Iz
sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja
strokovnjakov/DDV/ …
OBRAVNAVA NAJEMA BIVALNE PRIKOLICE Z VIDIKA DDV
– STORITEV NAJEMA PREVOZNEGA SREDSTVA ALI STORITEV V ZVEZI Z
NEPREMIČNINAMI
Številka:
47/DS/2012
Datum:
13.08.2012
Vprašanje –
opis problema
Slovenski davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in s
sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI), je fizični osebi, s
stalnim prebivališčem v Sloveniji (v nadaljevanju najemnik),
opravil naslednje storitve:
·
varianta
1: storitev oddajanja v najem avtomobilske bivalne prikolice, ki jo
SI da na razpolago najemniku v Sloveniji za obdobje 14 dni.
Najemnik bivalno prikolico sam odpelje na določeno
destinacijo;
·
varianta
2: storitev oddajanja v najem avtomobilske bivalne prikolice, ki je
v času poletne sezone stacionirana na Hrvaškem.
Kje je kraj
opravljene storitve v predstavljenem primeru (varianta 1 in
varianta 2)?
Mnenje
Kraj opravljene storitve se
v obeh primerih (varianti 1 in 2) določi na podlagi posebnega
pravila ZDDV-1 glede opredelitve kraja opravljanja storitev. Tako
je pri:
·
varianti 1 – kraj
opravljanja storitve v Sloveniji, kjer je bivalna prikolica dana na
razpolago najemniku (30.b člen ZDDV-1);
·
varianti 2 – kraj
opravljanja storitve na Hrvaškem, kjer je bivalna prikolica
stacionirana (27. člen ZDDV-1).
Obrazložitev
1. Kraj
opravljanja storitev – varianta 1
Za
razvrščanje dejavnosti se za namene DDV uporablja Standardna
klasifikacija dejavnosti (SKD), ki oddajanje opredmetenih sredstev
(med katere spada tudi avtomobilska prikolica) v najem oz. zakup
razvršča pod šifro 77.39 (Dajanje drugih strojev, naprav in
opredmetenih sredstev v najem in zakup).
SKD – 77.390 (Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih
sredstev v najem in zakup)
Sem spada:
[…]
·
dajanje
drugih vozil brez voznika, razen avtomobilov, v
najem:
[…]
-motociklov, avtodomov
in avtomobilskih
prikolic[1]
Posebno
pravilo iz 30.b člena ZDDV-1 (glej 56. člen Direktive Sveta
2006/112/ES) določa kraj opravljanja storitev, kadar gre za najem
prevoznih sredstev.
30.b člen ZDDV-1
(najem prevoznih sredstev)
(1) Kraj dajanja prevoznega sredstva v kratkoročni najem je kraj,
kjer je prevozno sredstvo dejansko dano na razpolago
najemniku.
(2) Za namene prejšnjega odstavka »kratkoročni najem« pomeni stalno
posest ali uporabo prevoznega sredstva v obdobju, ki ni daljše od
trideset dni, in pri plovilih, v obdobju, ki ni daljše od
devetdeset dni.
Kaj se šteje
za »prevozno sredstvo« za
namene določitve kraja opravljene storitve niti ZDDV-1 niti
PZDDV podrobneje ne določata[2],
zato je pri opredelitvi le-tega potrebno upoštevati druge predpise.
Takšen, za države članice EU neposredno zavezujoč pravni predpis s
področja DDV, je tudi Izvedbena uredba Sveta (EU) št.
282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za
Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v
nadaljevanju Izvedbena uredba).
Izvedbena
uredba v zvezi z dajanjem prevoznih sredstev v najem pojasnjuje,
katera prevozna sredstva so zajeta v 30.b členu ZDDV-1.
Pododdelek 10
Dajanje prevoznega sredstva v najem
Člen 38
1. „Prevozno sredstvo“
iz člena 56 in točke (g) prvega odstavka člena 59 Direktive
2006/112/ES vključuje
vozila z motorjem ali
brez njega ter drugo opremo in naprave, namenjene prevozu oseb ali predmetov
iz enega kraja v drugega, ki jih lahko vlečejo ali potiskajo
vozila ter so običajno
narejeni in dejansko pripravljeni, da se uporabijo za
prevoz.
2. Prevozna sredstva iz
odstavka 1 so zlasti naslednja vozila:
(a) kopenska vozila,
kot so avtomobili,
motorji, kolesa, tricikli in bivalne
prikolice;
[…]
3. Prevozna sredstva iz odstavka 1 niso vozila, namenjena za
stacionarno uporabo, in zabojniki.
Iz 38. člena
Izvedbene uredbe izhaja, da se kot prevozno sredstvo šteje tudi
bivalna prikolica, če ni namenjena stacionarni uporabi, temveč
prevozu oseb ali predmetov iz enega kraja v drugega. V
opisanem primeru so tako izpolnjeni pogoji glede opredelitve
bivalne prikolice kot prevozno sredstvo.
Pri določanju
kraja opravljanja storitve najema prevoznih sredstev je potrebno
nadalje ločiti še:
·
kratkoročni
najem – pri
kopenskih prevoznih sredstvih do 30 dni je kraj obdavčitve kraj,
kjer je prevozno sredstvo dano na razpolago (glej 30.b člen
ZDDV-1); ter
·
dolgoročni
najem – pri katerem
se za opredelitev kraja opravljanja storitve uporabi splošno
pravilo iz 25. člena ZDDV-1 in sicer:
o
najemnik je
davčni zavezanec, identificiran za namene DDV – kraj opravljanja
storitve je kraj, kjer ima prejemnik storitve sedež
dejavnosti (glej prvi odstavek 25. člena ZDDV-1); ali
o
najemnik ni
davčni zavezanec, skladno z določili 5. člena ZDDV-1 – kraj
opravljanja storitve je kraj, kjer ima izvajalec storitve
sedež dejavnosti (glej drugi odstavek 25. člena ZDDV-1).
Glede na
opisan primer lahko pri varianti 1 zaključimo, da je skladno s 30.b
členom ZDDV-1 kraj opravljene storitve v Sloveniji, kjer je bivalna
prikolica dana na razpolago najemniku.
2. Kraj
opravljanja storitev – varianta 2
Z
vidika izvajanja ZDDV-1 se storitev najema bivalne prikolice
bistveno razlikuje, kadar gre po vsebini za oddajanje v najem
bivalne prikolice kot obliko nastanitvene zmogljivosti in ne za
oddajanja v najem bivalne prikolice kot prevozno
sredstvo.
38. člen
Izvedbene uredbe namreč za prevozno sredstvo ne šteje vozil,
namenjenih za stacionarno uporabo. Pojem »stacionarna uporaba« v
Izvedbeni uredbi ni podrobneje opredeljen, menimo pa, da gre v
predstavljenem primeru (varianta 2) za oddajanje prostora za
kampiranje, na katerem je postavljena premičnina (bivalna
prikolica).
SKD)
oddajanje prostora za prikolice razvršča pod šifro 55.3 (Dejavnost
avtokampov, taborov).
SKD - 55.300
Dejavnost avtokampov, taborov
Sem spada:
- oddajanje prostora za
šotore, prikolice,
avtodome ali podobne premične objekte v najem za krajši
čas
Pri
opredelitvi kraja opravljanja storitev pri varianti 2 je na podlagi
navedenega prav tako potrebno upoštevati posebno pravilo iz 27.
člena ZDDV-1, ki določa kraj opravljanja storitev v zvezi z
nepremičninami.
27. člen
(storitve v zvezi z nepremičninami)
Kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami,
vključno s storitvami strokovnjakov in nepremičninskih posrednikov,
nastanitvijo v hotelih ali podobnih nastanitvenih obratih,
vključno z nastanitvijo
v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih,
namenjenih kampiranju, dodeljevanjem pravic do uporabe
nepremičnin in storitvami za pripravo in koordinacijo gradbenih
del, kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo nadzor
na kraju samem, je kraj,
kjer se nepremičnina nahaja.
Zaključek:
Kot že izhaja iz mnogih sodb Sodišča EU, je za pravilno obravnavo
transakcije z vidika DDV v vsakem posameznem primeru potrebno
preučiti in upoštevati vsebino izvedene transakcije.
Področje:
ZDDV-1
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
·
Izvedbena uredba Sveta (EU)
št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za
Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano
vrednost, Uradni list EU, št.
77/11.
·
Zakon o davku na dodano
vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 13/11-UPB3,
18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E in 38/12-ZDDV-1F.
·
Uredba o standardni
klasifikaciji dejavnosti (SKD), Uradni list RS, št. 69/07 in
17/08.