Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/Davčni
postopek/ …
IZVAJANJE DEJANJ
V POSTOPKU DAVČNEGA INŠPEKCIJSKEGA NADZORA V PRIMERU ODSOTNOSTI
DAVČNEGA ZAVEZANCA OZIROMA NJEGOVEGA ZAKONITEGA
ZASTOPNIKA
Številka:
36/KM/2013
Datum:
07.08.2013
Vprašanje – opis
problema
Davčni zavezanec,
ki ima sedež in opravlja dejavnost v Sloveniji (npr. samostojni
podjetnik posameznik, gospodarska družba) je registriran za
opravljanje gostinske dejavnosti.
V času odsotnosti
zavezanca (s.p.) oziroma zavezančevega zakonitega zastopnika
(direktor gospodarske družbe) je pooblaščena oseba davčnega organa
(davčni inšpektor) pri zavezancu začela postopek davčnega
inšpekcijskega nadzora (DIN) po tretjem odstavku 135. člena ZDavP-2
(tj. DIN, ki se začne brez vročitve sklepa o začetku davčnega
inšpekcijskega nazora). Davčni inšpektor je od v gostinskem lokalu
prisotne delavke zahteval izpis do tistega trenutka ustvarjenega
dnevnega iztržka (vmesni zaključek blagajne) in štetje dejanskega
stanja gotovine iz naslova dnevnega iztržka.
Ali je zahteva
davčnega inšpektorja upravičena?
Mnenje
Če je davčni
inšpektor delavko imenoval za začasnega
zastopnika, je njegova zahteva
upravičena.
Davčni organ je
pri izvajanju postopka DIN dolžan upoštevati določbe Zakona o
davčnem postopku – ZDavP-2 in Zakona o splošnem upravnem
postopku – ZUP. Po 51. členu ZUP se začasni zastopnik
postavi (tudi) takrat, kadar je treba opraviti dejanje, ki
ga ni mogoče odložiti, stranke oziroma njenega
pooblaščenca ali zastopnika pa ni mogoče pravočasno povabiti. To je
treba takoj sporočiti stranki, pooblaščencu oziroma zastopniku.
Postavljena oseba mora sprejeti zastopanje in ga lahko odkloni
samo iz razlogov, ki so določeni v posebnih predpisih. Začasni
zastopnik sodeluje samo v postopku oziroma pri dejanju, za katerega
je postavljen (npr. zaključek registrske blagajne, štetje
gotovine v registrski blagajni), in le toliko časa, dokler so
podani razlogi za to (tj. dokler je zavezanec oziroma njegov
zakoniti zastopnik odsoten).
Obrazložitev
Pobiranje
davkov(obračunavanje, odmero,
plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov) ter
pravice in obveznosti oseb pri pobiranju davkov (zavezancev za
davek, v skladu z zakonom za pobiranje davkov pristojnih državnih
in drugih organov, drugih oseb) ureja Zakon o davčnem
postopku - ZDavP-2, ki je temeljni davčni postopkovni
predpis v Sloveniji (glej 1. člen ZDavP-2).
V davčnem postopku
se predpisi uporabljajo po vrstnem redu (hierarhiji) iz tretjega
odstavka 3. člena ZDavP-2, po katerem se za vprašanja
davčnega postopka, ki niso urejena z mednarodno pogodbo, ki
obvezuje Republiko Slovenijo, zakonom o obdavčenju, ZDavP-2,
zakonom, ki ureja davčno službo, zakonom, ki ureja carinsko službo,
ali zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, uporablja zakon, ki
ureja splošni upravni postopek.
ZDavP-2 ureja
davčni postopek v njegovem drugem delu v
členih 70 do 141.
Davčni nadzor
obsega nadzor nad izvajanjem oziroma upoštevanjem zakonov o
obdavčenju in ZDavP-2. Ena izmed pojavnih oblik (vrst) davčnega
nadzora je davčni inšpekcijski nadzor (DIN).[1]
Začetek in
fizični začetek izvajanja dejanj v DIN
praviloma ne sovpadata. DIN se skladno s 135. členom ZDavP-2
lahko začne:
§
(osnovno
pravilo): z vročitvijo sklepa o DIN:
−
sklep mora biti
vročen v skladu z ZUP (tj. z osebno vročitvijo);
−
dejanja v DIN se
začnejo opravljati / izvajati komaj po poteku osmih (8) dni od
vročitve sklepa o DIN;
§
(izjema od
osnovnega pravila): brez vročitve sklepa o DIN – t.i.
hitri postopek DIN:
−
izjema se
uporablja samo v primeru, če bi bil
ogrožen namen DIN;
−
DIN se začne, ko
davčni inšpektor pri zavezancu opravi kakršno koli dejanje z
namenom opravljanja DIN(npr. predstavitev davčnega
inšpektorja ob vstopu v poslovne prostore).[2]
138. člen
ZDavP-2 nalaga zavezancu dolžnost
sodelovanja v DIN, ki obsega zlasti:
−
dajanje
podatkov;
−
predložitev
poslovnih
knjig, evidenc, poslovne
dokumentacije in drugih dokumentov na kraju opravljanja DIN;
in
−
dajanje pojasnil,
ki so potrebna za njihovo razumevanje.
Kadar je
zavezanec oziroma njegov zakoniti zastopnik ob začetku izvajanja
dejanj v DIN odsoten, dejanj v postopku DIN načeloma ni mogoče
izvajati, saj se postopek lahko vodi
samo zoper in ob sodelovanju stranke[3],
razen če davčni organ imenuje začasnega zastopnika
skladno z 51. členom Zakona o splošnem upravnem postopku -
ZUP.[4]
DRUGI DEL
DAVČNI POSTOPEK
VIII. poglavje
Davčni nadzor
135. člen
(začetek davčnega inšpekcijskega
nadzora)
(1) Davčni inšpekcijski nadzor se začne z vročitvijo sklepa o
davčnem inšpekcijskem nadzoru.
(2) Inšpektor lahko začne opravljati inšpekcijski nadzor po poteku
osmih dni od vročitve sklepa iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena
se v primeru, če bi bil ogrožen namen davčnega inšpekcijskega
nadzora, postopek davčnega inšpekcijskega nadzora začne, ko
davčni inšpektor pri zavezancu za davek opravi kakršno koli
dejanje z namenom opravljanja davčnega inšpekcijskega
nadzora.
[…]
136. člen
(predstavitev pooblaščene osebe
ob začetku davčnega inšpekcijskega nadzora)
Pred začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora se mora pooblaščena
oseba izkazati s službeno izkaznico in z značko.
138. člen
(sodelovanje zavezanca za davek v
davčnem inšpekcijskem nadzoru in pristojnosti pooblaščene
osebe)
(1) Zavezanec za davek mora sodelovati pri
ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za obdavčenje.
Zlasti je dolžan dajati podatke, predložiti poslovne knjige in
evidence, poslovno dokumentacijo in druge dokumente na kraju
opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora in dajati pojasnila, ki
so potrebna za njihovo razumevanje.
[…]
----------------------------------------------------------------------
ZUP
III. poglavje
STRANKA IN NJENO
ZASTOPANJE
3.Začasni
zastopnik
51. člen
(1) Če procesno nesposobna stranka nima zakonitega zastopnika ali
je treba opraviti kakšno dejanje zoper osebo, katere prebivališče
je neznano in nima pooblaščenca, ji postavi organ, ki vodi
postopek, začasnega zastopnika, če to narekuje nujnost zadeve ali
interes stranke in je treba izvesti postopek. Organ, ki je postavil
začasnega zastopnika procesno nesposobni stranki, mora o tem
nemudoma obvestiti skrbstveni organ. Če pa je postavil začasnega
zastopnika komu, čigar prebivališče je neznano, razglasi svoj sklep
na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava, po
potrebi pa tudi na drug primeren način.
(2) Organ postavi stranki začasnega zastopnika tudi v primeru, ko
si koristi stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo in
v primeru, ko imata stranki z nasprotnima interesoma istega
zakonitega zastopnika.
(3) Če stranka, ki ni fizična oseba, nima zastopnika, predstavnika,
pa tudi ne pooblaščenca, postavi organ, ki vodi postopek, ob
pogojih iz prvega odstavka tega člena taki stranki začasnega
zastopnika in ji to brez odlašanja sporoči.
(4) Začasni zastopnik se postavi tudi takrat, kadar je
treba opraviti dejanje, ki ga ni mogoče odložiti,
stranke oziroma njenega pooblaščenca ali
zastopnika pa ni mogoče pravočasno povabiti. To je treba takoj
sporočiti stranki, pooblaščencu oziroma zastopniku.
(5) Postavljena oseba mora sprejeti zastopanje.
Zastopanje sme odkloniti samo iz razlogov, ki so določeni v
posebnih predpisih. Začasni zastopnik sodeluje samo v postopku
oziroma pri dejanju, za katerega je postavljen, in le toliko časa,
dokler so podani razlogi za to.
(6) Začasni zastopnik ima v postopku oziroma pri dejanjih
za katerega je postavljen vse pravice in dolžnosti zakonitega
zastopnika.
Začasni
zastopnik:
§
sodeluje samo
pri dejanju, za katerega je postavljen (npr. izpis podatkov iz
registrske blagajne), in le toliko časa, dokler so podani
razlogi za to (tj. dokler traja odsotnost zavezanca oziroma
njegovega zakoniti zastopnika oziroma pooblaščenca);
§
ima
v postopku oziroma
pri dejanjih za katerega je postavljen vse pravice in dolžnosti
zakonitega zastopnika (tj. dolžnost sodelovanja pri
ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za
obdavčenje).
V zvezi z prehodno
navedenim je treba opozoriti, da čeprav je funkcija začasnega
zastopnika zgolj začasna (traja le toliko časa, dokler so za to
podani razlogi, tj. odsotnosti zavezanca oziroma njegovega
zakonitega zastopnika), so njegova dejanja trajne narave.
Dejanj, ki jih je opravil začasni zastopnik, zavezanec oziroma
zakoniti zastopnik zavezanca kasneje ne more preklicati,
ker je pravni položaj začasnega zastopnika izenačen s pravnim
položajem zakonitega zastopnika.[5]
PODROČJE:
ZDavP-2, ZUP
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje
strokovnega mnenja:
§
Zakon
o davčnem postopku (ZDavP-2), Uradni list RS, št.
13/11-UPB4, 32/12-ZDavP-2E in 94/12-ZDavP-2F.
§
Zakon
o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS, št.
24/06-UPB2, 105/06-ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in
08/10-ZUP-G.