www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>ODLOČBA O NESKLADJU ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM
ZAVAROVANJU Z USTAVO, KER NE UREJA ODPRAVE POSLEDIC</title>
<style>

</style>

</head>

<body >

Iz poglavja:

Delovna zakonodaja/Ustavne odločbe

</div>

ODLOČBA O NESKLADJU ZAKONA O
ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU Z USTAVO, KER NE UREJA ODPRAVE
POSLEDIC

Številka odločbe: U-I-69/03-17

Uradni list RS, št. 100/05 (10.11.2005)

1.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št.
9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 6/99, 56/99, 99/01, 60/02, 126/03, 20/04 – ur.p.b in
76/05) je v neskladju z Ustavo, ker ne ureja odprave posledic določb petega
odstavka 37. člena in tretjega odstavka 38. člena, uveljavljenih z Zakonom o
spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 99/01).

2.
Državni zbor je dolžan ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev od
objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.
Pobudniki izpodbijajo ureditev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), ki je bila uveljavljena z Zakonom o
spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
julija 2002 (Uradni list RS, št. 60/02 – v nadaljevanju ZZVZZ-F). Tej ureditvi
očitajo, da v prehodnih določbah ne ureja enakih pravic za osebe, ki v času
ureditve po členih 37 in 38 ZZVZZ, ki je bila uveljavljena ob koncu decembra
2001 z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 99/01 – v nadaljevanju ZZVZZ-E), niso
mogle uveljavljati pravice do pogrebnine in posmrtnine. Menijo, da bi
zakonodajalec moral ob uveljavitvi ZZVZZ-F, s katerim je pogrebnino in
posmrtnino spet uredil tako, kot je bila urejena pred uveljavitvijo ZZVZZ-E,
odpraviti zanje škodljive posledice, ki so jim nastale v času veljavnosti z ZZVZZ-E
spremenjene ureditve. Zatrjujejo neskladnost s 14. členom Ustave.

2.
Državni zbor ob pobudi Marije Pevnik odgovarja, da sprememba zakonodaje na
posameznem področju, ki določenim upravičencem daje neko pravico, posledično
pomeni, da bo za upravičence, ki bodo to pravico uveljavljali po spremembi
zakonodaje, vzpostavljen drugačen pravni položaj. Prehodno obdobje je
zakonodajalec dolžan urediti, kadar nova ureditev posega v trajajoča razmerja
oziroma upravičena pravna pričakovanja (neprava retroaktivnost). V obravnavanem
primeru gre za enkratno upravičenje, zato naj v tem delu prehodna ureditev ne
bi bila potrebna.

B.

3.
Ustavno sodišče je pobude združilo zaradi skupnega obravnavanja in odločanja
ter jih sprejelo v obravnavo. Ker so bili izpolnjeni pogoji iz četrtega
odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v
nadaljevanju ZUstS), je nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

4.
V okviru pravice do socialne varnosti Ustava nalaga državi ureditev obveznega zdravstvenega
zavarovanja in skrb za njegovo delovanje (drugi odstavek 50. člena Ustave). Zakonodajalec
je torej pooblaščen, da določi pogoje in obseg pravic, ki gredo zavarovancem iz
obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pri tem mora zakonska ureditev posamezniku
zagotavljati socialno varnost in upoštevati načela pravne in socialne države
(2. člen Ustave) ter načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena
Ustave). Zdravstveno varstvo po tretjem odstavku 1. člena ZZVZZ obsega tudi
pravice iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi se zagotavlja socialna varnost
v primeru bolezni, poškodbe, poroda ali smrti. Po drugem odstavku 13. člena
tega zakona se zavarovanim osebam v obsegu, ki ga določa ta zakon, zagotavljajo
poleg plačila zdravstvenih storitev in nadomestila plače med začasno
zadržanostjo od dela tudi pogrebnina, posmrtnina in povračilo potnih stroškov v
zvezi z uveljavljanjem storitev. V prvem odstavku 36. člena so opredeljeni
zavarovanci, ki so zavarovani za pogrebnino in posmrtnino, prvi odstavek 37.
člena in prvi odstavek 38. člena pa določata, komu ob smrti zavarovanca pripada
pogrebnina in kdo ima pravico do posmrtnine. Pogrebnina pripada osebi, ki je
poskrbela za pogreb, posmrtnina pa zavarovančevemu družinskemu članu, ki ga je
zavarovanec preživljal do svoje smrti.

5.
ZZVZZ je ob svoji uveljavitvi določal, da višino pogrebnine določi Zavod za
zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju Zavod) s splošnim aktom, upoštevaje
nujne stroške pogreba (četrti odstavek 37. člena). Tudi znesek posmrtnine je
določil Zavod, pri čemer je Zakon določil, da znaša najmanj 100% in največ 150%
zajamčene plače (38. člen). Z uveljavitvijo ZZVZZ-E je bil navedeni četrti
odstavek 37. člena ZZVZZ do uveljavitve ZZVZZ-F spremenjen tako, da je Zakon
sam določil dve višini pogrebnine v odvisnosti od dohodka umrle osebe. Če pa je
dohodek umrle osebe presegel določeno višino dohodka, oseba, ki je poskrbela za
pogreb, do pogrebnine sploh ni bila upravičena (peti odstavek 37. člena). V
prvo dohodkovno skupino naj bi sodilo 61,8% umrlih, v drugo 27,8% umrlih, v
tretjo pa 10,4% umrlih. Po enakih kriterijih je ZZVZZ-E uredil tudi pravico do
posmrtnine. Tudi ta družinskemu članu ni pripadala, če je dohodek umrle osebe presegel
limit.

6.
Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da normodajalec v mejah svoje
pristojnosti določa kriterije, po katerih bo določene pravne položaje med seboj
razlikoval in nanje vezal različne pravne posledice. Tovrstno razlikovanje, s katerim
normodajalec zasleduje dopustne cilje, je bistvena sestavina normodajne
pristojnosti (sklep št. U-I-310/96 z dne 5. 2. 1998, OdlUS VII, 24; odločba št.
U-I-300/97 z dne 12. 11. 1998, Uradni list RS, št. 79/98 in OdlUS VII, 200).
Določba drugega odstavka 14. člena Ustave, po kateri so pred zakonom vsi enaki,
ne pomeni, da bi predpis ne smel različno urejati enakih položajev pravnih
subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in
stvarnega (iz narave stvari izhajajočega) razloga.

7.
Navedeno velja tudi v primeru, če zakonodajalec različno ureja enak položaj
pravnih subjektov v različnih časovnih obdobjih. Zakonodajalec namreč nima samo
pravice, temveč tudi dolžnost, da zakonodajo spreminja, če to narekujejo spremenjena
družbena razmerja. Načelo prilagajanja prava družbenim razmerjem je eno izmed
načel pravne države (2. člen Ustave). To pomeni, da lahko enak pravni položaj pravnih
subjektov v različnih zaporednih časovnih obdobjih uredi različno. Samo po sebi
to ne pomeni posega v drugi odstavek 14. člena Ustave.

8.
Drugače pa je v primeru, ko zakonodajalec spremenjeno zakonsko ureditev v
relativno kratkem časovnem obdobju ponovno spremeni tako, da uzakoni enako
ureditev, ki je veljala pred zadnjo spremembo. V tem primeru je zavezan k
spoštovanju načela enakosti, po katerem lahko enake pravne položaje uredi
različno le, če ima za to razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. Če iz
zakonodajnega gradiva izhaja, da tak razlog ne obstaja, potem je dolžan urediti
enako tudi pravni položaj subjektov, za katere je v vmesnem času veljala drugačna
ureditev. Če tega ne stori, ravna v neskladju z načelom enakosti pred zakonom.

9.
Za tak položaj gre v obravnavani zadevi. Iz zakonodajnega gradiva v postopku
spreminjanja ZZVZZ je razvidno, da sta bili spremembi četrtega odstavka 37. in
drugega odstavka 38. člena predlagani zaradi poskusa sanacije finančnega primanjkljaja
Zavoda. Vendar je zakonodajalec očitno ugotovil, da razlog za spremembi ni bil
tak, da bi ga lahko šteli kot utemeljenega, iz narave stvari izhajajočega, zato
je že po sedmih mesecih ponovno uzakonil ureditev, kakršna je bila pred
spremembo. Glede na navedeno v prejšnji točki obrazložitve bi zato moral
položaj subjektov, ki jih je kratek čas veljavna ureditev prizadela, izenačiti
s položajem tistih subjektov, ki jih ni prizadela. Ker tega z ZZVZZ-F ni storil,
je Zakon v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave.

10.
Ker gre za primer, ko zakonodajalec določenega vprašanja, ki bi ga moral
urediti, ni uredil, razveljavitev ni mogoča. Zato je Ustavno sodišče na podlagi
48. člena ZUstS sprejelo ugotovitveno odločbo in določilo rok za odpravo ugotovljenega
neskladja z Ustavo.

C.

11.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 48. člena ZUstS v sestavi:
predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze
Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, Jože Tratnik in dr.
Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Št.
U-I-69/03-17

Ljubljana,
dne 20. oktobra 2005

Predsednik

dr.
Janez Čebulj I.r.

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

ODLOČBA O NESKLADJU ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU Z USTAVO, KER NE UREJA ODPRAVE POSLEDIC (16.11.2005)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE