Iz poglavja:
DAVČNO MNENJE
STROKOVNJAKA/ZDDV
POPRAVILO SLUŽBENEGA
OSEBNEGA VOZILA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI
Številka: 51/MK/2005
Datum: 24.08.2005
Vprašanje – opis problema
Slovenski davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v
Sloveniji, je naročnik storitve popravila osebnega motornega vozila v Avstriji
(direktorju družbe se je na službeni poti v Nemčijo namreč pokvarilo vozilo v
Avstriji). Izvajalec storitve je avstrijski davčni zavezanec, identificiran za
namene DDV v Avstriji. Avstrijski davčni zavezanec je izstavil račun z
obračunanim avstrijskim davkom na dodano vrednost (Mwst). Ali in kakšne
obveznosti v povezavi z DDV ima slovenski naročnik storitve?
Mnenje
18.d člen ZDDV opredeljuje, da se ne glede na 3.c in 3.d
točko drugega odstavka 17. člena ZDDV šteje, da je kraj opravljanja storitev
pri cenitvah ali storitvah na premičninah, ki se opravijo za naročnike,
identificirane za DDV v drugi državi članici, kot je država članica, v kateri
so storitve dejansko opravljene, na ozemlju države članice, ki je naročniku
izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero je bila zanj storitev
opravljena, če se blago odpošlje ali odpelje iz države članice, v kateri so
bile storitve dejansko opravljene.
Iz navedenega vprašanja je moč podati naslednje ugotovitve:
·
naročnik storitve je slovenski davčni zavezanec, identificiran za
namene DDV v Sloveniji;
·
izvajalec storitve je avstrijski davčni zavezanec, identificiran
za namene DDV v Avstriji;
·
gre za storitve, opravljene na premičnini;
·
po opravljeni storitvi je bila premičnina iznešena (direktor se
je odpeljal z avtomobilom iz Avstrije v Nemčijo, kasneje se je vrnil v
Slovenijo) iz države članice, kjer je bila storitev opravljena.
Izpolnjeni so vsi pogoji iz 18.d člena ZDDV, kot kraj
opravljanja storitve se šteje Slovenija. Ne glede na to, da je izvajalec
storitve naročniku storitve obračunal avstrijski DDV, se šteje, da je slovenski
davčni zavezanec plačnik za (slovenski) DDV na osnovi 3. točke prvega odstavka
12. člena ZDDV. Obračunska obveznost je nastala na dan izstavitve računa s
strani izvajalca storitve oz. zadnji dan davčnega obdobja, v kolikor ni bil
izstavljen račun s strani izvajalca storitve (19. člen ZDDV). Davčna osnova je
vrednost opravljene storitve brez obračunanega avstrijskega DDV (21. člen ZDDV).
Hkrati z nastankom obračunske obveznosti slovenski davčni
zavezanec ne more uveljaviti pravice do odbitka vstopnega DDV na osnovi petega
odstavka 40. člena ZDDV.
PODROČJE: ZDDV
Veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski
predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano vrednost
(ZDDV), Uradni list RS, št. 25/05-UPB3;
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku
na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 17/04,
45/04, 84/04 in 122/04.