Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Davki/Drugi davki/Odločbe Ustavnega sodišča/
…
Odločba o
razveljavitvi drugega odstavka 5. člena Zakona o davku na dediščine
in darila
Številka odločbe:
U-I-190/15-10
Uradni list RS,
št. 36/16 (20.05.2016)
Drugi odstavek 5.
člena Zakona o davku na dediščine in darila (Uradni list RS, št.
117/06) se razveljavi.
O B R A Z L O Ž I
T E V
A.
1. Predlagatelj
vlaga zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 5. člena Zakona
o davku na dediščine in darila (v nadaljevanju: ZDDD), ki pri
podedovanih ali v dar prejetih nepremičninah kot osnovo za davek na
dediščine in darila šteje 80 % posplošene tržne vrednosti teh
nepremičnin. Pojasnjuje, da je prekinil postopek odločanja o tožbi
davčnega zavezanca v upravnem sporu zoper Republiko Slovenijo
zaradi odmere davka na darila. Predlagatelj meni, da je drugi
odstavek 5. člena ZDDD v neskladju z Ustavo, saj je Ustavno sodišče
z odločbo št. U-I-313/13 z dne 21. 3. 2014 (Uradni list RS, št.
22/14, in OdlUS XX, 22) ugotovilo, da je Zakon o množičnem
vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06 in 87/11 – v
nadaljevanju: ZMVN) v neskladju s 147. členom Ustave, kolikor se
nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčevanja
nepremičnin. Ker izpodbijana zakonska določba pri podedovanih ali v
dar prejetih nepremičninah kot davčno osnovo šteje 80 % posplošene
tržne vrednosti teh nepremičnin, kot je ugotovljena z ZMVN, naj bi
bila v neskladju s 147. členom Ustave tudi ta določba. Predlagatelj
Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da je izpodbijana določba
v neskladju s 147. členom Ustave, in zakonodajalcu naloži, da
ugotovljeno protiustavnost odpravi v roku, ki ga določi Ustavno
sodišče, ter določi način izvršitve, tako da se do uskladitve
zakonodaje s stališči Ustavnega sodišča vnovič uporablja prehodno
ureditev iz 23. člena ZDDD, ki za ugotavljanje davčne osnove v
takih primerih predvideva odmerni postopek.
2. Državni zbor na
zahtevo odgovarja, da je na zatrjevano protiustavnost določanja
davčne osnove na podlagi posplošene tržne vrednosti nepremičnin že
odgovarjal v zadevah št. U-I-125/14 in št. U-I-139/14. Poudarja
potrebo po razlikovanju med obdavčitvijo nepremičnin, za kar je šlo
pri davku na nepremičnine, in obdavčitvijo prenosa oziroma
pridobitve lastništva na nepremičnine, za kar gre pri davku na
promet z nepremičninami. Strinja se z mnenjem Vlade, da zatrjevanja
predlagatelja niso utemeljena.
3. Vlada meni, da
zahteva predlagatelja ni utemeljena in Ustavnemu sodišču predlaga,
naj jo zavrne. Predlagatelj naj bi ustavnoskladen način uporabe
izpodbijane določbe ZDDD lahko ugotovil z uporabo metod pravne
razlage, zato naj intervencija Ustavnega sodišča ne bi bila
potrebna. Meni, da se učinki odločbe št. U-I-313/13 neposredno ne
raztezajo tudi na določbe ZDDD, saj gre pri slednjem za
transakcijski davek, ki obdavčuje prenos oziroma pridobitev
lastništva nad nepremičninami s podaritvijo oziroma dedovanjem, ne
obdavčuje pa samih nepremičnin. Kršitev pravice do pravnega
sredstva in pravice do izjave naj bi že sam ZDDD izčrpal prek
prvega odstavka 19. člena, ki davčnemu zavezancu omogoča, da lahko
drugačno davčno osnovo dokazuje s predložitvijo posamične cenitve
tržne vrednosti nepremičnine. Z razveljavitvijo tretjega odstavka
5. člena ZDDD naj bi bilo mogoče izvajati obdavčitev le na podlagi
splošnih določb Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št.
13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14 in
91/15 – ZDavP-2), ki naj bi bile v konkretnem primeru bolj
obremenjujoče tako za zavezance kot tudi za davčni organ. Možnost
uporabljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnin naj bi v skladu
z načelom ekonomičnosti davčnega postopka nadomeščala ugotavljanje
vrednosti nepremičnine v odmernem postopku. Odmerni postopek, ki ga
je do vzpostavitve podatkov o posplošeni tržni vrednosti
nepremičnin predvidevala prehodna določba 19. člena ZDDD, naj bi
bil pomensko izčrpan in naj ga ne bi bilo več mogoče uveljaviti.
Vlada predlaga Ustavnemu sodišču, naj v primeru posega v
izpodbijano določbo ZDDD izda ugotovitveno odločbo, saj pripravlja
novo sistemsko zakonodajo, s katero bo odpravljena očitana
protiustavnost v zvezi z ugotavljanjem posplošene tržne vrednosti v
sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin.
4. Z odgovorom
Državnega zbora in mnenjem Vlade je Ustavno sodišče seznanilo
predlagatelja, ki nanju ni odgovoril.
B.
5. Člen 5 ZDDD se
glasi:
"(1) Osnova za davek
je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času
nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen,
ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta
davek.
(2) Pri
nepremičninah se kot vrednost iz prvega odstavka tega člena šteje
80 % posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja
množično vrednotenje nepremičnin, kakor je določena nepremičnini v
registru nepremičnin na dan nastanka davčne obveznosti.
(3) Pri premičninah,
razen pri denarju, je vrednost iz prvega odstavka tega člena tržna
vrednost tega premoženja.
(4) Pri premičninah
se davčna osnova, ugotovljena v skladu s prvim odstavkom tega
člena, zniža za 5.000 eurov.
(5) Če je davčni
zavezanec v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca ali iste
darovalke (v nadaljnjem besedilu: darovalec) prejel več daril, se
za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo.
Rok dvanajstih mesecev začne teči z dnem sprejema prvega
darila.
(6) Pri ugotavljanju
davčne osnove se predmeti gospodinjstva ne upoštevajo. Kot predmeti
za gospodinjstvo se štejejo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni
za zadovoljitev vsakdanjih potreb zavezanca kot so pohištvo,
gospodinjski stroji in naprave ter druga hišna oprema, posteljnina
in podobno, vendar ne, če so ti predmeti večje
vrednosti.
(7) Pri preračunu
vrednosti denarnih zneskov iz drugih valut v eure se upošteva
referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavi Banka
Slovenije in velja na dan nastanka davčne obveznosti."
6. Iz navedb v
zahtevi izhaja, da je davčni organ sporazum med strankami v
postopku odmere davka štel kot neodplačen prenos lastninske pravice
na nepremičnini in ga je obdavčil kot darilo. Ker davčni zavezanec
davčnemu organu tekom postopka ni predložil cenitve, iz katere bi
bila razvidna posamična tržna vrednost nepremičnine, čeprav ga je
davčni organ k temu pozval, je davčni organ davčnemu zavezancu
odmeril davek na dediščine in darila ob upoštevanju 80 % posplošene
tržne vrednosti te nepremičnine. Glede na to predlagatelj 5. člena
ZDDD ne more razlagati na ustavnoskladen način, temveč mora kot
davčno osnovo upoštevati 80 % posplošene tržne vrednosti te
nepremičnine.
7. Ustavno sodišče
je v odločbi št. U-I-313/13 presodilo, da je določanje davčne
osnove s pomočjo posplošene tržne vrednosti nepremičnin iz ZMVN
protiustavno. Zakonska ureditev modelov in metod vrednotenja
nepremičnin v ZMVN namreč ni zadostila zahtevam načela zakonitosti
pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave (enako v odločbah št.
U-I-125/14 z dne 19. 2. 2015, Uradni list RS, št. 16/15, št.
U-I-139/14 z dne 26. 3. 2015, Uradni list RS, št. 24/15, in št.
U-I-168/15 z dne 23. 3. 2016, Uradni list RS, št.
25/16).
8. Glede na navedeno
je iz enakih razlogov v neskladju s 147. členom Ustave tudi drugi
odstavek 5. člena ZDDD, ki kot osnovo za davek od podedovanih ali v
dar prejetih nepremičnin šteje 80 % njihove posplošene tržne
vrednosti. Zato je Ustavno sodišče navedeno določbo
razveljavilo.
C.
9. Ustavno sodišče
je sprejelo to odločbo na podlagi 43. člena Zakona o Ustavnem
sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in
109/12 – ZUstS) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter
sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag.
Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar, dr.
Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo
soglasno.
Številka odločbe:
U-I-190/15-10
Datum:
05.05.2016
mag. Miroslav Mozetič
l.r.
Predsednik