Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja
strokovnjakov/DDV/ …
LIKVIDNOSTNI VPLIV UVEDBE OBRNJENE DAVČNE OBVEZNOSTI PO 76.a
ČLENU ZDDV-1
Številka:
6/KM/2010
Datum:
18.01.2010
Vprašanje
– opis problema
Davčni
zavezanec (gospodarska družba, zasebnik – fizična oseba, ki opravlja dejavnost)
ima sedež in je identificiran za namene DDV v Sloveniji (v nadaljevanju: SI).
SI opravlja dejavnost na področju gradbeništva (varianta 1:
gradnja za (znanega) naročnika, tj. investitor je naročnik; varianta 2:
opravljanje gradbenih storitev kot podizvajalec drugih za namene DDV v Sloveniji
identificiranih zavezancev, ki opravljajo dejavnost na področju gradbeništva).
Ali/Kako bo uporaba 76.a člena ZDDV-1, ki je bil v ZDDV-1
vključen na podlagi ZDDV-1B, in se uporablja od 01.01.2010 naprej, vplivala na
plačevanje DDV in s tem na plačilno sposobnost SI?
Mnenje
V odvisnosti od strukture in zneskov transakcij na strani
dobave (prodaje) (naročnik gradbenih storitev je/ni identificiran za namene
DDV, gradbena storitev se nanaša na gradnjo poslovnega/stanovanjskega objekta;
gradbeni objekt se gradi za znanega naročnika/za trg) in nabave (uporaba
podizvajalcev; podizvajalec je/ni identificiran za namene DDV; nabavljene
storitve morebitnih podizvajalcev se nanašajo na gradnjo poslovnega/stanovanjskega
objekta), bo v določenih primerih 76.a člen ZDDV-1 pozitivno vplival na
plačilno sposobnost SI. Pozitiven vpliv bo izražen predvsem v primeru gradbenih
storitev na poslovnem objektu kot podizvajalec, kjer z naročnikom dogovorjen
plačilni rok presega rok za plačilo DDV po DDV-O.
Obrazložitev
1.
Splošno o plačniku DDV
Ena izmed temeljnih dolžnosti in pravic vsakega zavezanca je
napovedovanje, obračunavanje in plačevanje (le toliko) davka na način ter v
rokih, kot je to določeno z zakonom ali akti na podlagi zakona (glej 9. člen
ZDavP-2). Navedeno pomeni, da morajo biti davki obračunani in plačani pravilno
in pravočasno.
V kolikor določen poslovni dogodek predstavlja dogodek, ki po
ZDDV-1 predstavlja obdavčeno transakcijo (tj. transakcijo, ki podlegajo
obračunu DDV po predpisani davčni stopnji), se plačnik DDV praviloma
določi na podlagi 1. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1.
(osebe, ki morajo plačati DDV)
(1)
DDV mora plačati:
1. vsak davčni zavezanec, ki opravi
obdavčljivo dobavo blaga ali storitev, razen v primerih, v
katerih je v skladu s tem členom DDV dolžna plačati druga oseba;
Vprašanje plačnika davka ureja tudi člen 76.a, ki je bil v ZDDV-1 vključen na
podlagi ZDDV-1B in predstavlja odmik od (splošnega) pravila plačnika davka po 1. točki prvega
odstavka 76. člena ZDDV-1.
76.a
člen
(prejemniki
blaga ali storitev kot plačniki DDV)
(1) DDV mora plačati davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v
Sloveniji, kateremu se opravijo naslednje dobave:
a) gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem,
rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami;
b) posredovanje osebja, vključenega v dejavnosti iz prejšnje točke;
c) dobava nepremičnin iz 7. in 8. točke 44. člena tega zakona, če se je
dobavitelj odločil za obdavčenje v skladu s 45. členom tega zakona;
d) dobava odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz
Priloge III a tega zakona.[1]
S tem členom se tudi za določene transakcije na notranjem
(slovenskem) trgu uvaja mehanizem obrnjene davčne obveznosti. Pri
mehanizmu obrnjene davčne obveznosti je DDV dolžan (predhodno tudi
obračunati) in plačati zavezanec, ki dobavo prejme (naročnik,
prejemnik dobave), in ne zavezanec, ki dobavo opravi
(dobavitelj). Mehanizem obrnjene davčne obveznosti po 76.a členu ZDDV-1 ne
velja za vse transakcije med davčnimi zavezanci iz Slovenije, temveč samo za
določene transakcije oziroma dejavnosti, ki so opravljene med za namene DDV v
Sloveniji identificiranimi davčnimi zavezanci (op. KM - primer: transakcija
med SI in t.i. malim davčnim zavezancem iz Slovenije ne podlega pravilom 76.a
člena ZDDV-1).
2.
Analiza vpliva 76.a člena
ZDDV-1 na plačilno sposobnost na podlagi izbranih zgledov (variant)
Gradnja za (znanega)
naročnika, tj. investitor je naročnik.
Predpostavke za
zgled:
§
SI gradi za (znanega) naročnika poslovni
objekt,
o
SI pri gradnji ne uporablja
podizvajalcev (tj. vstopni DDV se nanaša na nabave blaga (gradbenega materiala)
in na »splošne« stroške opravljanja dejavnosti),
§
zneski transakcij v zvezi z
gradnjo objekta znašajo:
o
Nabava: 100 enot (brez DDV),
(vstopni) DDV po davčni stopnji 20% 20 enot,
o
Prodaja: 200 enot (brez
DDV), (obračunani/«izstopni«) DDV po davčni stopnji 20% 40 enot.
Skupni vpliv
gradnje objekta na davčno obveznost po DDV-O:
Pred
01.01.2010
|
|
obračunani DDV
|
40
|
– (minus)
|
vstopni DDV
|
20
|
=
|
davčna obveznost
(za plačilo)
|
20
|
Po 01.01.2010
|
|
obračunani DDV
|
0 *
|
– (minus)
|
vstopni DDV
|
20
|
=
|
presežek DDV [2]
|
20
|
* Po 76.a členu
ZDDV-1 je plačnik DDV naročnik.
|
Zaradi 76.a
člena bo SI od 01.01.2010 »prešel« iz
položaja »neto plačnika« DDV v položaj »neto upnika«, kar bo
pozitivno vplivalo na njegovo likvidnost.
76.a člen bo v določenih primerih pozitivno prispeval k
rešitvi problema (pre)dolgih plačilnih rokov.
Opravljanje
gradbenih storitev kot podizvajalec drugih za namene DDV v Sloveniji identificiranih
zavezancev, ki opravljajo dejavnost na področju gradbeništva.
Predpostavke za
zgled:
§
SI-2 sodeluje kot podizvajalec SI-1
(ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji) pri gradnji poslovnega objekta,
§
podatki o transakcijah pri SI-2 v
zvezi z podizvajalstvom poslovnega objekta znašajo:
o
mesečna nabava: 100 enot (brez
DDV), (vstopni) DDV po davčni stopnji 20% 20 enot,
o
mesečna prodaja: 200 enot (brez
DDV), (obračunani/«izstopni«) DDV po davčni stopnji 20% 40 enot,
o
SI-2 pri gradnji ne uporablja
podizvajalcev (tj. vstopni DDV se nanaša na nabave blaga (gradbenega materiala)
in na »splošne« stroške opravljanja dejavnosti),
o
SI-2 obračunava DDV za davčno
obdobje koledarskega meseca,
o
med SI-2 in SI-1 dogovorjen plačilni rok za opravljene gradbene storitve: 180 dni.
Vpliv gradnje
objekta na mesečno davčno obveznost po DDV-O:
Pred
01.01.2010 (npr. DDV-O za dec/2009)
|
|
obračunani DDV
|
40
|
– (minus)
|
vstopni DDV
|
20
|
=
|
davčna obveznost
(za plačilo)
|
20
|
|
|
|
Rok plačila davčne obveznosti po DDV-O:
|
31.01.2010
|
Do dneva roka plačila DDV-O prejeto
plačilo naročnika (SI-1):
|
0
|
S strani SI-2 zagotovljena obratna
sredstva (lasten denar) za plačilo DDV *
|
- 40 [3]
|
* Predpostavka in način izračuna:
§
SI-2 je do 31.01.2010 v celoti plačal (vstopni) DDV, ki ga je
dolgoval dobaviteljem.
§
Znesek lastnih denarnih sredstev, ki ga je treba nameniti za
plačilo davčne obveznosti DDV se izračuna:
davčna obveznost po DDV-O - 20
[4]
+ (plus) prejeta plačila za obračunani (»izstopni«) DDV 0
– (minus) dana plačila za odbitek vstopnega DDV 20
|
Po 01.01.2010 (npr. DDV-O za jan/2010)
|
|
obračunani DDV
|
0
|
– (minus)
|
vstopni DDV
|
20
|
=
|
presežek DDV
|
20
|
|
|
|
Rok plačila
davčne obveznosti po DDV-O:
|
/
|
Do dneva roka
plačila DDV-O prejeto plačilo naročnika (SI-1):
|
0
|
S strani SI-2
zagotovljena obratna sredstva (lasten denar) za plačilo DDV *
|
- 20
|
* Predpostavka in način izračuna: Enaki kot v primeru »Pred
01.01.2010«.
|
PODROČJE: ZDDV-1
Veljavna
zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje
strokovnega mnenja:
§
Zakon
o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/06, 52/07-Obvestilo, 33/09-ZDDV-1A
in 85/09-ZDDV-1B.
[1]
SEZNAM DOBAV ODPADKOV, OSTANKOV IN RABLJENEGA MATERIALA TER
STORITEV, V ZVEZI S KATERIMI SO PLAČNIKI DDV PREJEMNIKI TEGA BLAGA ALI
STORITEV
(1) Dobava
kovinskih in nekovinskih odpadkov, ostankov in rabljenega materiala, vključno s
polizdelki od predelave,izdelave ali taljenja železnih in neželeznih kovin ter
njihovih zlitin;
(2) dobava železnih in neželeznih pol
predelanih izdelkov ter s tem povezane storitve predelave;
(3) dobava
ostankov in drugega materiala, ki ga je mogoče reciklirati in vsebuje železne
in neželezne kovine, njihove zlitine, žlindro, pepel, škajo in industrijske
ostanke, ki vsebujejo kovine ali njihove zlitine, ter opravljanje storitev
izbiranja, rezanja, ločevanja na dele in stiskanje za te izdelke;
(4) dobava
odpadkov iz železa in neželeznih kovin, kot tudi ostružkov, ostankov, odpadkov,
rabljenega materiala in materiala, ki ga je mogoče reciklirati, ki vsebujejo
odpadno steklo, steklo, papir, karton, lepenko, krpe, kosti, usnje, umetno
usnje, pergament, surovo kožo z dlako ali brez nje, kite, tetive, motvoze,
vrvi, konopce, kable, gumo in plastiko, ter s tem povezane storitve predelave;
(5) dobava materiala, navedenega v
tej prilogi, po predelavi v obliki čiščenja, loščenja, izbire, rezanja,
drobljenja, stiskanja ali vlivanja v ingote;
(6) dobava
ostankov in odpadkov po obdelavi osnovnih materialov.
[2] SI bo presežek vstopnega DDV nad obračunanim
»(»izstopnim«) »poračunal« skladno s 73. členom ZDDV-1.
(vračilo DDV na podlagi obračuna DDV)
(1) Če za dano davčno
obdobje znesek odbitkov presega znesek dolgovanega DDV, se presežek prenese
v naslednje davčno obdobje.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se davčnemu zavezancu na njegovo zahtevo presežek
DDV vrne v 21 dneh po predložitvi obračuna
DDV.
V zvezi z vračilom
presežka DDV je treba opozoriti tudi na 73.a člen ZDDV-1.
(vračilo DDV v
posebnih primerih)
(1) V primeru dvoma o upravičenosti
zahteve za vračilo DDV na podlagi obračuna DDV lahko davčni organ, pred izvršitvijo
vračila DDV, zahteva, da davčni zavezanec predloži ustrezen
instrument zavarovanja za zavarovanje izpolnitve obveznosti v skladu z
zakonom, ki ureja davčni postopek.
[3]
Negativni predznak pomeni, da je za plačilo treba zagotoviti lastna denarna
(obratna) sredstva.
[4] Davčna obveznost
(znesek plačila) po DDV-O se pri izračunu upošteva z negativnim
predznakom, ker predstavlja odliv denarnih sredstev.