Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja
strokovnjakov/Dohodnina/…
Dohodninska obravnava darila OTROKU
DELAVCA DANEGA v denarju
Številka:
54/KM/2009
Datum:
22.12.2009
Vprašanje
– opis problema
Zavezanec
za davek (gospodarska družba, zasebnik – fizična oseba) je otroku pri njemu
zaposlenega delavca dal darilo[1] – denar
v znesku 42 EUR. Tako zavezanec, kot delavec in njegov otrok so (davčni)
rezidenti Republike Slovenije (zavezanec ima sedež v Sloveniji; stalno
prebivališče delavca in otroka je v Sloveniji). Zavezanec in delavec nista
povezani osebi (tj. delavec ni neposredno ali posredno udeležen v lastništvu
ali pri upravljanju zavezanca).
Ali
mora zavezanec od v denarju danega darila otroku pri njemu zaposlenega delavca obračunati,
odtegniti in plačati dohodnino?
Mnenje
V
denarju dana darila, ki jih delodajalec da otroku pri njemu zaposlenega so
predmet obdavčitve z dohodnino, in sicer:
§
so dohodek otroka
(prejemnika darila), in ne dohodek delavca (starša),
§
se z dohodnino
obdavčujejo kot drug dohodek po poglavju III.7 ZDoh-2.
Darila,
ki jih delodajalec da (podari) otrokom delavcev se po 37. členu ZDoh-2
(podlaga: 4. točka prvega odstavka) obravnavajo kot dohodek delavca (starša) samo
v primeru darila v naravi – bonitete, med tem ko za v denarju dana darila po ZDoh-2
tovrstni »pripis« dohodka delavcu (staršu) ni predviden. Ker se dohodki v
obliki bonitet pojavljajo samo v »izplačilni« obliki »narava«, ne pa tudi
»denar«, se v danem primeru darilo ne more obravnavati kot dohodek delavca
(starša), temveč kot dohodek fizične osebe, katere premoženje se je s prejemom
darila povečalo, tj. otroka. Ker otrok z zavezancem (delodajalcem) ni v
odvisnem pogodbenem razmerju, prav tako pa ne gre za dohodek iz opravljanja
dejavnosti, osnovne kmetijske ali gozdarske dejavnosti, iz oddajanja premoženja
v najem, prenosa premoženjske pravice ali iz kapitala, je darilo z dohodnino
obdavčeno kot drug dohodek (poglavje III.7 ZDoh-2).
V
kolikor (pod pogojem da) gre v danem primeru za edino darilo, ki ga je otrok
prejel od zavezanca, zavezanec od v denarju danega darila ne bo obračunal, odtegnil
in plačal akontacije dohodnine. Po določbi drugega odstavka 108. člena ZDoh-2
se namreč v
davčno osnovo ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42
eurov oziroma če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega
darovalca, ne presega 84 eurov.
Obrazložitev
Z dohodnino se obdavčuje dohodek (prirast
premoženja[2]) tiste osebe, katere premoženje se
je povečalo. Za
obdavčitev določenega »dogodka« z dohodnino morata namreč biti izpolnjena
dva osnovna pogoja:[3]
§
zavezanec: fizična
oseba,
§
predmet
obdavčitve: dohodek.
Predmet obdavčitve z dohodnino (na splošno) opredeljuje 15.
člen ZDoh-2:
(1)
Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni
oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu.
(2)
Dohodki so vsi dohodki in dobički, ne
glede na vrsto, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(3)
Za dohodek po tem
zakonu se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne
glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet.
(4)
Dohodek, prejet v naravi, se določi na podlagi primerljive tržne
cene, če ni z zakonom drugače določeno.
(5)
Dohodek je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je
prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je
dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je
kako drugače dan na razpolago fizični osebi.
Dohodki se po ZDoh-2 iz vidika:
§
predmeta
obdavčitve delijo na
skupine:
|
DOHODKI
|
|
|
|
|
ò
ò
|
|
|
|
Neobdavčeni
|
|
Obdavčljivi
|
|
|
|
|
ò
ò
|
|
|
|
Oproščeni plačila dohodnine
|
|
Obdavčeni [4]
|
|
|
|
ò
|
|
ò
|
|
|
Se ne vštevajo v
davčno osnovo
|
|
Se vštevajo v
davčno osnovo
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
§
vrst (virov) dohodnine delijo na (glej 18. člen
ZDoh-2):
1.
dohodek iz zaposlitve,
2.
dohodek iz dejavnosti,
3.
dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti,
4.
dohodek iz oddajanja premoženja v
najem in iz prenosa premoženjske pravice,
5.
dohodek iz kapitala,
6.
drugi dohodki.
(Z
dohodnino) neobdavčeni dohodki so opredeljeni (izrecno našteti) v 19. členu (kaj
se ne šteje za dohodke po tem zakonu) ZDoh-2. Po 3. točki tega člena se ne
glede na 18. člen ZDoh-2 za dohodke fizične osebe po tem zakonu ne štejejo:
3. darila, prejeta od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika (ali
z delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s
prejemnikom, razen daril, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem
dejavnosti iz 46. člena tega zakona;
V danem primeru navedene določbe 19. člena ZDoh-2 ni mogoče
uporabiti, ker (v primeru, ko je zavezanec gospodarska družba) obdarovalec ni
fizična oseba, oziroma (v primeru, ko je zavezanec zasebnik), obdarovalec je
delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom darila (starš je povezan z
otrokom).
Za pravilno obdavčitev v denarju danega darila otroku je
treba to darilo umestiti v ustrezen (pravilen) vir dohodnine.
V
danem primeru darilo ne predstavlja dohodka starša in se ne obdavčuje po viru dohodek
iz zaposlitve, temveč predstavlja dohodek otroka in se obdavčuje
kot drug dohodek po poglavju III.7. ZDoh-2.
Pojavne
oblike dohodka iz delovnega razmerja (ki je pojavna »podoblika« vira dohodnine
»dohodek iz zaposlitve«) so primeroma naštete v 37. členu (dohodek iz delovnega
razmerja) ZDoh-2. V prvem odstavku tega člena so primeroma naštete pojavne oblike dohodkov, katerih pravna podlaga za
prejem je delovno razmerje v smislu opredelitve po delovnopravnih predpisih,
tj. Zakonu o delovnih razmerjih.[5]
(1) Dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti:
1. plačo,
nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi
provizije,
2. regres za
letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino, solidarnostno pomoč,
3. povračilo
stroškov v zvezi z delom,
4. boniteto, ki
jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana,
5. nadomestilo,
ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi
kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v
zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem
veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve
in podobni prejemki,
6. prejemke,
prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve,
7. nadomestila in
druge prejemke, ki so prejeti od delodajalca ali druge osebe, skladno z drugimi
predpisi, kot posledica zaposlitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno
varnost,
Iz
prvega odstavka 37. člena je razvidno, da predvideva samo en primer, v katerem
se dohodek, katerega prejemnik je ena oseba, za potrebe dohodnine »pripše«
drugi osebi. Gre za primer dohodkov v obliki bonitet. Kaj je to »boniteta«
je opredeljeno v 39. členu (boniteta) ZDoh-2:
(1)
Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge
ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu
članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.
Denar (v smislu zakonitega plačilnega sredstva) ni ugodnost v naravi.
Posledično je v danem primeru zavezanec za dohodnino fizična oseba, ki je dejanski
prejemnik dohodka, tj. otrok. Upoštevaje, da (v denarju prejeto) darilo v danem
primeru ni doseženo iz opravljanjem dejavnosti, z oddajanjem premoženjem v najem, prenosom premoženjske
pravice ali iz kapitala,
je treba presoditi še opredelitev vsebine dohodkov po edinem preostalem viru
dohodnine (tj. drugih dohodkov (poglavje III.7. ZDoh-2) iz 105. člena
(opredelitev drugih dohodkov) ZDoh-2.
(1) Drugi dohodki so vsi dohodki, ki se v skladu s tem
zakonom ne štejejo za dohodke fizične osebe iz 1. do 5. točke 18. člena tega zakona.
(2) Za druge
dohodke po tem zakonu se ne štejejo dohodki iz 19. do vključno 32. člena tega
zakona in dohodki, ki so v skladu s tem zakonom oproščeni plačila dohodnine ali
se ne vštevajo v davčno osnovo.
(3) Drugi
dohodki vključujejo:
[…]
2. darila;
Davčna
osnova za druge dohodke se določi v skladu s 108. členom (davčna osnova za druge dohodke):
108.
člen
(davčna
osnova za druge dohodke)
(1) Davčna osnova je doseženi dohodek, če ni s tem zakonom
za posamezno vrsto dohodka drugače določeno.
(2) V davčno osnovo se ne všteva posameznega
darila, če njegova
vrednost ne presega 42 eurov oziroma če skupna vrednost
vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne
presega 84 eurov.
[…]
PODROČJE: ZDoh-2
Veljavna
zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje
strokovnega mnenja:
§
Zakon
o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 10/08- ZDoh-2A, 78/08 ZDoh-2B,
92/08, 125/08- ZDoh-2C in 20/09-ZDoh-2D.
§
Obligacijski
zakonik (OZ),
Uradni list RS, št. 97/07-UPB1.