www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

NEVERODOSTOJNE KNJIGOVODSKE LISTINE TER ZAVRNITEV PRAVICE DO ODBITKA DDV – NATANČEN OPIS DEL IN VSEBINA POSLOVNEGA DOGODKA (I U 155/2011) (28.04.2014)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 11 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="Section1">
<p style='margin:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:Arial;color:black'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial'>Iz sklopa - modula:</span></p>
<div style=
'border:none;border-bottom:solid windowtext 1.5pt;padding:0in 0in 1.0pt 0in'>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;border:none;padding:0in'><span style=
'font-family:Arial'>PRAKSA/Sodbe sodišč/DDV/Upravno sodišče/
…</span></p>
</div>
<p style='margin:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:Arial;color:black'> </span></p>
<p style='margin:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:Arial;color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:Arial;color:black'>UPRAVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:Arial;color:black'> </span></p>
<p style='margin:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:Arial;color:black'>Sodba Upr. sodišča,
številka: I U 155/2011</span></p>
<p style='margin:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:Arial;color:black'>Datum:
29.11.2011</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style='text-align:center'>
<b><span style='font-size:14.0pt;font-family:Arial'>NEVERODOSTOJNE
KNJIGOVODSKE LISTINE TER ZAVRNITEV PRAVICE DO ODBITKA DDV –
NATANČEN OPIS DEL IN VSEBINA POSLOVNEGA DOGODKA</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:Arial'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Predložena dokumentacija ne izkazuje, kdo je
tožniku opravil zaračunane sporne storitve. Računi, s katerimi je
tožnik dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV, so fiktivni.
Izdajatelji spornih računov tudi niso imeli realnih možnosti za
opravljanje zaračunanih storitev. Dokazi o nasprotnem tudi ne
obstajajo ne na strani izdajateljev računov, ne na strani
tožnika.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:Arial'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Iz računov in predloženih pogodb ter ostale
dokumentacije ni razviden natančen opis del oziroma ni razvidna
vsebina poslovnega dogodka, kot to zahteva 82. člen ZDDV-1 oz. ni
mogoče ugotoviti, kako se je ugotovila količina opravljenega dela
in oblikovala cena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:Arial'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Tožba se zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov
postopka se zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:Arial'> </span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:Arial'>OBRAZLOŽITEV:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Z izpodbijano odločbo je Davčni urad Ljubljana
tožniku za obdobje od 1. 7. 2006 do 31. 12. 2007 dodatno odmeril
davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) v višini 29.412,52
EUR in pripadajoče obresti, kar mora biti plačano v roku 30 dni od
vročitve odločbe. Po preteku tega roka bodo zaračunane zamudne
obresti in začet postopek davčne izvršbe (točka I. izreka).
Zavezanec za davek ni zahteval povrnitve stroškov. Stroški
postopka, ki so nastali davčnemu organu, bremenijo davčni organ
(točka II. Izreka). Pritožba ne zadrži izvršitve (točka III
izreka). Iz obrazložitve je razvidno, da je bil pri tožniku
opravljen davčni inšpekcijski nadzor (v nadaljevanju DIN) in o
ugotovitvah narejen zapisnik z dne 5. 3. 2008 na katerega je tožnik
podal pripombe, razvidne od strani 11 do 13 obrazložitve
izpodbijane odločbe, odgovor nanje pa je razviden od strani 14 do
16. Tožnik je uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV na
podlagi petih računov, od katerih je enega izdala družba A. d.o.o.,
dva družba B. d.o.o. in dva družba C. d.o.o. Vsebina računov je
navedena na strani 3 obrazložitve izpodbijane odločbe (v
nadaljevanju sporni računi). Ugotovitve navzkrižne kontrole DIN pri
citiranih družbah so navedene na strani 4 do 7 obrazložitve
izpodbijane odločbe. Na strani 4 in 5 obrazložitve so navedeni
objektivni elementi na podlagi katerih je davčni organ ugotovil, da
gre za „neplačujoče gospodarske subjekte“ oz. „missing traderje“.
Citirane družbe nimajo ne kadrovskih in tudi ne materialnih
pogojev, da bi storitve, ki so jih zaračunavale s spornimi računi,
dejansko tudi opravile. Tožnik pa ni predložil verodostojne
dokumentacije, ki bi dokazovala, da so storitve, zaračunane s
spornimi računi izvedli prav izdajatelji teh računov. Gre za
fiktivne posle katerih cilj ni bil izvajanje gospodarske
dejavnosti, ampak davčna utaja in s tem pridobitev protipravne
premoženjske koristi. Takšni posli na podlagi določbe 3. odstavka
74. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, v
nadaljevanju ZDavP-2) ne vplivajo na obdavčenje. Glede na navedeno
davčni organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV po
spornih računih in je dodatno obračunal vstopni DDV, kar je
razvidno iz strani 7 obrazložitve izpodbijane odločbe. Kot podlago
je navedel 40. člen Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list
RS, št. 89/98, 17/00 odl.US, 30/01, 67/02, 30/03 odl.US, 101/03,
45/04, 75/04 odl. US, 114/04 in 108/05, v nadaljevanju ZDDV), ki
ima kontinuiteto v 62. členu Zakona o davku na dodano vrednost
(Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju ZDDV-1). Navaja pa tudi
vsebino določbe 3. člena, 33. člena, 67. člena in 81. do 84. člena
ZDDV-1, 17. člena Šeste direktive Sveta z dne 17. 5. 1977 -
77/388/EGS ter sodbe SEU št. C-439/04 in C-440/04 – združena
zadeva. Na strani 9 navaja objektivne okoliščine, iz katerih izhaja
očitek, da bi tožnik moral oz. mogel vedeti, da sodeluje pri
transakcijah, ki pomenijo del utaje davka. V skladu z navedenim
davčni organ na podlagi spornih računov, ki so jih izdali
„neplačujoči gospodarski subjekti“ A. d.o.o., B. d.o.o. in C.
d.o.o., tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV v
višini 29.412,52 EUR, saj storitve, navedene na spornih računih,
dejansko niso opravile navedene družbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Pritožbeni organ je pritožbo tožnika zavrnil in
v obrazložitvi navedel, da so bili pri družbi A. d.o.o., B. d.o.o.
in C. d.o.o. opravljeni DIN in o tem narejeni zapisniki. Iz uradno
pridobljenih podatkov je možno ugotoviti, da gre za družbe, ki ne
opravljajo gospodarske dejavnosti, ne vodijo poslovnih knjig,
davčnemu organu ne dostavljajo obračunov DDV ter nimajo ne
materialnih ne kadrovskih pogojev za opravljanje dejavnosti. Te
podatke je davčni organ razkril tožniku v smislu določbe 18. člena
v povezavi s 24. členom ZDavP-2, kar je navedeno tudi v
obrazložitvi izpodbijane odločbe. Tako je neutemeljen ugovor, da
tožniku ni znano kakšne so bile ugotovitve davčnega organa pri
navedenih družbah, ker v teh postopkih ni sodeloval.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>V zvezi z odločitvijo davčnega organa o
nepriznavanju pravice do odbitka DDV zadošča že ugotovitev, da
dobave po spornih računih niso bile opravljene. Prvostopenjski
organ ni bil dolžan ugotavljati ali je tožnik vedel oz. bi moral
vedeti, da sodeluje pri davčni utaji. Pritožbeni organ se strinja z
navedbo tožnika, da lahko ugotovitve postopka zavezujejo le osebe,
ki so v postopku sodelovale. Ker pa obstoj subjektivnega elementa
tožnika v danem primeru ni odločilen, to ne more vplivati na
pravilnost odločitve. Bistveno v zadevi je vprašanje ali je
zavezanec za davek izkazal, da so storitve zaračunane s spornimi
računi izvedli prav izdajatelji teh računov. Ugotovitve davčnega
organa, da so sporni računi, s katerimi je tožnik dokazoval pravico
do odbitka vstopnega DDV, fiktivni, izhajajo iz okoliščin, na
podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da so navedene družbe
„neplačujoči gospodarski subjekti“. Pritožbeni organ ugotavlja, da
se sporni računi ne sklicujejo na nobeno drugo listino, kot npr. na
pogodbo ali naročilnico oz. prevzemnico. Tudi z dodatnimi listinami
kot npr. pogodba, ki jo je sklenil A. d.o.o. in pogodba, ki jo je
sklenil B. d.o.o. ter pogodba, ki jo je sklenil C. d.o.o. že zaradi
formalnih pomanjkljivosti spornih računov, teh pomanjkljivosti
tožnik ne more sanirati in prikazati poslovnega dogodka. Iz spornih
računov ni mogoče ugotoviti konkretnih gradbišč. Priložene so
specifikacije, ki navajajo določene objekte, vendar se nanje sporni
račune ne sklicujejo in tudi niso bile pogodbeno dogovorjene.
Družba B. d.o.o. je opravljala različna dela od ključavničarskih do
elektroinštalacijskih na različnih objektih, vendar je za vse
objekte na računu št. 325/06 napisano pod količina 1. Tovrstna dela
je pred tem za tožnika opravljala družba A. d.o.o, za njim pa še C.
d.o.o. Pri tem pa s strani tožnika niso bile izvedene nobene
reklamacije. Tako ni jasno zakaj je v tako kratkem času tožnik
menjal različne izvajalce. Gre za gradbena dela, ki predpisujejo
sestavljanje določenih listin, kot so: knjiga obračunskih izmer,
gradbeni dnevniki in gradbene situacije, vendar nobena knjigovodska
listina, tudi gradbeni dnevnik ne izkazuje, da so različna gradbena
dela opravile prav družbe A. d.o.o., B. d.o.o. in C. d.o.o., ker to
ni navedeno na nobenem gradbenem dnevniku. Tu je le v rokopisu
naveden objekt, naročnik, izvajalec, datum, delovni čas ter število
delavcev na gradbišču brez navedbe podatka o prilogah oz. njihovih
imenih. Pri podpisu je običajno le podpis nadzornikov. Če pa so
podpisale dnevnik tudi osebe, ki so dnevnik sestavile oz. odgovorni
vodja del, pa so ti podpisi nečitljivi. Pod nobenim podpisom ni
navedenega imena in priimka osebe. V skladu z navedenim predloženi
gradbeni dnevnik in citirane pogodbe ne predstavljajo verodostojnih
listin. Breme dokazovanja je v davčnem postopku v skladu z
določbama 76. člena in 77. člena ZDavP-2 na tožniku. Tudi po
presoji pritožbenega organa gre za fiktivne račune na podlagi
katerih tožniku ne pripada pravica do odbitka vstopnega DDV, saj ni
izkazal, da so storitve, zaračunane s spornimi računi, dejansko
izvedli prav izdajatelji teh računov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Tožnik bi lahko storitve ustrezno in
verodostojno dokumentiral. Prejem računa sam po sebi še ni zadosten
dokaz, da so storitve bile res opravljene in da jih je opravil
izdajatelj računa. V danem primeru ne gre za kršitev načela
nevtralnosti DDV, temveč za neizpolnjevanje pogojev za priznanje
pravice do odbitka vstopnega DDV. V postopku je bilo ugotovljeno,
da davčni zavezanec ne razpolaga z listinami, ki bi dokazovale
nastanek poslovnega dogodka (SRS 21). Tako ni izkazan pogoj za
priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV po 1. odstavku 40. člena
ZDDV oz. 63. členu in 4. odstavku 67. člena ZDDV-1. Tožniku je bilo
tako utemeljeno naloženo plačilo DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>C. d.o.o. v obdobju izdaje računa št. 431 z dne
8. 8. 2007 še ni bila identificiran za namene DDV, kar je postal
šele z dnem 21. 8. 2007. Zato že iz tega razloga tožnik ni bil
upravičen do odbitka vstopnega DDV v smislu določbe 4. odstavka 67.
člena ZDDV-1, ne glede na to ali nepooblaščena oseba DDV plača. Iz
upravnega spisa in listin izhaja neobičajno poslovanje tožnika, ki
ni bilo v skladu z določili Zakona o graditvi objektov (Uradni list
RS, št. 110/02, 47/03, 14/05 in 126/07, v nadaljevanju ZGO-1). Tudi
po presoji pritožbenega organa gre za fiktivne posle. Ni razvidno,
kdo je dejansko izvršil storitve, ki so navedene na spornih
računih. Tožnik pa ni predložil verodostojnih listin v smislu
določil 54. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS,
št. 42/06 in spremembe, v nadaljevanju ZGD-1) in SRS. Tako
poslovnega dogodka ni mogoče preveriti pri nobenem od subjektov, ki
so v poslu sodelovali, niti ni izvirnih listin oz. dokumentacije,
ki bi dokazovala drugače.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Tožnik se z odločitvijo davčnih organov ne
strinja in v tožbi ugovarja, da je bilo dejansko stanje nepravilno
in nepopolno ugotovljeno, zlasti pa ni mogoče razbrati, da so bile
družbe A. d.o.o., B. d.o.o. in C. d.o.o., „missing traderji“.
Tožnik ni sodeloval v nobenem izmed opravljenih DIN v navedenih
družbah. Davčni organ navaja, da ni bilo mogoče vzpostaviti stika z
odgovornimi osebami v teh družbah in da družbe dejavnosti niso
oglaševale in niso imele sedežev. Tožnik pa se ta dejstva ni mogel
prepričati. Tako davčni organ glede teh ugotovitev ni ravnal v
skladu z določilom 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku
(Uradni list RS, št. 22/05, nadaljevanju ZUP). V izpodbijani
odločbi je tudi navedeno, da je tožniku davčni organ razkril
podatke v smislu 18. člena v zvezi z 24. členom ZDavP-2, vendar ta
trditev ni resnična in je tudi pravno sporna, saj mora davčni organ
kot zaupne varovati podatke, ki jih je zavezanec za davek v davčnem
postopku posredoval davčnemu organu. Davčni organ tožniku ni nikoli
razkril nobenih podatkov o svojih ugotovitvah o družbah A. d.o.o.,
B. d.o.o. in C. d.o.o. Obrazložitev v izpodbijani odločbi ni
ustrezen nadomestek za neizveden dokazni postopek. Tako izpodbijana
odločba temelji na neizvedenih dokazih. Navedbe davčnega organa o
ugotovljenih dejstvih ostajajo na ravni trditev in niso posledica
skrbne presoje izvedenih dokazov. Zapisniki drugih davčnih uprav
pri družbah A. d.o.o., B. d.o.o. in C d.o.o. pa niso zadostni.
Postavlja se vprašanje ali je možno na podlagi dejstev, ki so bila
skladno z določbami ZUP ugotovljena v tem postopku, ugotoviti, da
sporni računi nimajo podlage v dejansko izvedenih
storitvah.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Tožnik tudi ugovarja, da ni sam dolžan nositi
posledic, če tretje osebe ne spoštujejo veljavne davčne zakonodaje
in ne plačujejo davkov. Tožnik poudarja, da so se določena dela po
spornih računih dejansko izvajala. Z vidika uporabnika storitev ne
more biti merodajno ali je delavec izvajalca ustrezno kvalificiran
in se mu pravilno obračunava plača in plačujejo prispevki. Tudi
pritožbeni organ soglaša, da tožnik ni mogel sodelovati v drugih
davčnih postopkih in torej ni podlage za ugotovitev, da je tožnik
vedel za nepravilnosti in tako ni izkazan subjektivni element.
Nedokazani so tudi očitki, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti,
da „neplačujoči gospodarski subjekti“ niso mogli opraviti
zaračunanih del.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>V zvezi s pogodbenimi obveznostmi pa bi moral
davčni organ upoštevati veljavno obligacijsko zakonodajo. Dela so
bila naročena pri navedenih družbah in tudi izvršena. Ni bistveno,
kdo dela za prevzemnika izvede. Odločilnega pomena je, da je
naročilo izvršeno tako kot je bilo naročeno. Plačati je potrebno
tistemu s katerim je sklenjena pogodba o izvedbi del in ne tistemu,
ki je dejansko fizično izvedel dela. Davčni organ obligacijskih
razmerij očitno ne razume. Gre za vprašanje ali je dopustno v
davčnem postopku in za potrebe davčnega postopka zanemariti drugo
veljavno zakonodajo. Iz odločbe pritožbenega organa izhaja, da se
sporni računi ne sklicujejo na nobeno drugo listino npr. pogodbo
ali naročilnico in zato teh pomanjkljivosti ni možno sanirati.
Navaja tudi, da sicer obstajajo specifikacije, vendar se računi
nanje ne sklicujejo. Zakon ne določa, da se mora račun sklicevati
na pogodbo ali na specifikacijo izvedenih del.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Davčni organ se izogiba, da bi sam ugotovil
materialno resnico tako, da bi ugotovil dejanski obseg izvedenih
del, ga ovrednotil s ponudbenimi cenami in pri davčnemu zavezancu
ugotovil prikazan strošek za izvedbo del. Tako bi prišel do
zaključka ali so bila določena dela plačana dvakrat ali ne. Če pa
so bila dela dejansko izvedena in obračunana le enkrat, potem je
pravilen zaključek, da so pogodbe z navedenimi družbami bile
pravilno izpolnjene. Tožnik predlaga, da se v sodnem postopku
izvedejo naslednji dokazi: imenuje izvedenca gradbene stroke, ki
naj na podlagi PGD in PZI, gradbenih dnevnikov in knjig obračunskih
izmer ugotovi kolikšen je bil dejanski obseg izvedenih del in na
podlagi začasnih in končnih situacij ugotovi ali so dela obračunana
in plačana dvakrat. Sodišče naj zasliši D.D. in E.E. ali so na
objektih dejansko delali delavci, ki so jih na gradbišče napotile
navedene družbe. Napačno je stališče tožene stranke, da so gradbene
knjige nepopolno sestavljene. Gre za običajen način sestavljanja
gradbenih dnevnikov. V danem primeru je tudi nesporno, da so bili
sporni računi tudi plačani in da je tožnik na njihovi podlagi
uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV. Tožeči stranki ni
jasno v čem se kaže goljufija ali zloraba in v čem se kaže
pridobitev davčnih ugodnosti, saj tega ni možno zaslediti, še manj
pa dokazati. Tožniku se tudi očita neobičajno poslovanje, ki ni v
skladu z določili ZGO-1, pri čemer pa tožena stranka ni navedla
določil zakona, ki naj bi bila kršena. Tožnik sodišču predlaga, da
izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži, da tožniku
povrne vse stroškov tega postopka, v primeru zamude z zamudnimi
obrestmi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>V odgovoru na tožbo drugostopenjski organ
vztraja pri zavrnitvi tožbe in se sklicuje na razloge iz
obrazložitve drugostopenjske odločbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:Arial'>IZREK SODBE IN OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Tožba ni utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih
spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in
zakonita. Prvostopenjski in drugostopenjski organ sta za svojo
odločitev navedla tudi prave in utemeljene razloge. Zato se sodišče
sklicuje nanje in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo 2.
odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.
105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). Glede tožbenih navedb pa
sodišče še dodaja:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med
strankama sporno ali davčni organ tožniku v letu 2008 utemeljeno ni
priznal pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi spornih
računov, ki so jih izdale družbe A. d.o.o., B. d.o.o. in C. d.o.o.,
za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so „neplačujoči
gospodarski subjekti“ oz. „missing traderji“, tožniku pa predvsem
očita, da ne razpolaga z verodostojno poslovno dokumentacijo, iz
katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane sporne storitve
resnično opravljene s strani izdajateljev računov. Iz objektivnih
okoliščin prvostopenjski organ zaključuje, da je tožnik vedel oz.
bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih
namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato odbitek vstopnega
DDV iz tega naslova ne gre. Navedeno je skladno tudi s stališčem
SEU v zadevi Halifax Plc. (sodba št. C-255/02), po katerem je Šesto
direktivo Sveta treba razlagati tako, da nasprotuje pravici
davčnega zavezanca, da odbije plačani vstopni DDV, kadar
transakcije, na katerih temelji ta pravica, pomenijo zlorabo.
Načelo prepovedi zlorabe velja tudi na področju DDV. Iz sodbe SEU v
zadevi Genius Holding BV (C-342/87) izhaja, da pravica do odbitka
DDV ne nastane samo zato, ker je DDV na računu naveden, temveč mora
biti na računu zaračunana dejanska transakcija. Glede na navedeno
je tako neutemeljen ugovor tožnika, da je zanj bistveno le, da je
bila storitev opravljena oz. blago dobavljeno in da je bil izdan
račun ter da je bil račun tudi plačal.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Davčni organ je podrobno navedel razloge zakaj
tožnik z listinskimi dokazi ni uspel dokazati, da so izdajatelji
računov resnično opravili zaračunane storitve. Predložena
dokumentacija, ki jo je povzel v svoji obrazložitvi prvostopenjski
organ in se je do nje opredelil pritožbeni organ, tudi po mnenju
sodišča ne izkazuje, kdo je tožniku opravil zaračunane sporne
storitve. Sodišče se strinja tudi z ugotovitvami obeh davčnih
organov, na podlagi katerih temelji pravilni zaključek, da so
računi, s katerimi je tožeča stranka dokazovala pravico do odbitka
vstopnega DDV, fiktivni, kar izhaja iz okoliščin, ki jih je davčni
organ natančno navedel in se z njimi strinja tudi sodišče. Pravilno
je sklepanje davčnega organa, da izdajatelji spornih računov tudi
niso imeli realnih možnosti za opravljanje zaračunanih storitev
(niso imeli kadrovskih in materialnih pogojev za izvajanje spornih
del) in tudi tožniku niso mogli opraviti zaračunanih storitev.
Dokazi o nasprotnem tudi ne obstojajo ne na strani izdajateljev
računov, ne na strani tožnika. Sodišče ne vidi razloga, da ne bi
sledilo ugotovitvam davčnega organa, da gre za navidezne posle,
tožnik pa drugega tudi ni dokazal. Po 3. odstavku 74. člena ZDavP-2
pa navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Po presoji sodišča je prav tako neutemeljen
ugovor tožnika, da mu niso poznani rezultati DIN pri družbah, ki so
izdajali sporne račune tožniku ter ga zatrjevane nepravilnosti pri
poslovanju teh družb ne morejo bremeniti, saj da ni vedel in tudi
ni mogel vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki naj bi bil del
utaje DDV. O ugotovitvah DIN pri navedenih družbah je bil tožnik v
skladu z določbami 18. člena in 24. člena ZDavP-2 seznanjen.
Tožniku ni bila priznana pravica do odbitka vstopnega DDV zato, ker
so bili izdajatelji spornih računov na podlagi katerih je tožnik
uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV, opredeljeni kot
„neplačujoči gospodarski subjekti“ oz. „mising traderji“, marveč
zato, ker listine na podlagi katerih je uveljavljal pravico do
odbitka vstopnega DDV, niso verodostojno izkazovale resničnost
opravljenih storitev s strani izdajateljev spornih
računov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Davčni zavezanci so dolžni voditi poslovne
knjige in evidence v skladu z določbo 31. člena ZDavP-2. Iz
predmetnih računov in predloženih pogodb ter ostale dokumentacije
pa tudi po presoji sodišča ni razviden natančen opis del oziroma ni
razvidna vsebina poslovnega dogodka, kot to zahteva 82. člen ZDDV-1
oz. ni mogoče ugotoviti, kako se je ugotovila količina opravljenega
dela in oblikovala cena. Zlasti pa ni razvidno iz dokumentacije
tožnika, da so storitve izvedli prav izdajatelji računov.
Neutemeljen je ugovor tožnika, da davčni organ ni upošteval
pogodbeno dogovorjenih zavez v skladu z določili OZ. Tožnik tudi po
presoji sodišča ni vodil verodostojnih listin v skladu z določili
ZGO-1. Le z verodostojnimi listinami kot so: gradbeni dnevniki,
knjige obračunskih izmer, začasne in končne situacije, obračuni
opravljenih del, primopredajni zapisniki s katerimi izvajalci oz.
podizvajalci del prevzamejo odgovornost za kvalitetno izvedbo
storitev ter da so storitve skladne s predpisi. Iz priloženih
računov in predložene dokumentacije tako tudi po presoji sodišča ni
mogoče ugotoviti, kdo je dela, zaračunana z predmetnimi računi,
tudi dejansko opravil. Tako se sodišče v celoti strinja z
ugotovitvami davčnega organa, da na podlagi predložene
dokumentacije ni mogoče nesporno ugotoviti, da so bile storitve
opravljene prav s strani izdajatelja računov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Neutemeljen je ugovor tožnika, da gre za
kršitev določb postopka, ker v davčnem postopku ni bil postavljen
izvedenec gradbene stroke in ni bilo izvedeno zaslišanje prič. Na
podlagi 85. člena ZDDV-1 je določeno, da mora davčni zavezanec v
svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da je
omogočeno pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor
davčnega organa nad obračunom in plačilom DDV. Dokazno breme
trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca (1.
odstavek 76. člena ZDavP-2). Če zakon o obdavčenju ne določa
drugače, dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem
postopku s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in
evidencami, ki jih vodi v skladu z zakonom o obdavčenju, lahko pa
predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi (77.
člen ZDavP-2). Vendar so glede na specifičnost davčnega postopka
dokazna sredstva v davčnem postopku omejena. Dokazuje se lahko z
verodostojnimi listinami, ki so sestavljene v skladu z veljavnimi
SRS in brez dvomov izkazujejo naravo poslovnih dogodkov. Tožnik je
tisti, ki mora z verodostojnimi listinami dokazati, da so storitve,
navedene v spornih računih, tožniku izvedli prav izdajatelji
spornih računov, saj tožnik na podlagi teh računov uveljavlja
davčne ugodnosti. V skladu z navedenim bi moral tožnik v predmetnem
davčnem postopku izkazati, da so storitve oz. dobave po spornih
računih opravile prav družbe A. d.o.o., B. d.o.o. in C. d.o.o.
Vendar okoliščin, da so bile storitve, navedene na spornih računih,
dejansko izvedene prav s strani izdajateljev računov, tudi po
presoji sodišča tožniku ni uspelo verodostojno dokazati. Glede na
navedeno tožniku utemeljeno ni bil priznan odbitek vstopnega DDV,
saj niso bili izpolnjeni pogoji iz 40. člena ZDDV oz. a) točke 1.
odstavka 63. člena ZDDV-1 v povezavi z a) točko 1. odstavka 67.
člena ZDDV-1 in v poslovnih knjigah ni izkazan promet storitev
izveden s strani izdajateljev spornih računov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Ker je po povedanem izpodbijana odločba
pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče
tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno
zavrnilo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Sodišče je na podlagi 59. člena ZUS-1 v zadevi
odločalo brez glavne obravnave in ni sledilo tožnikovemu predlogu
za izvedbo glavne obravnave. Relevantne okoliščine v danem primeru
po presoji sodišča niso sporne. Ne gre za to, da bi bila sporna
dejstva in okoliščine, ki jih je davčni organ ugotovil v postopku,
marveč se tožnik ne strinja s sklepanjem davčnega organa o njihovem
pomenu.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Izrek o stroških upravnega spora temelji na
določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi
vsaka stranka svoje stroške postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Pravni pouk temelji na določbi 73. člena
ZUS-1.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p style='margin:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<u><span style='font-family:Arial;color:navy'>Področje:
DDV</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

REGRES ZA LETNI DOPUST – leto 2024
Iz sklopa - modula: STATISTIKA & ...
13.05.2024 - 08:04:04
EVIDENTIRANJE MALICE V EVIDENCAH NA PODROČJU DELA
Iz sklopa - modula: PRAKSA/Mnenja FU ...
23.04.2024 - 10:41:15
ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-2 - neuradno prečiščeno besedilo)
Iz sklopa - modula: ZAKONODAJA/Davki ...
27.03.2024 - 08:52:29

VEČ RAZLOGOV

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV