www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>

<title>Šablona</title>

<style>

<!--

/* Font Definitions */

@font-face

{font-family:Wingdings;

panose-1:5 0 0 0 0 0 0 0 0 0;}

@font-face

{font-family:"Cambria Math";

panose-1:2 4 5 3 5 4 6 3 2 4;}

@font-face

{font-family:Cambria;

panose-1:2 4 5 3 5 4 6 3 2 4;}

@font-face

{font-family:Calibri;

panose-1:2 15 5 2 2 2 4 3 2 4;}

@font-face

{font-family:Tahoma;

panose-1:2 11 6 4 3 5 4 4 2 4;}

@font-face

{font-family:"OCBKB F+ Nimbus San DEE";

panose-1:0 0 0 0 0 0 0 0 0 0;}

/* Style Definitions */

p.MsoNormal, li.MsoNormal, div.MsoNormal

{margin-top:0cm;

margin-right:0cm;

margin-bottom:12.0pt;

margin-left:0cm;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

{margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-align:justify;

line-height:150%;

page-break-after:avoid;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:red;

font-weight:normal;

text-decoration:underline;}

{mso-style-link:"Naslov 2 Znak";

margin-top:12.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:3.0pt;

margin-left:0cm;

page-break-after:avoid;

font-size:14.0pt;

font-family:"Cambria","serif";

font-style:italic;}

p.MsoToc1, li.MsoToc1, div.MsoToc1

{margin-top:0cm;

margin-right:0cm;

margin-bottom:0cm;

margin-left:14.2pt;

margin-bottom:.0001pt;

text-indent:-14.2pt;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.MsoToc2, li.MsoToc2, div.MsoToc2

{margin-top:0cm;

margin-right:0cm;

margin-bottom:5.0pt;

margin-left:11.0pt;

line-height:115%;

font-size:11.0pt;

font-family:"Calibri","sans-serif";}

p.MsoToc3, li.MsoToc3, div.MsoToc3

{margin-top:0cm;

margin-right:0cm;

margin-bottom:5.0pt;

margin-left:22.0pt;

line-height:115%;

font-size:11.0pt;

font-family:"Calibri","sans-serif";}

p.MsoFootnoteText, li.MsoFootnoteText, div.MsoFootnoteText

{margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-align:justify;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.MsoHeader, li.MsoHeader, div.MsoHeader

{margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.MsoFooter, li.MsoFooter, div.MsoFooter

{margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

font-size:7.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

span.MsoFootnoteReference

{vertical-align:super;}

p.MsoTitle, li.MsoTitle, div.MsoTitle

{margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-align:center;

line-height:150%;

font-size:14.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

font-weight:bold;}

a:link, span.MsoHyperlink

{color:blue;

text-decoration:underline;}

a:visited, span.MsoHyperlinkFollowed

{color:purple;

text-decoration:underline;}

p.MsoAcetate, li.MsoAcetate, div.MsoAcetate

{margin-top:0cm;

margin-right:0cm;

margin-bottom:12.0pt;

margin-left:0cm;

font-size:8.0pt;

font-family:"Tahoma","sans-serif";}

p.MsoTocHeading, li.MsoTocHeading, div.MsoTocHeading

{margin-top:24.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:0cm;

margin-left:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

line-height:115%;

page-break-after:avoid;

font-size:14.0pt;

font-family:"Cambria","serif";

color:#365F91;

font-weight:bold;}

p.Pa5, li.Pa5, div.Pa5

{mso-style-name:Pa5;

margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.Pa6, li.Pa6, div.Pa6

{mso-style-name:Pa6;

margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.Pa7, li.Pa7, div.Pa7

{mso-style-name:Pa7;

margin-top:14.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:2.0pt;

margin-left:0cm;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.Pa8, li.Pa8, div.Pa8

{mso-style-name:Pa8;

margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.Pa9, li.Pa9, div.Pa9

{mso-style-name:Pa9;

margin-top:19.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:0cm;

margin-left:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.Pa10, li.Pa10, div.Pa10

{mso-style-name:Pa10;

margin-top:22.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:0cm;

margin-left:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.Pa11, li.Pa11, div.Pa11

{mso-style-name:Pa11;

margin-top:8.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:1.0pt;

margin-left:0cm;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.Pa12, li.Pa12, div.Pa12

{mso-style-name:Pa12;

margin-top:9.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:1.0pt;

margin-left:0cm;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.Pa14, li.Pa14, div.Pa14

{mso-style-name:Pa14;

margin-top:1.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:2.0pt;

margin-left:0cm;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.Pa15, li.Pa15, div.Pa15

{mso-style-name:Pa15;

margin-top:9.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:0cm;

margin-left:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.Pa16, li.Pa16, div.Pa16

{mso-style-name:Pa16;

margin-top:10.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:0cm;

margin-left:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.Pa17, li.Pa17, div.Pa17

{mso-style-name:Pa17;

margin-top:11.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:1.0pt;

margin-left:0cm;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.Pa18, li.Pa18, div.Pa18

{mso-style-name:Pa18;

margin-top:7.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:1.0pt;

margin-left:0cm;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.Pa19, li.Pa19, div.Pa19

{mso-style-name:Pa19;

margin-top:11.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:0cm;

margin-left:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.Pa20, li.Pa20, div.Pa20

{mso-style-name:Pa20;

margin-top:8.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:1.0pt;

margin-left:0cm;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.Pa21, li.Pa21, div.Pa21

{mso-style-name:Pa21;

margin-top:1.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:0cm;

margin-left:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.Default, li.Default, div.Default

{mso-style-name:Default;

margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:black;}

p.Pa22, li.Pa22, div.Pa22

{mso-style-name:Pa22;

margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.Pa24, li.Pa24, div.Pa24

{mso-style-name:Pa24;

margin-top:2.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:0cm;

margin-left:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";}

p.t, li.t, div.t

{mso-style-name:t;

margin-top:20.0pt;

margin-right:1.0pt;

margin-bottom:15.0pt;

margin-left:1.0pt;

text-align:center;

font-size:14.5pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:#2E3092;

font-weight:bold;}

p.Pa3, li.Pa3, div.Pa3

{mso-style-name:Pa3;

margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"OCBKB F+ Nimbus San DEE","sans-serif";}

p.Pa4, li.Pa4, div.Pa4

{mso-style-name:Pa4;

margin-top:14.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:2.0pt;

margin-left:0cm;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"OCBKB F+ Nimbus San DEE","sans-serif";}

p.Pa13, li.Pa13, div.Pa13

{mso-style-name:Pa13;

margin-top:5.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:1.0pt;

margin-left:0cm;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"OCBKB F+ Nimbus San DEE","sans-serif";}

span.A8

{mso-style-name:A8;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:#211D1E;}

span.A10

{mso-style-name:A10;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:#211D1E;

font-weight:bold;}

span.A7

{mso-style-name:A7;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:#211D1E;}

p.Naslovzakazalo1, li.Naslovzakazalo1, div.Naslovzakazalo1

{mso-style-name:"Naslov za kazalo 1";

margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-align:justify;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:black;

font-weight:bold;}

span.Naslov2Znak

{mso-style-name:"Naslov 2 Znak";

mso-style-link:"Naslov 2";

font-family:"Cambria","serif";

font-weight:bold;

font-style:italic;}

p.Naslovnoveverzije, li.Naslovnoveverzije, div.Naslovnoveverzije

{mso-style-name:"Naslov nove verzije";

margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-align:justify;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:black;

font-weight:bold;}

/* Page Definitions */

@page WordSection1

{size:595.3pt 841.9pt;

margin:70.9pt 70.9pt 2.0cm 70.9pt;}

div.WordSection1

{page:WordSection1;}

/* List Definitions */

{margin-bottom:0cm;}

-->

</style>

</head>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">Iz sklopa - modula:

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;border:none;padding:0cm">PRAKSA/Mnenja DURS-MF/Ostalo/ …

</div>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">REPUBLIKA SLOVENIJA

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">MINISTRSTVO ZA FINANCE

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">Direktorat za finančni sistem

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">Sektor za finančni sistem

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Številka: IPP:

007-6/2011

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Datum: 06.04.2011

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">

<p class=MsoNormal align=center style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;

text-align:center;text-autospace:none"><span style="font-size:14.0pt;

color:black">ODGOVORI NA POGOSTA VPRAŠANJA O UPORABI ZPreZP

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">KAZALO

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<span

class=MsoHyperlink><a href="#_Toc289862563">1. Za katere vrste pogodb se

uporablja ZPreZP?<span style="color:windowtext;display:none;text-decoration:

none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">5</a>

<a href="#_Toc289862564">2. Ali se

ZPreZP uporablja za menjalne pogodbe?<span style="color:windowtext;

display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">5</a>

<a href="#_Toc289862565">3. Ali se

ZPreZP uporablja za obroke bančnih kreditov in zavarovalnih pogodb?<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">5</a>

<a href="#_Toc289862566">4. Ali

ZPreZP prepoveduje pogodbe o finančnem najemu (leasing)?<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">5</a>

<a href="#_Toc289862567">5. Uporaba

ZPreZP pri gradbenih pogodbah<span style="color:windowtext;display:none;

text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">6</a>

<a href="#_Toc289862568">6. Uporaba

zakona za razmerja z mednarodnim elementom<span style="color:windowtext;

display:none;text-decoration:none">.. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">6</a>

<a href="#_Toc289862569">7. Ali

ZPreZP velja tudi za podružnice tujih podjetij v Republiki Sloveniji oziroma za

tuja podjetja, ki gospodarsko dejavnost opravljajo prek podružnic v Sloveniji?<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">7</a>

<a href="#_Toc289862570">8. Ali

oziroma pod kakšnimi pogoji bi se lahko tuje podjetje (npr. iz Avstrije ali

Italije) vključilo v obvezni večstranski in/ali prostovoljni pobot pri AJPES?<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">7</a>

<a href="#_Toc289862571">9. Ali se

ZPreZP uporablja tudi za obveznosti fizičnih oseb?<span style="color:windowtext;

display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">7</a>

<a href="#_Toc289862572">10. Katere

osebe so opredeljene kot »druge osebe javnega prava«?<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">7</a>

<a href="#_Toc289862573">11. Ali

lahko društvo, ustanovljeno po Zakonu o društvih, nastopa v vlogi<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">8</a>

<a href="#_Toc289862574">dolžnika

v smislu ZPreZP?<span style="color:windowtext;display:none;text-decoration:

none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">8</a>

<a href="#_Toc289862575">12. Ali

se ZPreZP uporablja za posle, sklenjene med javnimi organi?<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">9</a>

<a href="#_Toc289862576">13. Kaj

zajema izraz »pogodbeni dogovor«?<span style="color:windowtext;display:

none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">9</a>

<a href="#_Toc289862577">14. Zakaj

je očitno nepravičen pogodbeni dogovor ničen?<span style="color:windowtext;

display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">9</a>

<a href="#_Toc289862578">15. Ali

je sklenitev pisnega dogovora potrebna tudi v primeru, kadar daljši plačilni

rok med strankama predstavlja ustaljeno poslovno prakso?<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">9</a>

<a href="#_Toc289862579">16. Katere

osebe lahko vložijo tožbo na podlagi petega odstavka 4. člena?<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">9</a>

<a href="#_Toc289862580">17. Ali

je zaradi očitno nepravičnega pogodbenega dogovora nična celotna<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">10</a>

<a href="#_Toc289862581">pogodba?<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">10</a>

<a href="#_Toc289862582">18. Trenutek

dostave blaga kot dejstvo, pomembno za začetek teka roka za<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">10</a>

<a href="#_Toc289862583">plačilo<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">10</a>

<a href="#_Toc289862584">19. Kako

naj se zavrne račun, da ga ne bo treba vložiti v večstranski pobot?<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">10</a>

<a href="#_Toc289862585">20. Ali

je dolžnik v obvezni večstranski pobot dolžan prijaviti tudi dospelo

neporavnano obveznost, ki jo prereka (je ne priznava), vendar upnik v zvezi z

njo še ni sprožil spora pri pristojnem sodišču?<span style="color:windowtext;

display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">10</a>

<a href="#_Toc289862586">21. Ali

se datum zapadlosti na izdanem računu lahko šteje kot dogovorjeni plačilni rok?<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">11</a>

<a href="#_Toc289862587">22. Ali

je potrebno izdani račun v primeru, da je plačilni rok na računu npr. 8 ali 15

dni, zavrniti?<span style="color:windowtext;display:none;text-decoration:

none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">11</a>

<a href="#_Toc289862588">23. Ali

ZPreZP prepoveduje obročna plačila?<span style="color:windowtext;

display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">11</a>

<a href="#_Toc289862589">24. Kaj

se zgodi z obroki? Ali dajemo v pobot posamezen obrok ali celoten znesek

računa?. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">11</a>

<a href="#_Toc289862590">25. Ali

ZPreZP prepoveduje uporabo blagovnih kreditov?<span style="color:windowtext;

display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">11</a>

<a href="#_Toc289862591">26. Kaj

pomeni prepoved določitve dneva izdaje računa?<span style="color:windowtext;

display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">11</a>

<a href="#_Toc289862592">27. ZPreZP

in skupni račun<span style="color:windowtext;display:none;text-decoration:

none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">12</a>

<a href="#_Toc289862593">28. Kdaj

in kako se ugotovi, da je datum prejema računa sporen (prva alineja<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">12</a>

<a href="#_Toc289862594">drugega

odstavka 7. člena ZPreZP)?<span style="color:windowtext;display:none;

text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">12</a>

<a href="#_Toc289862595">29. Kaj

pomeni, da je upnik upravičen do stroškov izterjave »brez opomina«?<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">12</a>

<a href="#_Toc289862596">30. Ali

določbe o obveznem večstranskem pobotu veljajo tudi za dolžnika, ki ima

sklenjeno pogodbo o izvajanju prostovoljnega pobota in na tak način izpolnjuje

obveznosti do svojih upnikov?<span style="color:windowtext;display:none;

text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">12</a>

<a href="#_Toc289862597">31. Ali

je potrebno v obvezni večstranski pobot prijaviti tudi denarne obveznosti do

odvisnih in pridruženih družb?<span style="color:windowtext;display:none;

text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">12</a>

<a href="#_Toc289862598">32. Ali

je potrebno v obvezni večstranski pobot prijaviti tudi denarne obveznosti,

vključene v verižne kompenzacije, ki še niso zaključene?<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">12</a>

<a href="#_Toc289862599">33. Uporaba

ZPreZP za pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo ZPreZP<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">13</a>

<a href="#_Toc289862600">34. Kakšni

so točni roki za prijavo neplačane obveznosti v večstranski pobot?<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">13</a>

<a href="#_Toc289862601">35. Kaj

se zgodi, če je račun dan v pobot pred datumom zapadlosti?<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">13</a>

<a href="#_Toc289862602">36. Ali

lahko dolžnik kljub zamudi poravna obveznost, ki jo je prijavil pri

upravljavcu?<span style="color:windowtext;display:none;text-decoration:

none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">13</a>

<a href="#_Toc289862603">37. Kaj

se zgodi, če obveznost ni pobotana v večstranskem pobotu?<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">13</a>

<a href="#_Toc289862604">38. Kaj

se zgodi, če je obveznost pobotana le delno?<span style="color:windowtext;

display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">14</a>

<a href="#_Toc289862605">39. Odnos

med ZPreZP ter Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none"> <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">14</a>

<a href="#_Toc289862606">40. Glede

plačil podizvajalcem<span style="color:windowtext;display:none;text-decoration:

none">.. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">14</a>

<a href="#_Toc289862607">41. Razmerje

med ZPreZP ter Zakonom o izvrševanju proračuna za leti 2010 in 2011 (ZIPRS1011)<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none"> <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">14</a>

<a href="#_Toc289862608">42. Ali

se ZPreZP uporablja tudi za obveznosti iz naslova neizplačanih plač?<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">15</a>

<a href="#_Toc289862609">43. O

veljavnosti 27. člena ZPreZP za nazaj<span style="color:windowtext;

display:none;text-decoration:none"> <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">15</a>

<a href="#_Toc289862610">44. Ali

je AJPES že akreditiran za izvajanje večstranskih pobotov?<span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">15</a>

<a href="#_Toc289862611">45. Kdaj

bo izveden prvi obvezni večstranski pobot?<span style="color:windowtext;

display:none;text-decoration:none">. <span

style="color:windowtext;display:none;text-decoration:none">15</a>

<p class=MsoNormal style="margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm;

margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt;

text-autospace:none">

<br clear=all

style="page-break-before:always">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-autospace:

none"><a name="_Toc289862563">1. Za katere vrste pogodb se uporablja ZPreZP?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Opredelitev iz 1. člena

ZPreZP upošteva opredelitev iz drugega odstavka 1. člena Direktive 2011/7/EU o

boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (v nadaljnjem besedilu:

direktiva 2011/7/EU), ki določa, da so trgovinski posli tisti posli, ki so

sklenjeni med podjetji ali med podjetji in javnimi organi ter vodijo k dostavi

blaga ali izvajanju storitev za plačilo. Ob upoštevanju navedene opredelitve,

ki je tudi prenesena v 1. člen ZPreZP, bo imela večina pogodb, za katere velja

ZPreZP, naravo kupoprodajne ali podjemne pogodbe. Toda namen direktive in

ZPreZP ni omejiti uporabe določb direktive oziroma zakona le na kupoprodajne in

podjemne pogodbe. ZPreZP se lahko, če gre za dostavo blaga ali izvedbo storitve

za plačilo, uporablja tudi za gradbene pogodbe, prevozne pogodbe, zakupne

pogodbe, mandatne pogodbe …

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862564">2. Ali se ZPreZP uporablja

za menjalne pogodbe?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Ne. ZPreZP se uporablja

za pogodbe, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev, druga

stranka pa izpolniti denarno obveznost. Če se blagovna obveznost poravna z

blagovno obveznostjo oziroma storitev z storitvijo, se ZPreZP ne uporablja.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862565">3. Ali se ZPreZP uporablja

za obroke bančnih kreditov in zavarovalnih pogodb?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">ZPreZP se uporablja za

pogodbe, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev, druga

stranka pa izpolniti denarno obveznost. Namen ZPreZP je zajeti obveznosti, ki

izhajajo iz trgovinskih pogodb, kot jih opredeljuje direktiva 2011/7/EU.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Ker pri bančnih kreditih

in zavarovalnih pogodbah ne gre za posle s trgovinsko, temveč s finančno

naravo, se ZPreZP ne uporablja za tovrstne pogodbe.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862566">4. Ali ZPreZP prepoveduje

pogodbe o finančnem najemu (leasing)?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Ne. V skladu s 1. členom

se ZPreZP uporablja, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti

storitev, druga stranka pa izpolniti denarno obveznost.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Pogodba o finančnem

najemu je posel sodobnega avtonomnega gospodarskega prava. Ker pogodbe o

finančnem najemu krovno ne ureja niti Obligacijski zakonik (v nadaljnjem

besedilu: OZ) niti drug zakon,<a href="#_ftn1" name="_ftnref1" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black">[1]</a>

gre za netipizirano in nekategorizirano pogodbo. Pravni vir pogodbe o finančnem

najumu je tako vsakokratni zapis pogodbenih določil.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Teorija pogodbo o

finančnem najemu opredeljuje kot pogodbo, s katero se prenaša uporaba zemlje,

prostora, objektov ali opreme za plačilo, ki je po navadi v obliki zakupnine.<a

href="#_ftn2" name="_ftnref2" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";

color:black">[2]</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Pravna praksa navedeno

razčleni in pove: »Za leasing pogodbo je značilno, da leasingodajalec kupi

predmet leasinga in ga da v leasing (finančni najem) leasingojemalcu. Leasing

je (večletna) pogodba o prepustitvi uporabe oziroma uživanja stvari za določeno

plačilo, ki zajame poleg rabe tudi plačilo substance stvari, ki je dana v

leasing (amortizacija); kavza leasinga je pridobitev ekonomske lastnine. Za

pogodbo o leasingu je tako značilna prepustitev rabe določene stvari proti

plačilu.«<a href="#_ftn3" name="_ftnref3" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black">[3]</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Ker je za pogodbo o

finančnem najemu značilna prepustitev stvari za plačilo, velja, da značilno in

v kavzi pogodbe zajeto izpolnitev leasingodajalca (v terminologiji ZPreZP upnika)

predstavlja prepustitev rabe, značilno izpolnitev leasingojemalca (v terminologiji

ZPreZP dolžnika) pa plačilo leasing obroka. Ker ZPreZP želi zagotoviti hitro

plačilo za opravljeno upnikovo storitev in ker storitev upnika pri pogodbi o finančnem

najemu pomeni prepustitev rabe, se določbe ZPreZP uporabljajo za posamezne

leasing obroke.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862567">5. Uporaba ZPreZP pri

gradbenih pogodbah</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">ZPreZP določa le, da je

treba obveznost poravnati v 30 (oziroma 120) dneh po prejemu blaga ali izvedbe

storitve. ZPreZP ne posega v pravila OZ, ki določajo, kdaj se blago šteje za

dobavljeno oziroma storitev za opravljeno. Ker gre pri gradbeni pogodbi za

podvrsto podjemne pogodbe, se za prevzem uporabljajo določbe, ki urejajo podjemno

pogodbo (primerjaj 660. člen OZ). Iz drugega odstavka 633. člena OZ izhaja, da

lahko naročnik iz utemeljenega razloga zavrne prevzem. Če je naročnik zavrnil

prevzem, seveda ni prišlo do prejema blaga ali izvedbe storitve. To pomeni, da roki

iz ZPreZP ne začnejo teči. Poudarjamo pa, da se ob upoštevanju 633. člena OZ šteje,

da če dolžnik na zahtevo upnika brez utemeljenega razloga opravljenega dela ne pregleda,

da ga je prevzel.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862568">6. Uporaba zakona za

razmerja z mednarodnim elementom</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">ZPreZP bo v razmerjih z

mednarodnim elementom veljal, če na njegovo uporabo napotuje Zakon o

mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Uradni list RS, št. 56/99 in 45/08; v

nadaljnjem besedilu: ZMZPP).

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">ZMZPP v 19. členu

določa, da se za vprašanja, ki so povezana s pogodbami, primarno uporabi pravo,

ki sta ga stranki izbrali. Če stranki prava, ki naj se uporabi, nista izbrali, se

ob upoštevanju 20. člena ZMZPP uporabi pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano.

Če posebne okoliščine primera ne napotujejo na drugo pravo, se šteje, da je

najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima stranka, ki je zavezana opraviti

za posamezno pogodbo značilno izpolnitev, stalno prebivališče oziroma sedež.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">V terminologiji ZPreZP

opravi značilno izpolnitev upnik denarne obveznosti, ki je npr. izdelal škatlo

vijakov.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Imamo dve možnosti:

<p class=MsoNormal style="margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm;

margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt;

text-autospace:none">·<span

style="font:7.0pt "Times New Roman"">     <span

style="color:black">Upnik (tisti, ki je izdelal škatlo vijakov) je slovenska

družba. Dolžnik (kupec vijakov) je tujec. Ker je upnik tisti, ki mora opraviti

značilno izpolnitev, se v tem razmerju uporabi slovensko pravo. Navedeno

pomeni, da se za razmerje uporablja tudi ZPreZP.

<p class=MsoNormal style="margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm;

margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt;

text-autospace:none">·<span

style="font:7.0pt "Times New Roman"">     <span

style="color:black">Upnik, torej tisti, ki je izdelal škatlo vijakov, je tujec.

Ker je upnik tisti, ki je dolgoval značilno izpolnitev, se uporabi pravo države

sedeža (ali bivališča) upnika. Za presojo pogodbenega razmerja se torej uporabi

tuje pravo.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Navedeno pomeni, da se

za presojo pravnega razmerja in določitev dolžnosti slovenskega dolžnika ZPreZP

ne uporablja.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862569">7. Ali ZPreZP velja tudi za

podružnice tujih podjetij v Republiki Sloveniji oziroma za tuja podjetja, ki

gospodarsko dejavnost opravljajo prek podružnic v Sloveniji?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Nastopanje podružnice

tujega podjetja v pravnem prometu ureja 679. člen Zakona o gospodarskih družbah

(Uradni list RS, št. 65/09 – UPB3; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1), ki določa, da

podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Z vidika varstva upnika

ima sklenitev posla s podružnico enake učinke kot neposredna sklenitev posla z

matičnim podjetjem. Pri odgovoru na vprašanje, ali ZPreZP velja za podružnice

tujih podjetij, je treba upoštevati zgoraj navedeno razlago uporabe ZMZPP.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862570">8. Ali oziroma pod kakšnimi

pogoji bi se lahko tuje podjetje (npr. iz Avstrije ali Italije) vključilo v

obvezni večstranski in/ali prostovoljni pobot pri AJPES?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Tuja podjetja se v

sistem večstranskega pobota vključijo pod enakimi pogoji, ki že sicer veljajo

za vključitev v sistem obveznega večstranskega pobota. Vanj se torej lahko vključijo,

če izpolnijo pogoje iz ZPreZP. Za vključitev vanj morajo razpolagati s podatki iz

prvega odstavka 17. člena ZPreZP. Pri vključitvi morajo spoštovati pravila upravljavca.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862571">9. Ali se ZPreZP uporablja

tudi za obveznosti fizičnih oseb?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">V skladu z 2. členom

ZPreZP se kot gospodarski subjekt obravnavajo tudi »druge fizične osebe, ki

opravljajo pridobitno dejavnost«. Z navedenim so mišljeni zasebniki, torej

fizične osebe, ki nimajo statusa podjetnika in kot poklic samostojno opravljajo

neko dejavnost. To so npr. notar, zdravnik, odvetnik in podobno.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862572">10. Katere osebe so

opredeljene kot »druge osebe javnega prava«?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">ZPreZP v tretjem

odstavku 2. člena določa, da je druga oseba javnega prava vsaka

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">oseba, ki:

<p class=MsoNormal style="margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm;

margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt;

text-autospace:none">·<span

style="font:7.0pt "Times New Roman"">     <span

style="color:black">je ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki je v splošnem

interesu in je

<p class=MsoNormal style="margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm;

margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt;

text-autospace:none">·<span

style="font:7.0pt "Times New Roman"">     <span

style="color:black">industrijske ali poslovne narave,

<p class=MsoNormal style="margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm;

margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt;

text-autospace:none">·<span

style="font:7.0pt "Times New Roman"">     <span

style="color:black">je pravna oseba in

<p class=MsoNormal style="margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm;

margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt;

text-autospace:none">·<span

style="font:7.0pt "Times New Roman"">     <span

style="color:black">je v višini več kot 50 odstotkov financirana iz sredstev

organov Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb

javnega prava ali ti organi opravljajo nadzor nad poslovanjem take osebe ali

imajo upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov

imenujejo organi Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti ali

druge osebe javnega prava.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Iz besedila tretjega

odstavka 2. člena ZPreZP izhaja, da je druga oseba javnega prava vsaka oseba,

ki opravlja dejavnost, ki je v splošnem interesu in je industrijske ali poslovne

narave. Navedeni pogoj je strožji od pogoja, ki je določen v direktivi 2011/7/EU.

Navedeno je skladno s tretjim odstavkom 12. člena direktive 2011/7/EU, ki določa,

da »države članice lahko uveljavijo določbe, ki so bolj ugodne za upnika kot

določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo«.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Pri pripravi ZPreZP je

bil namen predlagatelja, da opredelitev drugih oseb javnega prava za potrebe

uporabe ZPreZP zajame vse pravne osebe, ki jim lastništvo države ali lokalne

skupnosti zagotavlja implicitno jamstvo za kritje dolgov in s tem lažji dostop do

virov financiranja.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Presoja, ali se neka

pravna oseba šteje za drugo osebo javnega prava, se opravi posamično za vsako

pravno osebo, saj je to odvisno od lastnosti posamezne osebe. Ministrstvo za

finance tako ne more objaviti seznama, ki bi zajel vse osebe, ki se za potrebe

uporabe ZPreZP štejejo za druge osebe javnega prava.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Kot pomoč pri presoji,

ali se neka oseba šteje za drugo osebo javnega prava za

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">potrebe ZPreZP,

Ministrstvo za finance poudarja, da se za drugo osebo javnega prava

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">nedvomno štejejo vse

osebe, za katere se uporablja Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06

in spremembe; ZJN-2). V skladu z drugim odstavkom 3. člena ZJN-2 je opredelitev

druge osebe javnega prava za potrebe ZJN-2 resda omejene na osebe, ki so

ustanovljene za opravljanje dejavnosti, ki so v splošnem interesu in nimajo

industrijske ali poslovne narave. Toda ker se ZPreZP uporablja za osebe,

katerih dejavnost je industrijske ali poslovne narave, se v skladu z argumentom

z večjega na manjše (argumentum a maiori ad minus) ZPreZP uporablja tudi

za osebe, katerih dejavnost nima industrijske ali poslovne narave, saj pri njih

netržno opravljanje dejavnosti zagotavlja večjo stalnost prihodka.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Ministrstvo za finance

še dodaja, da besedilo 2. člena ZPreZP ni v nasprotju z uvodno izjavo št. 24

direktive 2011/7/EU. Ta uvodna izjava se namreč nanaša na četrti odstavek 4.

člena direktive 2011/7/EU, v zvezi s katerim je državam članicam podeljena

diskrecijska pravica glede njegovega prenosa v nacionalno zakonodajo. Pri pripravi

ZPreZP je bilo sprejeto stališče, da v Republiki Sloveniji ne uporabimo te diskrecijske

pravice, saj bi s tem diskriminirali med osebami, ki jih ZPreZP določa kot javne

organe.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862573">11. Ali lahko društvo,

ustanovljeno po Zakonu o društvih, nastopa v vlogi</a>

<a name="_Toc289862574">dolžnika v smislu ZPreZP?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">ZPreZP v opredelitvi

gospodarskega subjekta v prvem odstavku 2. člena zajema tudi »druge pravne

osebe, kadar v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežnidejavnosti

opravljajo pridobitno dejavnost, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno

dejavnostjo«. Navedena določba zajema tudi društva in druge pravne osebe, kadar

te v skladu s področno zakonodajo (npr. Zakonom o društvih; Uradni list RS, št.

61/06 in 58/09) opravljajo pridobitno dejavnost.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Zgolj za ponazoritev,

kdaj npr. društvo opravlja pridobitno dejavnost, bi lahko navedli prodajo hrane

in pijače ali spominkov članom in nečlanom. Ko društvo kupi pijačo in hrano ali

material za izdelavo spominkov, ki jih bo nato prodalo članom ali nečlanom, nastopi

društvo kot dolžnik v smislu ZPreZP do dobavitelja teh surovin.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862575">12. Ali se ZPreZP uporablja

za posle, sklenjene med javnimi organi?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Iz 1. člena ZPreZP

izhaja, da se ZPreZP uporablja za pogodbe, ki so sklenjene med:

<p class=MsoNormal style="margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm;

margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt;

text-autospace:none">·<span

style="font:7.0pt "Times New Roman"">     <span

style="color:black">gospodarskimi subjekti ali

<p class=MsoNormal style="margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm;

margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt;

text-autospace:none">·<span

style="font:7.0pt "Times New Roman"">     <span

style="color:black">gospodarskimi subjekti in javnimi organi.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Ob upoštevanju argumenta

a contrario se ZPreZP ne uporablja za pravne posle, ki so sklenjeni med

javnimi organi. Navedeno potrjuje tudi teleološka razlaga zakona, saj je bil

namen zakona zagotoviti hitra oziroma pravočasna plačila gospodarskim subjektom

in ne javnim organom.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862576">13. Kaj zajema izraz

»pogodbeni dogovor«?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Gre za vsak dogovor med

strankama. Pojem pogodbeni dogovor je uporabljen, ker je pogodba lahko

sklenjena tudi ustno. Če bi uporabili pojem »pogodbeno določilo«, bi ta pojem

nakazoval, da mora biti pogodba sklenjena pisno.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862577">14. Zakaj je očitno

nepravičen pogodbeni dogovor ničen?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">7. člen direktive

2011/7/EU, ki ga prenaša 4. člen ZPreZP, določa, da je nepravičen pogodbeni

dogovor »unenforceable«. Direktiva 2011/7/EU torej omogoča tudi

določitev blažje sankcije, kot je ničnost. ZPreZP je kot sankcijo določil ničnost,

saj ničnost bolj kot druge milejše sankcije (npr. izpodbojnost) varuje upnika.

Pravica upnika, da uveljavlja ničnost, namreč ni časovno omejena.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Če bi kot sankcijo

določili npr. izpodbojnost, bi moral upnik tožbo vložiti v časovno omejenem

obdobju (OZ določa subjektivni rok enega leta oz. objektivni rok treh let). Če bi

se zgledovali po ureditvi čezmernega prikrajšanja, bi bil rok za zahtevo po razveljavitvi

omejen na šest mesecev. Ker bi vsakršno časovno omejevanje pravice zahtevati

razvezo pogodbe omejilo upnika, smo kot sankcijo določili ničnost.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862578">15. Ali je sklenitev pisnega

dogovora potrebna tudi v primeru, kadar daljši plačilni rok med strankama

predstavlja ustaljeno poslovno prakso?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Pisni dogovor je

potreben vedno, kadar je plačilni rok daljši od 60 dni.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862579">16. Katere osebe lahko

vložijo tožbo na podlagi petega odstavka 4. člena?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Prva alineja petega

odstavka zajame interesna gospodarska združenja, druga alineja gospodarsko in

obrtno zbornico, tretja pa nevladne organizacije.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Peti odstavek 4. člena

sicer sledi petemu odstavku 7. člena direktive 2011/7/EU. Namen podelitve

pooblastila za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti tudi osebam, ki nimajo

neposrednega pravnega interesa, je, da se omogoči spor pred sodiščem, v katerem

se subjektu, ki ga potencialno nično pogodbeno določilo obremenjuje, ni treba razkriti.

Če te določbe ne bi bilo, bi tretje osebe lahko vložile tožbo le na podlagi pooblastila

neposredno prizadete osebe. Prizadeta oseba bi se bila tako primorana razkriti,

kar bi lahko škodovalo njenemu nadaljnjemu poslovnemu razmerju s toženo stranko,

še posebej, če bi prizadeta oseba tožbo izgubila.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862580">17. Ali je zaradi očitno

nepravičnega pogodbenega dogovora nična celotna</a>

<a name="_Toc289862581">pogodba?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Za presojo, ali je nična

celotna pogodba ali le posamezen del, se uporabi 88. člen OZ, ki določa, da

zaradi ničnosti kakšnega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če

lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj

ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862582">18. Trenutek dostave blaga

kot dejstvo, pomembno za začetek teka roka za</a>

<a name="_Toc289862583">plačilo</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">ZPreZP je kot relevantno

navezno okoliščino za določitev dneva začetka teka roka za plačilo določil dan

dobave blaga ali izvedbe storitev. Predlagatelj se je namreč želel izogniti

podaljševanju plačilnih rokov z zahtevo dolžnika upniku, naj dolžnik še ne izda

računa oziroma naj ga datira na neki datum v prihodnosti.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Same določbe 5. oziroma

6. člena so le zunanji okvir, v katerem morajo biti izvedena vsa plačila. Upnik

in dolžnik se tako lahko dogovorita tudi za rok plačila, ki je 15 dni, šteto od

izdaje računa. Če bi bil rok za plačilo določen kot 15 dni, šteto od izdaje računa,

in tak rok ne bi bil daljši od 30 oziroma 120 dni, bi dolžnik prišel v zamudo s

potekom 15-dnevnega roka. Če bi bil tako določen rok daljši od 30 oziroma 120

dni, bi bil tako določen pogodbeni rok ničen. Dolžnik bi v tem primeru prišel v

zamudo s potekom 30-dnevnega roka iz 7. člena ZPreZP.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862584">19. Kako naj se zavrne

račun, da ga ne bo treba vložiti v večstranski pobot?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Relevantno dejstvo za

ZPreZP ni sprejem/zavrnitev računa, temveč sprejem dostavljenega blaga oz

opravljene storitve. Vprašanje sprejema oziroma zavrnitve računa je pomembno

le, če se šteje za sprejem ali zavrnitev blaga.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Če je dolžnik blago

prevzel, se šteje, da je bilo blago dostavljeno. Tudi če ima tako blago napake,

je bila storitev opravljena. Dolžnik jo mora plačati. Lahko pa uveljavlja jamčevalne

zahtevke.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Če je napaka taka, da se

blago ne more šteti za dobavljeno oziroma storitev za opravljeno, do dostave

blaga oziroma izvedbe storitve ni prišlo. Dolžniku te obveznosti ni treba

poravnati. Seveda pa lahko dobavitelj/izvajalec storitve sproži spor pred sodiščem,

v katerem dokazuje, da je bila zavrnitev neupravičena.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Vprašanje ustreznosti

zavrnitve računa je torej vezano na vprašanje, ali zavrnitev/sprejem računa

pomeni zavrnitev oz. sprejem blaga ali storitve. Ustreznost njene zavrnitve pa

je odvisna od narave napake.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862585">20. Ali je dolžnik v obvezni

večstranski pobot dolžan prijaviti tudi dospelo neporavnano obveznost, ki jo

prereka (je ne priznava), vendar upnik v zvezi z njo še ni sprožil spora pri

pristojnem sodišču?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">V skladu s prejšnjim

odgovorom, je dolžnik blago ali storitev bodisi sprejel, bodisi zavrnil. Če je

blago sprejeto, mora dolžnik svojo obveznost plačati v skladu z določbami

ZPreZP. Če dolžnik blaga, zaradi nepravilno izpolnjene pogodbene obveznosti

upnika, ni sprejel, denarna obveznost upnika še ni nastala in je posledično seveda

ni treba prijaviti obvezni večstranski pobot.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Če je dolžnik, v skladu

s pravili obligacijskega prava, izpolnitev sprejel le delno, mora obveznost

poravnati v sorazmernem delu.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862586">21. Ali se datum zapadlosti

na izdanem računu lahko šteje kot dogovorjeni plačilni rok?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Odgovor je odvisen od dogovora

strank. Če sta se stranki tako dogovorili, se datum zapadlosti računa lahko

šteje za dogovorjen plačilni rok.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Opozarjamo pa, da samo

dejstvo, da je bil račun natisnjen, ne pomeni, da je bil rok dogovorjen v pisni

obliki. Rok je dogovorjen v pisni obliki le, če nasprotna stranka s svojim

podpisom potrdi strinjanje z rokom, ki je daljši od 60. dni.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862587">22. Ali je potrebno izdani

račun v primeru, da je plačilni rok na računu npr. 8 ali 15 dni, zavrniti?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Ne. Račun je potrebno

plačati. Poudarjamo pa, da začne rok za plačilo teči že od dneva dobave blaga

ali izvedbe storitve in ne šele z dnem izstavitve računa.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862588">23. Ali ZPreZP prepoveduje

obročna plačila?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Ker ZPreZP niti ne

določa izjem za obročno odplačevanje niti ga ne prepoveduje, je obročno

odplačevanje v povezavi z ZPreZP mogoče, če je posamezen obrok plačila plačan v

30 (oziroma 120) dneh od izvedbe storitve ali dostave blaga, ki se z obročnim plačilom

poravna.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862589">24. Kaj se zgodi z obroki?

Ali dajemo v pobot posamezen obrok ali celoten znesek računa?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">V skladu s predhodnim

odgovorom se v pobot vpisujejo posamezni zapadli obroki.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862590">25. Ali ZPreZP prepoveduje

uporabo blagovnih kreditov?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Ker ZPreZP niti ne

določa izjem za blagovne kredite niti blagovnih kreditov ne prepoveduje, je

blagovni kredit v povezavi z ZPreZP mogoč, če je posamezen obrok plačila plačan

v 30 (oziroma 120) dneh od izvedbe storitve ali dostave blaga, ki se z obrokom

kredita poravna.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862591">26. Kaj pomeni prepoved

določitve dneva izdaje računa?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Pri določbi 4. člena

ZPreZP, da je nično pogodbeno določilo, s katerim bi bil določen dan izdaje

računa, ne gre za prepoved določila v pogodbi, s katerim bi upnika zavezali k

pravočasni izdaji računa. Z navedeno določbo se prenaša točka b tretjega

odstavka 4. člena direktive 2011/7/EU. Namen določbe je le zagotoviti, da se

račun izda v odvisnosti od dostave blaga ali izvedbe storitve, do česar ne bi

prišlo, če bi bil dan izdaje računa določen kot fiksen koledarski dan v

pogodbi.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862592">27. ZPreZP in skupni račun</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Roki, določeni v 5., 6.

in 7. členu ZPreZP, se štejejo od dneva izvedbe posamezne storitve oziroma

posamezne dostave blaga. Če pa je blago dostavljeno ali storitev opravljena

pred dogovorjenim rokom za dobavo, začne rok za plačilo teči od dogovorjenega

roka za dobavo oziroma opravo storitve.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">ZPreZP določa najdaljše

plačilne roke, ne vsebuje pa določb, kdaj je treba izdati račun (tu je treba

upoštevati davčno zakonodajo). V skladu z navedenim pod točko 3 se dogovor o

izdaji skupnega računa ne šteje za dogovor, ki bi bil ničen v skladu z ZPreZP.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862593">28. Kdaj in kako se ugotovi,

da je datum prejema računa sporen (prva alineja</a>

<a name="_Toc289862594">drugega odstavka 7. člena

ZPreZP)?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Če se stranki ne

strinjata o dnevu prejema računa, je ta dan sporen.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862595">29. Kaj pomeni, da je upnik

upravičen do stroškov izterjave »brez opomina«?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">11. člen ZPreZP upošteva

6. člen direktive 2011/7/EU, ki določa pravico do nadomestila stroškov

izterjave v višini 40 evrov. Upnik ima pravico do navedenega zneska, ne da bi

moral dokazovati, da mu je v tem znesku zaradi zamude dolžnika nastala škoda.

Višina nadomestila je določena skladno z direktivo 2011/7/EU, pri čemer 40

evrov približno ustreza stroškom, ki bi jih ob upoštevanju odvetniške tarife upnik

imel, če bi za pripravo obvestila o zamudi najel odvetnika.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Navedba, da je upnik

upravičen do teh stroškov »brez opomina«, pove, da upnik pridobi upravičenje do

povrnitve stroškov izterjave z nastopom dejstva zamude dolžnika.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862596">30. Ali določbe o obveznem

večstranskem pobotu veljajo tudi za dolžnika, ki ima sklenjeno pogodbo o

izvajanju prostovoljnega pobota in na tak način izpolnjuje obveznosti do svojih

upnikov?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Prijava v obvezni

večstranski pobot je obvezna za vsako obveznost, v zvezi s katero je dolžnik v

zamudi.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862597">31. Ali je potrebno v

obvezni večstranski pobot prijaviti tudi denarne obveznosti do odvisnih in

pridruženih družb?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">ZPreZP ne razlikuje med

dolžniki, ki so odvisna / pridružena družba in tistimi, ki to niso.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862598">32. Ali je potrebno v

obvezni večstranski pobot prijaviti tudi denarne obveznosti, vključene v

verižne kompenzacije, ki še niso zaključene?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Prijava v obvezni

večstranski pobot je obvezna za vsako obveznost, v zvezi s katero je dolžnik v zamudi.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862599">33. Uporaba ZPreZP za

pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo ZPreZP</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Plačilni roki, ki so

bili določeni v pogodbah, sklenjenih pred uveljavitvijo ZPreZP, ostanejo v

veljavi, kot so bili dogovorjeni, tudi če so v nasprotju z določbami ZPreZP. ZPreZP

ne vsebuje posebne določbe, ki bi določala, da se zakon ne uporablja za pogodbe,

sklenjene pred njegovo uveljavitvijo, saj prepoved povratne veljave zakonov določa

Ustava Republike Slovenije.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">V zvezi s postopnimi

dobavami velja, da če je o rokih za plačilo dogovorjeno v pogodbah, ki so bile

sklenjene pred uveljavitvijo zakona, ti roki veljajo še naprej. Če o rokih ni

bilo dogovorjeno (molče ali izrecno), se uporabljajo pravila ZPreZP.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862600">34. Kakšni so točni roki za

prijavo neplačane obveznosti v večstranski pobot?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Trenutek nastanka

dolžnosti prijave obveznosti v obvezni večstranski pobot določata 16. in 18.

člen ZPreZP. Dolžnik mora tako svojo obveznost prijaviti v prvi krog obveznega

večstranskega pobota, ki sledi datumu nastanka zamude. Prijava se šteje za

opravljeno, če je sprejeta v sistem v trenutku, ko upravljavec zapre vnos za posamezen

krog pobota. To pomeni, da če upravljavec zapre posamezen krog pobota na dan,

ki sledi dnevu nastanka zamude, mora dolžnik obveznost v večstranski pobot prijaviti

ta dan. Če upravljavec zapre krog pobota 30. dan po nastanku zamude, mora dolžnik

prijaviti obveznost v obvezni pobot 30. dan po nastanku zamude.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862601">35. Kaj se zgodi, če je

račun dan v pobot pred datumom zapadlosti?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">V skladu z 12. členom

ZPreZP je v pobot lahko dana tudi nedospela denarna obveznost, če se pogodbeni

stranki o tem pisno dogovorita. Sicer pa velja, da lahko dolžnik že danes v

skladu s 373. členom OZ predčasno izpolni denarno obveznost.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862602">36. Ali lahko dolžnik kljub

zamudi poravna obveznost, ki jo je prijavil pri upravljavcu?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Seveda. Namen zakona

nikakor ni prepovedati dolžniku, da po nastopu zamude plača svoj dolg upniku.

Namen zakona je le zagotoviti poplačilo obveznosti, s katerimi je dolžnik v

zamudi.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Dolžnik lahko svojo

obveznost izbriše iz sistema obveznega večstranskega pobota. To izhaja iz 14.

člena ZPreZP, ki določa vsebino pravil sistemov večstranskega pobota. Če

dolžnik svoje prijave morda ne bi izbrisal iz sistema obveznega večstranskega pobota,

bi še vedno lahko zahteval vračilo preveč plačanega na podlagi pravil, ki urejajo

neupravičeno obogatitev.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862603">37. Kaj se zgodi, če

obveznost ni pobotana v večstranskem pobotu?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Če obveznost ni

pobotana, potem ni prenehala. Dolžnik jo mora poravnati na enega od načinov, ki

v skladu z OZ pomenijo prenehanje obveznosti. Seveda lahko dolžnik svojo obveznost

ponovno prijavi v večstranski pobot.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Poudarjamo, da če se

obveznost ne pobota, dolžnik nima nikakršnih stroškov v zvezi z obveznim vpisom

obveznosti v sistem večstranskega pobota.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862604">38. Kaj se zgodi, če je

obveznost pobotana le delno?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Potem obveznost preneha

le v delu, ki je bil pobotan znotraj sistema obveznega večstranskega pobota.

Dolžnik mora seveda še vedno plačati preostanek obveznosti. Upnik pa ima na

razpolago vsa obstoječa pravna sredstva.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862605">39. Odnos med ZPreZP ter

Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">ZPreZP ne prepoveduje,

da bi se v sistem obveznega pobota vnašale obveznosti, glede katerih poteka

izvršba. Zakon le določa, da dolžniku ni treba prijaviti take obveznosti v

pobot.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Poplačilo obveznosti v

sistemu obveznega pobota ima enako naravo kot poplačilo obveznosti z gotovino.

Tek izvršilnega postopka tudi pred uveljavitvijo ZPreZP ni preprečeval, da

dolžnik dolga ne bi poravnal prostovoljno. Ker tek izvršilnega postopka torej

ni ovira za plačilo dolga z gotovino, tudi ni ovira za prenehanje obveznosti v sistemu

večstranskega pobota. Če je obveznost, ki je predmet izvršilnega postopka, poravnana

v sistemu večstranskega pobota, bo dolžnik vložil ugovor v skladu s 55. členom

ZIZ, enako kot bi ga vložil, če bi obveznost poravnal prostovoljno.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Dolžnik obveznost sam

vpiše v obvezni pobot (in tudi izbriše iz njega). Šteje se, da je bila obveznost

v pobot vnesena, če je sprejeta v sistem v trenutku, ko upravljavec zapre vnos

za posamezen krog pobota. Navedeni trenutek nastopi pred samo izvedbo pobota.

Če bo dolžnik torej izvedel, da je zoper njega začeta izvršba, bo, če bo želel,

ni pa to nujno, prijavo obveznosti sam izbrisal iz sistema.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Glede stroškov obveznega

pobota opozarjamo, da dolžnik ne bo imel nikakršnih stroškov, če njegova

obveznost v sistemu ne bo pobotana. Sam vnos obveznosti v sistem obveznega

večstranskega pobota (in izbris) bo brezplačen.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862606">40. Glede plačil

podizvajalcem</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Rok za plačilo teče od

oprave storitve podizvajalca. Namen ZPreZP je namreč zagotoviti pravočasna

plačila podizvajalcem.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862607">41. Razmerje med ZPreZP ter

Zakonom o izvrševanju proračuna za leti 2010 in 2011 (ZIPRS1011)</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">ZPreZP in ZIPRS1011

določata 30-dnevni rok plačila, razlikujeta pa se v določitvi trenutka začetka

teka roka. ZPreZP kot navezno okoliščino določa trenutek izvedbe storitve ali

dostave blaga, ZIPRS1011 pa dan prejema listine, ki je podlaga za izplačilo.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Pri določitvi trenutka

začetka teka roka je treba uporabiti določbe ZIPRS1011, saj ZIPRS1011 v 22.

členu določa, da so »ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov plačilni

roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom«.

Specialnost ZIPRS1011 priznava tudi ZPreZP, saj v drugem odstavku 6. člena

določa, da se domneva o trenutku začetka teka plačilnega roka uporablja le, če

drug zakon ne določa drugače.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Ker enako določbo

vsebuje tudi 23. člen Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2011 in 2012

(ZIPRS1112), velja navedeno tudi pri uporabi določb ZIPRS1112.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862608">42. Ali se ZPreZP uporablja

tudi za obveznosti iz naslova neizplačanih plač?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">ZPreZP se uporablja le

za pogodbe, ki so sklenjene med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi

subjekti in javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti

storitev, druga stranka pa izpolniti denarno obveznost. ZPreZP se torej ne uporablja

za obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, katere ena pogodbena stranka

je delavec (fizična oseba).

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862609">43. O veljavnosti 27. člena

ZPreZP za nazaj</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Člen določa, da pride

dolžnik, ki še ni bil v zamudi, če je upnik iz pogodbe, ki je bila sklenjena

pred uveljavitvijo tega zakona, že izpolnil svojo nasprotno obveznost in rok, do

kdaj mora svojo obveznost izpolniti dolžnik, ni bil določen, v zamudo v 30 dneh

po uveljavitvi tega zakona.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Do primera, da dolžnik

še ni v zamudi, če rok ni določen in če je upnik svojo obveznost že izpolnil,

lahko pride le, če upnik dolžnika ni opomnil na njegovo izpolnitev. V tem primeru

pride dolžnik ob upoštevanju 29. člena ZPreZP v zamudo v 30 dneh po uveljavitvi

ZPreZP. Določba tako ne posega v pogodbeno razmerje za nazaj, določba le

nadomesti opomin, ki bi ga upnik moral dati dolžniku, da bi ta prišel v zamudo.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862610">44. Ali je AJPES že

akreditiran za izvajanje večstranskih pobotov?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">AJPES izvaja

prostovoljni in obvezni večstranski pobot. Za izvajanje prostovoljnega pobota

AJPES tako kot tudi drugi izvajalci ne potrebuje posebnega dovoljenja. Za izvajanje

obveznega večstranskega pobota pa je AJPES pooblaščen na podlagi drugega

odstavka 29. člena ZPreZP.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<a name="_Toc289862611">45. Kdaj bo izveden prvi

obvezni večstranski pobot?</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Prvi večstranski pobot

bo izveden 15. 4. 2011. Več informacij najdete na:

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none"><a

href="http://www.ajpes.si/novice.asp?id=72" target="_blank">http://www.ajpes.si/novice.asp?id=72</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">Vir: Spletne strani Ministrstva za

finance Republike Slovenije [06.04.2011].

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Vsebina

pojasnila / mnenja DURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in

podzakonski predpisi):

<p class=MsoNormal style="margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm;

margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt;

text-autospace:none">§<span

style="font:7.0pt "Times New Roman"">  <span

style="font-size:11.5pt">Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih – ZPreZP

(Uradni list RS, št. 18/11).

<p class=MsoNormal style="margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm;

margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt;

text-autospace:none">§<span

style="font:7.0pt "Times New Roman"">  <span

style="font-size:11.5pt">Obligacijski zakonik – OZ (Uradni list RS, št.

97/07-UPB1).

<p class=MsoNormal style="margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm;

margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt;

text-autospace:none">§<span

style="font:7.0pt "Times New Roman"">  <span

style="font-size:11.5pt">Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Uradni list RS,

št. 65/09-UPB3).

<p class=MsoNormal style="margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm;

margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt;

text-autospace:none">§<span

style="font:7.0pt "Times New Roman"">  <span

style="font-size:11.5pt">Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ (Uradni list RS,

št. 03/07-UPB4, 93/07-ZIZ-F, 45/08-ZArbit, 37/08-ZST-1, 28/09-ZIZ-G in

51/10-ZIZ-H).

<p class=MsoNormal style="margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm;

margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt;

text-autospace:none">§<span

style="font:7.0pt "Times New Roman"">  <span

style="font-size:11.5pt">Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z

dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih

(prenovitev) (Uradni list EU, št. L 48/11).

<p class=MsoNormal style="margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm;

margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt;

text-autospace:none">§<span

style="font:7.0pt "Times New Roman"">  <span

style="font-size:11.5pt">Ostala »nedavčna« zakonodaja s področja civilnega

prava in javnega naročanja.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">OPOMBA: Zapis

zakonodaje, na katerem temelji mnenje DURS-MF, je pripis uredništva.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

</div>

<div>

<a href="#_ftnref1" name="_ftn1" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[1]</a>

Zakon o potrošniških kreditih

(Uradni list RS, št. 59/10) sicer kot kreditno pogodbo ureja tudi pogodbo o

finančnem najemu (lizingu), vendar le, kadar ta ali druga pogodba določa, da ob

koncu najema lastninska pravica preide na najemojemalca, ki je potrošnik.

</div>

<a href="#_ftnref2" name="_ftn2" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[2]</a>

Kocbek, Marijan, in drugi: Pravni,

ekonomsko-finančni, računovodski in prometnodavčni vidiki finančnega leasinga.

Podjetje in delo 5/97, str. 569.

</div>

<a href="#_ftnref3" name="_ftn3" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[3]</a>

Sklep II Ips 563/2006.

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

ODGOVORI NA POGOSTA VPRAŠANJA V ZVEZI Z UPORABO ZPreZP (verzija 06.04.2011) (06.04.2011)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE