Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja
strokovnjakov/Dohodnina/ …
OBRAČUN DAJATEV
OD DOHODKA IZPLAČANEGA DELAVCU ZA OGLAŠEVANJE (REKLAMO)
DELODAJALCA
Številka:
45/KM/2013
Datum:
14.10.2013
Vprašanje – opis
problema
Fizična
oseba-rezident Slovenije ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi
(delovno razmerje) z delodajalcem iz Slovenije (npr. gospodarska
družba, zasebnik – fizična oseba, ki opravlja
dejavnost).
Delavec in
delodajalec nameravata skleniti dogovor (pogodbo), da bo delavec
delodajalca proti plačilu oglaševal na način, da bo delodajalec na
delavčevo osebno vozilo namestil svojo reklamo (reklamno
nalepko).
Katere
dajatve (davki, prispevki) se obračunajo od v vprašanju opisanega
plačila za oglaševanje?
Mnenje
V vprašanju
opisano oglaševanja ne predstavlja dohodka iz delovnega razmerja po
4. točki drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 (ne gre za avtorsko delo ustvarjeno iz
delovnega razmerja, izvedbo avtorskega ali folklornega dela iz
delovnega razmerja ali inovacijo ustvarjeno v delovnem
razmerju).
Če izvajanje
oglaševanjani sestavni del delavčevih
dolžnosti po pogodbi o zaposlitvi, je delodajalec (kot plačnik
davka) od plačila za oglaševanje dolžan obračunati in
plačati:
§
akontacijo
dohodnine od dohodka iz drugega odvisnega pogodbenega
razmerja; davčna
osnova je vsak
posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10
% dohodka; davčna stopnja akontacije dohodnine znaša 25
%;
§
davek na
določene prejemke;
davčna
osnova je vsako posamezno bruto izplačilo; davčna stopnja znaša 25
%;
§
prispevek za
posebne primere zavarovanja za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje; osnova za
obračun je znesek plačila; prispevna stopnja znaša 8,85 % v breme
delodajalca;
§
(če gre za
podjemno pogodbo – pogodbo o delu): pavšalni prispevek za
zdravstveno zavarovanje v znesku 4,55 EUR.
Obrazložitev
1.
Dohodnina
Po 4. členu ZDoh-2
je zavezanec za dohodnino fizična
oseba.
Zavezanec -
rezident je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo
vir v Sloveniji in izven Slovenije, zavezanec nerezident pa je
zavezan za plačilo dohodnine (samo) od dohodkov, ki imajo vir v
Sloveniji (5. člen ZDoh-2).
Predmet
obdavčitve z dohodnino so dohodki
fizične osebe. Pravila 15. člena ZDoh-2 o predmetu
obdavčitve so:
(1) Z
dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili
pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako
koledarskemu letu.
(2)
Dohodki so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni
s tem zakonom drugače določeno.
(3) Za
dohodek po tem zakonu se šteje vsako izplačilo oziroma prejem
dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma
prejet (op. KM: tj. tako dohodki izplačani v denarni kot tudi
v nedenarni obliki – v naravi).
(4)
Dohodek, prejet v naravi, se določi na podlagi primerljive tržne
cene, če ni z zakonom drugače določeno.
(5)
Dohodek je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem
je prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se,
da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je
kako drugače dan na razpolago fizični osebi.
Dohodki
se na
podlagi 18. člena ZDoh-2 delijo na šest različnih vrst
(t.i. virov dohodnine). Po 1. točki 18. člena ZDoh-2 je
vir dohodnine tudi dohodek iz zaposlitve, ki ima
dve pojavni obliki:[1]
–
dohodek iz
delovnega razmerja, in
–
dohodek iz
drugega pogodbenega razmerja.
V danem primeru
je za pravilno dohodninsko obravnavo (iz)plačila za oglaševanje treba
ugotoviti, ali to plačilo predstavlja dohodek iz delovnega
ali drugega pogodbenega razmerja.
37. člen
(dohodek iz delovnega
razmerja)
(1)
Dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti:
1.
plačo, nadomestilo plače
in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi
provizije,
2. regres
za letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino, solidarnostno
pomoč,
3.
povračilo stroškov v zvezi z delom,
4.
boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali
njegovega družinskega člana,
5.
nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z
delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali
zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo
delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi,
vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni
prejemki,
6.
prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz
zaposlitve,
7.
nadomestila in druge prejemke, ki so prejeti od delodajalca ali
druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve
oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost,
8. dohodek
na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega
razmerja.
(2) Za
dohodek iz delovnega razmerja se štejejo tudi:
[…]
4.
dohodki, ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega iz
delovnega razmerja, iz izvedb avtorskih in folklornih del iz
delovnega razmerja in dohodki, ki izhajajo iz inovacij,
ustvarjenih v delovnem razmerju, ne glede na obliko pogodbe, ki
je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov,
[…]
38. člen
(dohodek iz drugega pogodbenega
razmerja)
(1)
Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni
dohodek za opravljeno delo ali storitev.
Delovna
razmerja ureja Zakon o delovnih razmerjih –
ZDR-1. Delovno
razmerje:
§
se sklene s
pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem
(prvi odstavek 1. člena ZDR-1);
§
je
razmerje med delavcem in delodajalcem,
v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran
delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in
nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom
delodajalca; v delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih
strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in
obveznosti (4. člen ZDR-1).
Če obstajajo
elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi
pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih
določa zakon (drugi odstavek 13. člena ZDR-1). Po 3. alineji prvega
odstavka 13. člena ZDR-1 je ena od obveznih sestavin pogodbe o
zaposlitvi tudi »naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s
kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o
zaposlitvi …«.
Eden od načinov
opravljanja dela na podlagi pogodb civilnega prava
je tudi podjemna
pogodba (pogodba o delu). S podjemno pogodbo se
podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot
jeizdelava ali popravilo kakšne
stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se
zavezuje, da mu bo za to plačal (619. člen Obligacijskega zakonika –
OZ).
Za dan primer
lahko zaključimo:
1.
plačilo za oglaševanje ne
predstavlja dohodka iz delovnega razmerja po 4. točki drugega
odstavka 37. člena ZDoh-2, ker ne gre za avtorsko delo ustvarjeno iz
delovnega razmerja, izvedbo avtorskega ali folklornega dela iz
delovnega razmerja ali inovacijo ustvarjeno v delovnem
razmerju;
2.
plačilo za oglaševanje bi
se lahko obravnavalo kot dohodek
iz delovnega razmerja po 1. točki prvega odstavka 37. člena ZDoh-2,
tj., kot
plača ali drugo plačilo za opravljeno delo, pod
pogojem, da je izvrševanje oglaševanja
sestavni del delavčevih dolžnosti skladno s pogodbo o
zaposlitvi; če izvajanje oglaševanja ni sestavni del
delavčevih dolžnosti skladno s pogodbo o zaposlitvi, se
iz tega naslova dosežendohodek obravnava kot dohodek iz drugega
pogodbenega razmerja.[2]
Po določbi
četrtega odstavka 41. člena ZDoh-2 je davčna osnova od
dohodka iz drugega odvisnega razmerja iz prvega odstavka 38.
člena ZDoh-2 vsak posamezni dohodek (op.
KM: vključno z morebitnimi
povračili stroškov), zmanjšan za normirane stroške v
višini 10 % dohodka. Poleg
normiranih stroškov lahko zavezanec (tj. prejemnik
dohodka) uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in
nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in
sicer se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do
višin, ki jih je na podlagi 44. člena ZDoh-2 Vlada Republike
Slovenije določila z Uredbo o davčni obravnavi povračil
stroškov in drugih dohodkov iz delovnega
razmerja.[3]
Akontacija
dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja
se izračuna in
plača od davčne osnove po stopnji 25 % (deseti odstavek 127.
člena ZDoh-2).
2. Druge
dajatve
V danem primeru je
delodajalec ob izplačilu dohodka iz drugega pogodbenega razmerja
dolžan od zneska dohodka obračunati in plačati tudi:
§
posebni davek na
določene prejemkeod davčne osnove po
davčni stopnji 25 % (davčna osnova je bruto izplačilo, tj.
dohodek);
§
prispevek
posebne primere zavarovanja za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje skladno z 2. točko prvega
odstavka 20. člena ZPIZ-2 od osnove za obračun po
prispevni stopnji 8,85 % v breme delodajalca (osnova je znesek
plačila, tj. dohodek); in
§
(če se
oglaševanje izvaja na podlagi pogodbe o delu - podjemne
pogodbe) – pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje
skladno s 5. točko 17. člena ZZZVZZ v znesku 4,55 EUR.[4]
PODROČJE:
ZDoh-2
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje
strokovnega mnenja:
§
Zakon
o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št.
13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J, 40/12-ZUJF, 75/12-ZDoh-2K
in 94/12-ZDoh-2L.
§
Uredba
o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz
delovnega razmerja, Uradni list RS, št. 140/06 in
76/08.
§
Zakon
o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/13
(78/13 popr.).
§
Obligacijski zakonik
(OZ),
Uradni list RS, št. 97/07-UPB1.
§
Zakon
o posebnem davku na določene prejemke
(ZPDDP), Uradni list RS, št. 72/93,
22/94, 45/95 in 12/96.
§
Zakon
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
(ZPIZ-2), Uradni list RS, št. 96/12 in
39/13-ZPIZ-2A.
§
Zakon
o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
(ZZVZZ), Uradni list RS, št.
72/06-UPB3, 114/06-ZUTPG, 91/07-ZZVZZ-J, 76/08-ZZVZZ-K,
62/10-ZUPJS, 87/11-ZZVZZ-L, 40/12-ZUJF, 21/13-ZUTD-A in
63/13-ZIUPTDSV.