www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>
<style>

</style>

</head>

<body >

Iz poglavja:

Sodna praksa/Dohodnina

</div>

REPUBLIKA SLOVENIJA

UPRAVNO SODIŠČE

Sodba Upr. sodišča, številka: U 1203/2002-21

Datum: 19.04.2004

NABAVA OSNOVNEGA SREDSTVA PRED
PRIČETKOV OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI IN UVELJAVLJANJE INVESTICIJSKE DAVČNE OLAJŠAVE

Predmet
spora:

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo
tožnika zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Nova
Gorica, Izpostave Ajdovščina, št. 4041-O6O5/00-3-41-01/AP z dne 10.10.2000, s
katero je bila tožniku kot davčnemu zavezancu, ki opravlja dejavnost prevozništvo,
za čas od 8.9. do 31.12.1999 ugotovljena davčna osnova v višini 2.534.240,00
SIT in odmerjen davek iz dejavnosti v znesku 467.245,00 SIT. Iz obrazložitve izpodbijane
odločbe izhaja, da je tožnik v napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti
za obdobje od 8.9. do 31.12.1999 uveljavljal znižanje davčne osnove po 48.
členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 21/94-popr.,7/95 in 44/96,
v nadaljevanju: ZDoh) v višini 40% investiranega zneska v opredmetena osnovna
sredstva, ki je prvostopni organ ni priznal. Tožniku znižanje davčne osnove za
vlaganje v nakup tovornega vozila in priklopnega vozila ni bilo priznano, ker je
bilo osnovno sredstvo nabavljeno pred pričetkom opravljanja dejavnosti, saj je
tožnik pričel z opravljanjem dejavnosti dne 8.9.1999, vozilo pa je nabavil dne
23.8.1999. Po presoji prvostopnega organa, ki mu pritrjuje tožena stranka je
namen navedene olajšave znižanje davčne osnove za investirani znesek iz
dobička. V skladu s slovenskimi računovodskimi standardi SRS (26.26, pravilno 26.10)
je investiranje spreminjanje denarnih sredstev v nedenarna. Osnovna sredstva, ki
so nabavljena pred pričetkom opravljanja dejavnosti so zajeta v otvoritveni
bilanci stanja in s tem datumom se začne obračunavati amortizacija. ZDoh v 48.
členu določa, da zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v letni
davčni napovedi, ki se skladno z 164. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni
list RS, št. 18/96, 87/97, 35/98-odl.US, 82/98 in 91/98, v nadaljevanju:
ZDavP), vloži za preteklo leto. Tožnik kot davčni zavezanec v letni davčni
napovedi ne more uveljavljati poslovnih dogodkov, ki se niso zgodili v času
poslovanja, temveč pred pričetkom opravljanja dejavnosti.

Tožnik je tožbo, prvotno vloženo zaradi molka tožene stranke
o vloženi pritožbi, razširil na tekom upravnega spora izdano odločbo. V celoti
vztraja pri prvotnih tožbenih ugovorih in na stališču, da je upravičen do
uveljavljane davčne olajšave. V postopkih za pridobitev ustreznih dovoljenj za
vpis v register samostojnih podjetnikov mora bodoči podjetnik izkazati, da
poseduje osnovna sredstva, ki so osnova za opravljanje avtoprevozniške
dejavnosti. Nikjer ni predpisano, da se davčna olajšava za vlaganja v
opredmetena osnovna sredstva prizna samo takrat, ko je osnovno sredstvo kupljeno
v času po registraciji podjetnika, zato je potrebno v dvomu odločiti v korist
davčnega zavezanca. V postopku je bilo prezrto, da tožnik tovornega in
priklopnega vozila ni nabavljal v svojstvu fizične osebe, temveč v svojstvu
davčnega zavezanca, saj je v obračunskem obdobju, ko je bilo vozilo nabavljeno,
upošteval in uveljavljal zaračunani davek na dodano vrednost (DDV), kot vstopni
davek. Vozilo je bilo kupljeno z upoštevanjem davčne ugodnosti, ki pripada samostojnemu
podjetniku, ko nabavlja blago za opravljanje svoje dejavnosti (40 člen zakona o
davku na dodano vrednost). Gre za protisloven položaj, saj je tožnik dne 3.8.1999
prejel odločbo št. 662000-1100462/99, s katero je bil tožnik kot Krapež Marjan
s.p. v nastajanju, vpisan v register zavezancev za DDV in na podlagi katere je
bil tožniku priznan in upoštevan vstopni DDV ob nakupu tovornega vozila, hkrati
pa mu tožena stranka ne prizna davčne olajšave za nakup vozila, ko trdi, da je
investicijo opravil tožnik kot fizična oseba. Tožnik bi nakup opravil po zaključeni
registraciji in vpisu v register samostojnih podjetnikov, pa to ni bilo mogoče,
saj je bilo dokazilo o lastništvu osnovnega sredstva pogoj za registracijo. Določba
2. odstavka 75. člena tedaj veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju:
ZGD) ni bila skladna z določbo ZDDV, ki je fizičnim osebam
dopuščala pridobitev statusa davčnega zavezanca že s prvimi navzven vidnimi
aktivnostmi, ZGD pa je pridobitev statusa pogojeval z izpolnitvijo vseh pogojev
za opravljanje dejavnosti (tudi z lastništvom osnovnega sredstva, ki je pogoj
za opravljanje dejavnosti). Tožnik zato v trenutku nakupa vozila, brez svoje
krivde, ni mogel imeti statusa samostojnega podjetnika. Tožnik je status samostojnega
podjetnika pridobil dne 8.9.1999, nakup vozila je opravil dne 23.8.1999, vlogo
za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti pa je
vložil pred investicijo, torej v času, ko je bil v fazi pridobivanja
dovoljenja. Zakonska določba o pogojih za pridobitev statusa samostojnega podjetnika
se je kasneje spremenila (veljati je pričela z dnem 22.6.2001, Uradni list RS,
št. 45/01) in sedaj določa, da fizična oseba pridobi status samostojnega
podjetnika z dnem prijave. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega
poročila za samostojnega podjetnika posameznika ne predpisuje otvoritvene
bilance. Na podlagi pojasnila Ministrstva za finance sme samostojni podjetnik opraviti
cenitev osnovnih sredstev, ki jih vlaga v registrirano dejavnost, če je ta
sredstva pridobil pred pričetkom opravljanja dejavnosti. Tudi 164. člen ZDavP,
na katerega se sklicuje tožena stranka, ne daje zaključka, da tožnih ni bil
upravičen do uveljavljanja davčne olajšave. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in
izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v svojem odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih
iz odločbe o predlaga zavrnitvi tožbe.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik
javnega interesa, svoje udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

IZREK SODBE IN OBRAZLOŽITEV

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je tožnik nabavil
tovorno vozilo dne 23.8.1999 in da je bil vpisan v register samostojnih
podjetnikov z dnem 8.9.1999. Sporno med strankama je, ali lahko tožnik kot davčni
zavezanec uveljavlja davčno olajšavo po določbi 48. člena ZDoh za investicijo v
osnovno sredstvo, ki je bilo kupljeno pred pričetkom opravljanja dejavnosti
oziroma pred vpisom v register samostojnih podjetnikov. Po določbi 1. odstavka
48. člena ZDoh lahko zavezanec v letni davčni napovedi uveljavlja znižanje davčne
osnove v višini 40% investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva, razen
v osebna motorna vozila. Pri tem gre za tako imenovano investicijsko davčno
olajšavo, katere namen je v vzpodbujanju davčnih zavezancev v dodatna vlaganja.
Glede na opisano stanje tožnik tudi po presoji sodišča ne more uveljavljati
znižanja davčne osnove za investicijsko olajšavo za osnovna sredstva, ki jih je
nabavil pred začetkom opravljanja dejavnosti. Nakup osnovnih sredstev ni bil
opravljen v času, ko je tožnik kot davčni zavezanec opravljal dejavnost in zato
ni možnosti za uveljavljanje znižanje davčne osnove po 48. členu ZDoh. Pri
uveljavljanju olajšav gre za davčno ugodnost, ki jo je mogoče uveljaviti le ob
ozkem tolmačenju določbe 48. člena ZDoh. Ker ta določba izrecno ne določa, da
lahko davčni zavezanec v letni davčni napovedi uveljavlja znižanje davčne osnove
v primerih, ko so osnovna sredstva kupljena za namene, da se bodo uporabila za
opravljanje dejavnosti, vendar pred registracijo oziroma dnevom vpisa v
register, se tudi po presoji sodišča ne morejo upoštevati pri uveljavljanju
investicijske davčne olajšave. Investicijska olajšava je namenjena vzpodbujanju
dodatnih vlaganj oziroma k usmeritvi dobička v investicije, v obravnavanem
primeru pa ne gre za tako situacijo, saj je tožnik sporni tovornjak s prikolico
kupil pred začetkom opravljanja svoje dejavnosti, zato te ugodnosti ne more
uveljaviti, kot sta pravilno odločila prvostopni organ in tožena stranka. Tudi
z ugovorom, da je ob nakupu spornega tovornega vozila uveljavil zaračunani davek
na dodano vrednost kot vstopni davek tožnik v tem postopku po presoji sodišča
ne more uspeti, saj je Zakon o davku na dodano vrednosti samostojen zakon, ki
ima svoj sistem registracije zavezancev ter ureja drugo vrsto davka in se ga
pri odmeri davka od dejavnosti ne more uporabiti.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana
odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zaradi česar je na podlagi prvega
odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00)
tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Področje: ZDOH

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

NABAVA OSNOVNEGA SREDSTVA PRED PRIČETKOV OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI IN UVELJAVLJANJE INVESTICIJSKE DAVČNE OLAJŠAVE (25.10.2005)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE