www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Šablona</title>

</head>

Iz poglavja:

DAVČNO MNENJE DURS-MF/ZDDV…

</div>

NAVODILO ZA IZVAJANJE 149.
ČLENA ZDDV-1 IN IDENTIFIKACIJO DAVČNIH ZAVEZANCEV V OBDOBJU OD DNEVA
UVELJAVITVE ZDDV-1 DO 1. 1. 2007

Navodilo DURS, št. 4230-426/2006-1, 5. 12. 2006

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št.
117/06, z dne 16. 11. 2006), je pričel veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu RS, uporabljal pa se bo od 1. januarja 2007. V zvezi z izvajanjem
prehodnih določb 149. člena ZDDV-1 podajamo naslednje navodilo:

ZDDV-1 v 149. členu ureja prehodno ureditev za 94. člen tega zakona,
pri tem pa določa tri možne situacije:

1. V skladu s prvim odstavkom 149. člena ZDDV-1 lahko davčni
zavezanec, ki je bil na dan uveljavitve tega zakona identificiran za namene
DDV, ker je presegel znesek 5,000.000 tolarjev obdavčljivega prometa in
izpolnjuje pogoje za oprostitev obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom
94. člena ZDDV-1, davčnemu organu predloži zahtevek za prenehanje
identifikacije za namene DDV najpozneje do 31. decembra 2006. To pomeni, da
lahko davčni zavezanec zahteva prenehanje identifikacije za namene DDV, če v
obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel
znesek 25.000 eurov (5,991.000 tolarjev) obdavčljivega prometa, kot je
opredeljen v sedmem odstavku 94. člena ZDDV-1. Davčni zavezanec, ki bo dal
zahtevek za izbris, od 1. januarja 2007 ne bo smel izkazovati DDV na svojih
računih in od 1. januarja 2007 dalje tudi ne bo smel več uveljavljati odbitka
DDV.

2. Po drugem odstavku 149. člena ZDDV-1 se davčni zavezanec lahko
odloči za obračunavanje DDV v skladu s tem zakonom, vendar mora o tej izbiri
obvestiti davčni organ najpozneje do 31. decembra 2006.

3. Če obravnavani davčni zavezanec ne predloži zahtevka za prenehanje
identifikacije za namene DDV v predpisanem roku oziroma davčnega organa ne
obvesti o svoji izbiri, da bo še naprej obračunaval DDV, bo davčni organ v
skladu s tretjim odstavkom 149. člena ZDDV-1 odločil o prenehanju
identifikacije za namene DDV po uradni dolžnosti.

1. K prvemu odstavku 149. člena ZDDV-1

Določitev obdobja zadnjih 12 mesecev

ZDDV-1 v prvem odstavku 149. člena določa, da davčni zavezanec, ki je
na dan uveljavitve tega zakona, to je 17. 11. 2006, identificiran za namene DDV
(prvi odstavek 45. člena ZDDV) in izpolnjuje pogoje za oprostitev obračunavanja
DDV (prvi odstavek 94. člena ZDDV-1), davčnemu organu predloži zahtevek za
prenehanje identifikacije za namene DDV najpozneje do 31. decembra 2006. Pri
tem pa ZDDV-1 posebej ne določa, katero obdobje se šteje, kot obdobje zadnjih
12 mesecev, v katerih davčni zavezanec ni presegel 25.000 eurov obdavčljivega
prometa.

ZDDV-1 določa, da mora davčni zavezanec, če želi prenehanje
identifikacije za namene DDV, na dan uveljavitve zakona, torej 17. 11. 2006,
izpolnjevati oba pogoja kumulativno; biti mora identificiran za namene DDV in
mora izpolnjevati pogoje za oprostitev obračunavanja DDV po 94. členu ZDDV-1.
Za obdobje zadnjih 12 mesecev, v katerem zavezanec ni presegel obdavčljivega
prometa v znesku 25.000 eurov, štejejo tista davčna obdobja, ki so do datuma uveljavitve
ZDDV-1 že potekla. Tako bo davčni zavezanec, ki predlaga davčne obračune
mesečno, upošteval podatke o obdavčljivem prometu iz zadnjih 12 obračunov za
davčna obdobja od novembra 2005 do vključno oktobra 2006. Davčni zavezanec, ki
predlaga davčne obračune trimesečno, bo upošteval podatke o obdavčljivem
prometu iz zadnjih 4 obračunov za davčna obdobja, in sicer za zadnji kvartal 2005 in prve tri kvartale 2006. Davčni zavezanec, ki pa predlaga davčne obračune polletno, bo
upošteval podatke o obdavčljivem prometu iz zadnjih 2 obračunov in sicer za
davčna obdobja za drugo polletje 2005 in prvo polletje 2006.

Določitev obdavčljivega prometa

Davčni zavezanec je oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih
12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 eurov
obdavčljivega prometa.

Obdavčljivi promet po sedmem odstavku 94. člena ZDDV-1 obsega
naslednje zneske brez DDV:

<ul type=disc>
 <li class=MsoNormal style="text-align:justify">znesek obdavčenih dobav blaga
 in storitev;</li>
 <li class=MsoNormal style="text-align:justify">znesek transakcij, ki so
 oproščene v skladu z 52., 53., 54. in 55. členom tega zakona;</li>
 <li class=MsoNormal style="text-align:justify">znesek transakcij z
 nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena tega zakona ter
 zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije. </li>
</ul>

V obdavčljivi promet iz prejšnjega odstavka se ne všteva odtujitev
opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev.

Davčni organ mora v skladu z 79. členom ZDDV-1 s posamično
identifikacijsko številko za DDV med drugim identificirati tudi vsakega
davčnega zavezanca, ki na ozemlju Slovenije opravlja dobave blaga in storitev, od
katerih se DDV lahko odbije.

Na podlagi navedenega izhaja, da mora davčni zavezanec pri
ugotavljanju obdavčljivega prometa (25.000 eurov) za vključitev v sistem DDV,
kot tudi za izključitev iz sistema DDV po prvem odstavku 149. členu ZDDV-1, upoštevati
zneske iz naslednjih oznak v obračunu DDV:

Št. 11
Obdavčene dobave – kamor se vpisuje davčna osnova od vseh
obdavčenih dobav na domačem trgu brez DDV, in to: po izdanih računih za
opravljene dobave blaga in storitev, za prejeta predplačila, za dane dobropise,
razen dobav, na podlagi katerega plača DDV prejemnik blaga oziroma storitev
(št. 35) in dobav pod oznako 15.

Št. 12 Izvoz
blaga – kamor se vpisuje vrednost oproščenih dobav iz naslova izvoza
blaga z listine, s katero se dokazuje izvozna dobava oziroma izvoz (točki a) in
d) prvega odstavka 52. člena ZDDV-1). Vpisuje se tudi vrednost po računih,
izdanih tujemu kupcu, če se v času, ko je blago pod carinskim nadzorom, opravi
promet s tem blagom v smislu 6. do 8. člena ZDDV-1, vendar je ta promet oproščen
plačila DDV v skladu z 52. členom ZDDV-1.

Št. 13
Oproščene in druge dobave s pravico do odbitka DDV – kamor se vpisuje
celotna vrednost dobav s pravico do odbitka DDV, razen izvoza blaga (št. 12),
na primer: dobava blaga in storitev, če je le-ta obdavčen izven Slovenije, pri
katerem se v skladu s 63. členom ZDDV-1 sme DDV odbiti, storitve v zvezi z
uvozom blaga, če je vrednost teh storitev vključena v davčno osnovo v skladu s
točko b) petega odstavka 36. člena ZDDV-1, dobave blaga in opravljanje storitev,
ki so oproščene plačila DDV po 52., 53., 54., 57. in 58. členu ZDDV-1 (razen izvoza blaga pod št. 12), dobave storitev po 1. in 4. a do 4. e točki prvega odstavka 44. člena ZDDV-1, če se opravljajo za naročnika storitve, ki
ima sedež izven Skupnosti, ali če so te transakcije povezane z blagom, ki je
namenjeno za izvoz izven Skupnosti, in transakcije, opravljene izven Skupnosti,
ki dajejo davčnemu zavezancu pravico do odbitka vstopnega DDV po točki a)
drugega odstavka 63. člena ZDDV-1. Vpisuje se tudi vrednost dobave plina preko
distribucijskega sistema za zemeljski plin in vrednost dobave električne
energije v druge države članice Evropske unije.

Opozorilo:
navedena oznaka vključuje tudi dobave storitev in blaga, pri katerih je kraj
obdavčitve izven Slovenije. Zato davčni zavezanec teh podatkov v znesek
obdavčljivega prometa ne vključi.

Št. 15 Dobave
po 7., 8. in 15. členu ZDDV-1 – kamor se vpisuje dobave blaga oziroma
storitev po 7., 8. in 15. členu ZDDV-1 in niso vključene pod oznako 11.

Št. 16 Dobave
blaga znotraj Skupnosti – kamor se vpisuje vrednost oproščene dobave blaga
znotraj Skupnosti, če je opravljena kupcu blaga, ki je identificiran za namene
DDV v drugi državi članici (1. in 4. točka 46. člena ZDDV-1), in v primeru
tristranskih poslov vrednost oproščene dobave blaga znotraj Skupnosti iz
listine, ki jo davčni zavezanec – dobavitelj blaga izda davčnemu zavezancu –
pridobitelju blaga in vrednost oproščene tristranske dobave blaga znotraj
Skupnosti z listine, ki jo davčni zavezanec – pridobitelj blaga v tristranskem
poslu iz Slovenije izda davčnemu zavezancu – prejemniku blaga v tristranskem
poslu.

Zahtevek in obvestilo iz 149. člena ZDDV-1

ZDDV-1 in Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost ne
predpisujeta niti oblike niti vsebine zahtevka za prenehanje identifikacije za
namene DDV in obvestila o odločitvi za obračunavanje DDV. Priporočljivo pa je,
da tako zahtevek kot obvestilo vsebujeta osnovne podatke o davčnem zavezancu,
kot so firma, sedež, naslov in identifikacijska številka za namene DDV ter
znesek obdavčljivega prometa iz sedmega odstavka 94. člena ZDDV-1.

V prilogi k navodilu sta priložena vzorca zahtevka in obvestila, ki
davčnim zavezancem lahko služita kot pomoč pri izpolnitvi določb 149. člena
ZDDV-1.

2. K tretjemu odstavku 149. člena ZDDV-1

Na vprašanje ali tudi davčni zavezanci, katerim bo davčni organ moral
izdati odločbe o prenehanju identifikacije za namene DDV po uradni dolžnosti,
od 1. 1. 2007 ne bodo smeli izkazovati DDV na svojih računih in uveljavljati odbitka
DDV in do kdaj bo davčni organ moral te odločbe izdati, pa naslednje:

Iz ZDDV-1 izhaja, da le davčnim zavezancem, ki bodo sami dali zahtevek
po prvem odstavku 94. člena, od 1. 1. 2007 dalje ne bo treba obračunavati DDV
in tudi ne bodo imeli pravice do odbitka DDV. Davčni zavezanci, katerim bo
prenehala identifikacija za namene DDV po uradni dolžnosti (torej ne bodo dali
zahtevka za izbris, kot tudi ne bodo dali obvestila o izbiri obračunavanja
DDV), bodo lahko prenehali obračunavati DDV z dnem, ki ga bo davčni organ
navedel v odločbi o prenehanju identifikacije za namene DDV.

Davčni organ bo pred izdajo odločbe o prenehanju identifikacije za
namene DDV v sodelovanju z davčnim zavezancem ugotovil ali so izpolnjeni pogoji
za izbris po uradni dolžnosti.

V odločbi o prenehanju identifikacije za namene DDV bo davčni organ
določil rok prenehanja identifikacije za namene DDV. Na odločitev organa o
prenehanju identifikacije ima davčni zavezanec možnost pritožbe v roku 15 dni
od vročitve odločbe. Pritožba zadrži izvršitev odločbe, zato je mogoče odvzeti
identifikacijsko številko za namene DDV šele, ko je odločba dokončna.

Pri določanju roka prenehanja identifikacije za namene DDV po uradni
dolžnosti bo davčni organ upošteval tudi obdobje obračunavanja DDV, tako da se
bo kot datum prenehanja določi prvi dan v mesecu, ki sledi veljavnemu obdobju
obračunavanja DDV (npr. zavezancu, ki predlaga davčne obračune mesečno, se v
odločbi izdani v prvi polovici januarja, določi datum prenehanja identifikacije
1. februar 2007; zavezancu, ki predlaga davčne obračune trimesečno, se v
odločbi, izdani v obdobju do 15. marca 2007, določi datum prenehanja
identifikacije 1. april 2007; zavezancu, ki je do konca leta 2006 predlagal
davčne obračune polletno, se v odločbi, izdani v obdobju do 15. marca 2007,
določi datum prenehanja identifikacije 1. april 2007).

3. Identifikacija za namene DDV v obdobju od dneva uveljavitve
ZDDV-1 do 1. 1. 2007

Na vprašanje ali morajo tisti, ki bodo do konca leta presegli znesek
obdavčljivega prometa 5,000.000 tolarjev, predložiti prijavo za identifikacijo
za namene DDV tako kot to določa ZDDV ali prijava ni potrebna v kolikor znesek
obdavčljivega prometa ne presega 25.000 eurov, kar določa ZDDV-1.

Glede na namen zakonodajalca, da se s spremembo definicije
obdavčljivega prometa, ki izključuje vrednost oproščenega prometa, za katerega
davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV, in povišanjem zneska
praga obdavčljivega prometa na 25.000 eurov, poenostavi poslovanje tistim
davčnim zavezancem, ki opravljajo pretežno oproščeno dejavnost, v zvezi s
katero nimajo pravice do odbitka vstopnega davka (npr. šole, vrtci, zdravstveni
domovi, društva, nepridobitne organizacije), prijava za identifikacijo za
namene DDV v navedenem primeru ni smiselna, če zavezanec izpolnjuje pogoje za
oprostitev iz 94. člena ZDDV-1. Če je torej davčni zavezanec v obdobju od dneva
uveljavitve ZDDV-1 do 1. 1. 2007 presegel znesek 5,000.000 tolarjev
obdavčljivega prometa (kot je opredeljen v 45. členu ZDDV), ni pa presegel
zneska obdavčljivega prometa 25.000 eurov (kot je opredeljen v sedmem odstavku
94. člena ZDDV-1), in ne želi vstopiti v sistem DDV, ga davčni organ ob
predložitvi DDV-P2 (v kolikor prijavo kljub temu predloži) pozove, da poda
izjavo, da tudi do konca leta 2006 ne bo presegel oziroma ni verjetno, da bo
presegel znesek 25.000 eurov obdavčljivega prometa. Davčni organ davčnemu
zavezancu ne izda identifikacijske številke za DDV in izjavo shrani v spisu
davčnega zavezanca.

Če pa se tak davčni zavezanec vseeno želi identificirati za namene
DDV, vloži DDV-P2 za izdajo identifikacijske številke za DDV. V kolikor je
znesek njegovega obdavčljivega prometa pod 5,000.000 tolarjev, ga davčni organ
identificira kot »prostovoljnega zavezanca«, v primeru, da je znesek njegovega
obdavčljivega prometa nad 5,000.000 tolarjev, pa ga davčni organ identificira
kot »rednega zavezanca«.

Priloga: Vzorec zahtevka in obvestila ter pravne podlage za
predložitev<a href="#_ftn1" name="_ftnref1" title="">[1]</a>

Vir: Spletne strani Davčne uprave Republike Slovenije (11.12.2006).

Zakonodaja - ki velja (zakonski in
podzakonski predpisi) - v času izdaje mnenja DURS-MF:

§        
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1, Uradni list RS, št.
117/06).

OPOMBA: Zapis zakonodaje, ki velja v času
izdaje mnenja, je pripis uredništva, pri čemer je upoštevan datum izdaje
mnenja.

</div>

<div>

<a href="#_ftnref1" name="_ftn1" title="">[1]</a> Vzorec zahtevka in obvestila ter pravne podlage za
predložitev (Priloga) je v PDF obliki (»PDF datoteka«) dostopen tudi v tej
spletni podatkovni bazi kot sestavni del tega dokumenta.

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

NAVODILO ZA IZVAJANJE 149. ČLENA ZDDV-1 IN IDENTIFIKACIJO DAVČNIH ZAVEZANCEV V OBDOBJU OD DNEVA UVELJAVITVE ZDDV-1 DO 1. 1. 2007 (18.12.2006)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE