Iz
sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja FURS-MF/Davčni postopek/ …
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih
prihodkov
Številka: 092-301/2015
Datum: 23.10.2015
PLAČEVANJE DAJATEV IN MOŽNOST
PREPLAČIL PRISPEVKOV
V
predlogu za omogočanje preplačil prispevkov predlagatelj predlaga,
da se v zakonodaji dovoli, da smejo zavezanci preplačati prispevke
(zlasti za zaposlovanje in starševsko varstvo) in da se morebitna
preplačila kompenzirajo z obveznostmi v prihodnjih mesecih. Pri
plačilu minimalnih prispevkov nastajajo za davčnega zavezanca
visoki bančni stroški. Če davčni zavezanec plača 20 evrov za celo
leto v naprej, dobi vrnjeno preplačilo na transakcijski račun.
Predlog zasleduje prihranek bančnih stroškov za davčnega
zavezanca.
Ministrstvo za finance v zvezi s predlogom pojasnjuje:
Davčni organ na podlagi veljavnega šestega odstavka 97. člena
Zakona o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu:ZDavP-2) vrne
preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel
rok plačila (pobot). Pri tem (pobotu) pa mora upoštevati omejitve
iz petega odstavka 93. člena ZDavP-2, ki določa, da se preplačilo
na račun posamezne vrste prispevka lahko upošteva le za poplačilo
istovrstnih obveznosti. To pomeni, da davčni organ ne more pobotati
preveč plačanega prispevka z drugimi neplačanimi prispevki ali
davki. V predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
davčnem postopku, ki je v zakonodajnem postopku, je urejena
razširitev možnosti pobota davkov in drugih nedavčnih denarnih
terjatev s preveč plačanimi prispevki ali davki. Davčni organ bo
tako lahko pobotal preveč plačane prispevke z davki in tudi z
drugimi neplačanimi denarnimi nedavčnimi obveznostmi (globe,
stroške postopka itd.) s preveč plačanim davkom ali preveč
plačanimi prispevki. S tem se bodo prihranili stroški davčne
izvršbe za davčnega zavezanca in zagotovilo večjo gospodarnost
davčnega organa pri poplačilu davčnega dolga.
Davčni zavezanec ima pri plačilu davkov možnost izbirati obveznost,
ki jo želi prednostno poravnati. Če te možnosti ne izkoristi, se
vrstni red določi na podlagi ZDavP-2 (najprej se poravnajo
obveznosti, katerih izpolnitev je manj zavarovana itd.).
Ministrstvo za finance si pri pripravi predpisov in v zvezi z
izvajanjem predpisov prizadeva, da izpolnjevanje davčnih obveznosti
ne povzroča davčnim zavezancem administrativnih bremen in stroškov.
Z zasledovanjem tega cilja je bil 1. 10. 2011 uveden nov način
plačevanja davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev (v
nadaljevanju: davek), na podlagi katerega se je zmanjšalo število
vplačilnih podračunov, na katere zavezanci za davek plačujejo svoje
obveznosti iz naslova davkov. Namesto na vplačilne račune lahko
zavezanci za davek po tej novi ureditvi svoje obveznosti plačujejo
na prehodne davčne podračune po vrsti javnofinančnih blagajn, in
sicer:
1. Prehodni
davčni podračun - proračun države (prispevki za zaposlovanje,
prispevki za starševsko varstvo, akontacija dohodnine od dohodka iz
dejavnosti, davek na dodano vrednost, davek od dohodka pravnih
oseb, davek na nepremično premoženje večje vrednosti, dohodnina od
dobička iz kapitala, obresti, dividende...);
2. Prehodni
davčni podračun - ZPIZ (prispevki za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, drugi prostovoljni prispevki za socialno
varnost...);
3. Prehodni
davčni podračun - ZZZS (prispevki za zdravstveno varstvo, prispevki
kmetov in članov njihovih gospodinjstev...);
4. Prehodni
davčni podračuni občin (212) – odprti za vsako občino za vse vrste
dajatev (davek na promet nepremičnin, občinske takse, davek na
dobitke od iger na srečo, davek od premoženja od stavb, nadomestilo
za uporabo stavbnega zemljišča, davek na dediščine in darila, davek
od premoženja na posest plovnih objektov.
Uporaba reference SI19 DŠ-99996 omogoča, da lahko davčni zavezanec
z enim plačilnim nalogom poravna vse davke v okviru posamezne
javnofinančne blagajne. Torej s tem, ko davčni zavezanec v plačilni
nalog vpiše referenco SI19 DŠ-99996, prostovoljno dopusti, da se s
plačilom pokrivajo najstarejše davčne obveznosti po datumu
zapadlosti - vendar le znotraj posamezne javnofinančne
blagajne.
Pri
pripravi ureditve novega sistema vplačevanja davkov se je
zasledovala poenostavitev in preglednost vplačevanja davkov ter
znižanje stroškov davčnega zavezanca (predvsem plačilnega
prometa).
Priprava poenostavitve sistema vplačevanja obveznih dajatev je bila
zelo zahtevna in je trajala tri leta, in sicer od septembra 2008 do
oktobra 2011. V delovno skupino za pripravo poenostavljenega načina
vplačevanja obveznih dajatev so bili vključeni številni člani, ki
so pokrivali skoraj vsa delovna in strokovna področja Ministrstva
za finance. Za odločitev o novem modelu vplačevanja je bilo treba
predhodno proučiti sistem vplačevanja davkov, prispevkov in drugih
obveznih dajatev ter drugih javnofinančnih prihodkov; proučiti
možne poenostavitve vplačevanja davkov, prispevkov in drugih
obveznih dajatev ter javnofinančnih prihodkov tako, da se zmanjšajo
stroški vplačevanja, administrativno breme, zagotovi preglednost,
popolnost in pravilnost posredovanih podatkov. Posredovani podatki
morajo predstavljati osnovo za pravilno, pravočasno in popolno
vodenje vseh predpisanih evidenc po zavezancih za davek in po
posameznih vrstah davkov, prispevkov in drugih javnofinančnih
prihodkov.
Predlog, s katerim bi lahko davčni zavezanec preplačal prispevke
zato, da bi se s tem preplačilom kompenzirale (verjetno je bilo v
tem primeru mišljeno zapiranje terjatev posameznih akontacij z
enkratnim plačilom in ne pobot po 97. členu ZDavP-2) obveznosti v
prihodnjih mesecih, torej obveznosti, ki bi nastale po preplačilu
prispevkov, z vidika pravilnosti vodenja davčnega knjigovodstva, ni
ustrezen, kar pojasnjujemo v nadaljevanju.
Finančna uprava RS bi morala za uveljavitev takega pristopa
spremeniti način knjiženja terjatev iz mesečnega v enkrat letno
knjiženje akontacij za vse mesece naprej v letu. Ovira za tako
knjiženje so predpisane večkrat letne vrednostne uskladitve
akontacij, ki bi zahtevale spremembe obstoječih knjižb akontacij
(storno že knjiženih in knjiženje novih) ter prilagoditve v zvezi z
možnostmi knjiženja terjatev v pravo obdobje.
V
zvezi s tem je treba izpostaviti, da v davčnem knjigovodstvu
preplačil, ki bi bila kasneje uporabljena za zapiranje mesečno
knjiženih akontacij prispevkov, ni mogoče v večjem obsegu
obravnavati kot nerazporejena plačila, saj se zasleduje cilj, da
morajo biti že naslednji dan po plačilu dajatev zagotovljene
informacije oziroma podatki o razpoložljivosti vplačanih posameznih
vrst dajatev znotraj posameznih blagajn.
Ureditev, ki jo zasleduje predlog, bi poleg sprememb predpisov
zahtevala prilagoditve informacijske podpore davčnega organa, kar
bi povzročilo visoke stroške. Takšen poseg z vidika zasledovanja
navedenega cilja tudi ni ekonomsko upravičen.
Z
namenom zmanjševanja administrativnih bremen zavezancev Finančna
uprava RS preučuje tudi druge možnosti oziroma načine plačevanja
dajatev. V prvi fazi bi zavezancem omogočili poravnavanje davčnih
obveznosti z uporabo sistema spletnih plačil (v nadaljevanju UJP
e-plačila), ki ga upravlja Uprava Republike Slovenije za javna
plačila (v nadaljevanju UJP). V tem primeru bi davčni zavezanec še
vedno moral poravnavati svoje obveznosti mesečno, razbremenjen bi
pa bil bančnih stroškov, saj nadomestila in stroške plačilnih
transakcij, izvršenih preko UJP e-plačila, ki jih zaračunavajo
plačilni servisi, plača UJP. Zavezanci bodo o vseh novostih v zvezi
z načinom plačevanja davkov in prispevkov obveščeni preko spletnih
strani Finančne uprave RS.
Vsebina pojasnila / mnenja
FURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
§ Zakon o
davčnem postopku - ZDavP-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB4,
32/12-ZDavP-2E, 94/12-ZDavP-2F, 111/13-ZDavP-2G, 40/14-ZIN-B,
25/14-ZFU in 90/14-ZDavP-2H.
§ Pravilnik o podračunih
ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih
prihodkov, Uradni list RS, št. 103/10, 48/11, 102/12 in
110/13.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje FURS-MF, je pripis
uredništva.