www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>

<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style>

<!--

/* Style Definitions */

p.MsoNormal, li.MsoNormal, div.MsoNormal

{margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

font-size:12.0pt;

font-family:"Times New Roman";}

p.MsoHeader, li.MsoHeader, div.MsoHeader

{margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

font-size:12.0pt;

font-family:"Times New Roman";}

p.MsoFooter, li.MsoFooter, div.MsoFooter

{margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

font-size:12.0pt;

font-family:"Times New Roman";}

{margin-right:0cm;

margin-left:0cm;

font-size:12.0pt;

font-family:"Times New Roman";}

span.brownish1

{color:#745328;

text-decoration:none none;}

/* Page Definitions */

@page Section1

{size:595.3pt 841.9pt;

margin:70.9pt 70.9pt 2.0cm 70.9pt;}

div.Section1

{page:Section1;}

-->

</style>

</head>

<body >

Iz

sklopa - modula:

<span

style="font-family:Arial">PRAKSA/Sodbe sodišč/Dohodnina/Upravno sodišče/…

</div>

<span

style="font-family:Arial;color:black">

<span

style="font-family:Arial;color:black">REPUBLIKA SLOVENIJA

<span

style="font-family:Arial;color:black">UPRAVNO SODIŠČE

<span

style="font-family:Arial;color:black">

<span

style="font-family:Arial;color:black">Sodba Upr. sodišča, številka: U 254/2006

<span

style="font-family:Arial;color:black">Datum: 21.11.2008

<span

style="font-family:Arial;color:black">

<span

style="font-size:14.0pt;font-family:Arial">PLAČILA ZA POSLOVODENJE GOSPODARSKE

DRUŽBE – Davčna obravnava in (ne)obračun dohodnine

<span

style="font-family:Arial">JEDRO:

Sodišče

ne soglaša z razlogi, da navedeni prejemek že s sklicevanjem na določbe ZGD sam

po sebi pomeni dohodek, od katerega se obračuna dohodnina na način, kot izhaja

iz odločbe davčnega organa, ne da bi bile pojasnjene okoliščine, ki so bile

relevantne za tak zaključek. V vsakem konkretnem primeru posebej je treba ugotavljati,

ali določeno ravnanje kaže na verjetnost nedopustnega izogibanja plačila davkov

in prispevkov.

<span

style="font-family:Arial">

<span

style="font-family:Arial">IZREK:

Tožbi

se ugodi, izpodbijana odločba Ministrstva za finance RS št. ... z dne 26. 4.

2006 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena

stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 338,83

EUR v 15-tih dneh po prejemu te sodbe brezobrestno, v primeru zamude pa z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude, vse po izvršbo.

<span

style="font-family:Arial">

<span

style="font-family:Arial">Predmet spora:

Tožena

stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo

Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A., Izpostave B. z dne

20.2.2004. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožeča stranka v

napovedi za odmero dohodnine navedla, da je v letu 2002 prejela 4.166.280,00

SIT plače, 158.907,00 SIT regresa, 4.095,00 SIT katastrskega dohodka in

4.200,00 SIT dohodkov iz naslova udeležbe pri dobičku v Republiki Sloveniji.

Upravni organ prve stopnje je še pred izdajo odločbe o odmeri dohodnine za leto

2002 izvedel za podatke, ki bi utegnili vplivati na odmero dohodnine tožeče

stranke. Opravljen je bil namreč inšpekcijski pregled pri pravni osebi A.A.A.

d.d. C., v katerem je bilo ugotovljeno, da je inšpicirana družba z družbo B.B.B.

d.o.o. sklenila pogodbo o poslovodenju A.A.A., v kateri se je družba B.B.B.

d.o.o. zavezala, da bo družbi A.A.A. d.d. zagotovila storitve poslovodnih

delavcev. Predmet pogodbe so bile tudi storitve tožeče stranke kot predsednika

uprave. Družba B.B.B. d.o.o. si je storitve tožeče stranke (ki jih je

posredovala družbi A.A.A. d.d) zagotovila s pogodbo, sklenjeno z družbo C.C.C.

d.o.o., ki je na podlagi te pogodbe tudi prejemala plačilo za posredovane

storitve. Iz tega je sklepati, da je plačilo družbi B.B.B. d.o.o. za

opravljenje storitve tožeče stranke kot člana uprave A.A.A. d.d. dejansko

plačilo fizični osebi za opravljene storitve. Teh prejemkov pa tožeča stranka v

napovedi za odmero dohodnine ni napovedala, zato je davčni organ prve stopnje

te izsledke upošteval po uradni dolžnosti. Ugotovljeno je tudi bilo, da je

tožeča stranka kot član uprave za plačilo stroškov povezanih z opravljanjem

svojih storitev uporabljal plačilne kartice, katerih nosilec in plačnik je bila

pravna oseba A.A.A. d.d.. Vse stroške, nastale na tak način je poravnala

neposredno pravna oseba in jih evidentirala v poslovnih knjigah, kjer so

specificirani tudi posamezni uporabniki. Pred izdajo odločbe je upravni organ

prve stopnje tožečo stranko povabil, da se o spornih prejemkih seznani ter

izrazi morebitne ugovore. Tožeča stranka je podala pisne pripombe na navedbe

davčnega organa. V nadaljevanju navaja, da Zakon o gospodarskih družbah (Uradni

list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 32/98, 37/98, 84/98, 6/99, 36/00 in

45/00 - ZGD) v 32. členu določa, da družbo zastopajo osebe, ki so določene z

zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona. Delniško družbo vodi

uprava, ki ima lahko enega ali več članov. Član uprave je lahko vsaka neomejeno

poslovno sposobna fizična oseba (246. člen ZGD). Nadzorni svet pa mora pri

določitvi celotnih prejemkov posameznega člana uprave ( plača, udeležba pri

dobičku, povračilo stroškov, zavarovalne premije, druga dodatna plačila)

poskrbeti za to, da so celotni prejemki v ustreznem sorazmerju z nalogami

članov uprave in s finančnim stanjem družbe ( 253. člen ZGD). Glede na določbo

259. člena ZGD pogodba o opravljanju dela direktorja, ki je sklenjena s pravno

osebo, ne more imeti korporacijskih učinkov, pač pa le obligacijsko pravne, kar

je zlasti pomembno, ko se presoja pravna narava plačila direktorjev ali članov

uprave za opravljeno storitev. Iz slednjega torej tudi sledi, da prejemnik

plačil za delo predsednika uprave, ne more biti pravna oseba, saj ta za

opravljeno delo dobi plačilo zgolj glede na naravo razmerja, ki je temelj za

plačilo. Tako so z davčnega vidika prejemki tožeče stranke kot člana uprave

posebni prejemki, ki so neločljivo povezani z davčno obveznostjo plačila davkov

od osebnih prejemkov in zlasti prispevkov za socialno varnost. V nadaljevanju

še navaja, da Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 78/96,

87/99, 35/98, 82/98, 91/98, 1/99, 108/99, 37/01 in 97/01 - ZDavP) v 3. odstavku

114. člena določa, da se dohodek oziroma prejemek šteje za izplačanega tudi v

primeru, ko ga upravičenec pred prejemom odstopi tretjim osebam ali za druge

namene. V navedenem primeru je zaradi zgoraj opisanega vsebinskega vidika

narave spornih prejemkov torej potrebno šteti, da je pritožnik s tem, ko je

pristal na izplačilo svojih osebnih prejemkov pravni osebi pravni osebi B.B.B.

d.o.o., ter pravni osebi dejansko odstopil svoj neto prejemek, ki pa se z

vidika plačevanja dohodnine še vedno šteje kot njegov osebni prejemek in ga je

potrebno vključiti v njegovo osnovo za odmero dohodnine. V skladu z zgoraj

navedeno določbo Zakona o davčnem postopku in splošnih obligacijsko pravnih

pravilih je namreč možno tretji osebi odstopiti kakršen koli prejemek, vendar

le v obliki cesije, ki pa lahko zajame neto, nikakor pa ne bruto izplačila.

Družba izplačevalka je namreč po pravilih zakona o Davčnem postopku pred

izplačilom prejemka fizični osebi dolžna zanjo obračunati in plačati tako

prispevke kot tudi davek od osebnih prejemkov. Glede na vse navedeno tožena

stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zaključuje da je bila pogodba o

poslovanju A.A.A. d.d. sklenjena z namenom izogiba plačilu davkov in prispevkov

od osebnih prejemkov, čeprav pogodba sama po sebi ni nezakonita. Po davčnem

pravu je namreč nedopustno, da je bilo zaradi neposrednega plačevanja bruto

zneska plačila za opravljene storitve člana uprave družbe A.A.A. d.d., družbi

B.B.B. d.o.o, premalo plačanih davkov in prispevkov, saj je bil s tem kršen

javni interes.

Tožeča

stranka v tožbi in pripravljalnih vlogah navaja, da so razlage določb Zakona o

gospodarskih družbah, Zakona o davčnem postopku in Zakona o dohodnini, v

izpodbijani odločbi nepravilne in nezakonite in pri tem posebej ugovarja

razumevanju v obrazložitvi izpodbijane odločbe citiranih določb Zakona o

gospodarskih družbah, predvsem pa 3. odstavka 114. člena Zakona o davčnem

postopku, saj navaja, da ni imela do A.A.A. d.d. nobene terjatve v zvezi s

katero bi lahko prejemek iz pogodbe pred prejemom odstopila tretjim osebam, to

je družbi C.C.C. d.o.o. Navaja tudi, da prvostopna odločba sploh ni

obrazložena, pač pa je bila dohodnina za leto 2002 odmerjena na standardnem

obrazcu, čeprav je bil v odmero dohodnine vključen tudi znesek, ki ga v

dohodninski napovedi ni prijavila. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče

tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov

tega postopka za zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do

plačila.

Tožena

stranka v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah smiselno ponavlja navedbe,

ki izhajajo že iz obrazložitve izpodbijane odločbe.

Državni

pravobranilec Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa, ni prijavil

udeležbe v tem postopku.

Sodišče

uvodoma pojasnjuje, da je dne 1. 1. 2007 začel veljati nov Zakon o upravnem

sporu (Uradni list RS, št. 105/06-ZUS-1), ki v 104.členu določa, da se za

postopke, ki so v teku ob uveljavitvi tega zakona uporabljajo določbe Zakona o

upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00 in 45/06-odl.US-ZUS),

razen izjem, ki so določene v členih 105 do 107 ZUS-1.

<span

style="font-family:Arial">IZREK SODBE IN OBRAZLOŽITEV

Tožba

je utemeljena.

Iz

listin v upravnih spisih izhaja, da je davčni organ štel plačilo za opravljeno

delo, ki naj bi ga prejela tožeča stranka kot predsednik uprave družbe A.A.A.

d.d., na podlagi pogodbe sklenjene med družbo A.A.A. d.d. in družbo B.B.B.

d.o.o, ki se je zavezala, da bo družbi A.A.A. d.d. zagotovila storitve

poslovodnih delavcev, kot prejemek iz naslova pogodbenih poslov in ga vštel med

prejemke na podlagi 6. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93 s

spremembami in dopolnitvami-ZDoh). V zadevi ni sporno, da je bil znesek

30.172.658,00 ugotovljen z inšpekcijskim pregledom poslovanja družbe A.A.A.

d.d., C., iz katerega izhaja, da je družbi B.B.B. d.o.o., storitve tožeče

stranke zaračunala družba C.C.C. d.o.o. Ne glede na to pa sodišče ne soglaša z

razlogi prvostopnega organa in tožene stranke, da navedeni prejemek že s

sklicevanjem na določbe 32., 246., 253. in 259. člena Zakona o gospodarskih družbah, sam po sebi pomeni dohodek od katerega se obračuna dohodnina na način,

kot izhaja iz odločbe davčnega organa. Tožena stranka namreč zavrnitev pritožbe

tožeče stranke utemeljuje zgolj s sklicevanjem na ugotovitev, da takšno

ravnanje pomeni nedopustno izogibanje plačilu davkov, ne da bi pojasnila

okoliščine, ki so bile relevantne za tak zaključek. Naloga davčnega organa je

namreč presoditi poslovne dogodke po njihovi vsebini in skladno z davčno

zakonodajo, pri čemer ni vezan na formalno pravno opredelitev posameznega

poslovnega dogodka. To pa pomeni, da je potrebno v vsakem konkretnem primeru

posebej ugotavljati ali določeno ravnanje kaže na verjetnost nedopustnega

izogibanja plačila davkov in prispevkov. Tudi če so sporne pogodbe sicer

veljavno sklenjene je potrebno presoditi kakšen motiv je pogodbenike pri tem

vodil. Če so zasledovali zgolj namen, da se tožeča stranka na ta način izogne

plačilu davkov oziroma prispevkov, takšnemu ravnanju najbrž ne bo mogoče nuditi

pravnega varstva. Pri tem bi bila v pomoč tudi ugotovitev, kdaj je bila

dogovorjena višina plačila za opravljeno delo tožeče stranke, ali je bila

tožeča stranka s katero od omenjenih pravnih oseb v razmerju povezanosti in

podobno. Šele po presoji gornjih in drugih dejstev, bo tožena stranka lahko

zavzela stališče o tem ali obstajajo okoliščine, ki napotujejo na zaključek, da

prej navedeni znesek spada v osnovo za obračun dohodnine za leto 2002 in da se je tožeča stranka na način, ki je opisan, želela izogniti plačilu davka.

Glede

na vse navedeno ter dejstvo, da že odločba organa prve stopnje ni obrazložena,

tožena stranka pa v pritožbenem postopku navedene nepravilnosti ni v celoti

odpravila, je nezakonita tudi njena odločba. Sodišče je zaradi zgoraj navedenih

razlogov tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke 1.

odstavka 64. člena ZUS-1, ki se po določbi 2. odstavka 105. člena tega zakona

uporablja v zadevah glede katerih do uveljavitve tega zakona še ni bilo

odločeno. Odločitev je sprejelo na seji senata, ker je bilo že na podlagi

tožbe, izpodbijanega akta in listin v spisu očitno, da je treba tožbi ugoditi (

1. alinea 2. odstavka 59. člena ZUS-1).

Po

določbi 23. člena ZUS, ki se v skladu s 104. členom ZUS-1 uporablja za

odločanje o stroških postopka, v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča Republike

Slovenije (Uradni list RS, št. 45/06) in 1. odstavka 154. člena Zakona o

pravdnem postopku, ki se po določbi 16. člena ZUS uporablja za vprašanja

postopka, ki niso urejena s tem zakonom, mora tožena stranka tožeči stranki

povrniti stroške tega postopka v višini 338,83 EUR, ki predstavljajo stroške

pooblaščenca za sestavo tožbe ( 500 točk x 0.459 = 229,50 EUR in 20 % DDV, kar

skupaj znese 275,40 EUR) in takso za tožbo v znesku 63,43 EUR.

<span

style="font-family:Arial;color:navy">Področje: Dohodnina

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

PLAČILA ZA POSLOVODENJE GOSPODARSKE DRUŽBE – Davčna obravnava in (ne)obračun dohodnine (U 254/2006) (22.06.2009)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE