www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

DOHODKI IZ ZAPOSLITVE – Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja (pogosta vprašanja in odgovori, 2. dopolnjena izdaja) (10.08.2017)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>Šablona</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:6.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Iz
sklopa - modula:</p>
<div style=
'border:none;border-bottom:solid windowtext 1.5pt;padding:0cm 0cm 1.0pt 0cm'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;border:none;padding:0cm'>
PRAKSA/Mnenja DURS-MF/Dohodnina/ …</p>
</div>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center'>
<b><span style='font-size:14.0pt'>DOHODKI IZ ZAPOSLITVE – Dohodki
iz drugega pogodbenega razmerja</span></b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center'>
<b>(pogosta vprašanja in odgovori, 2. <span style=
'color:red'>dopolnjena</span> izdaja)</b></p>
<p class="datumtevilka" style='line-height:normal'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b>Pojasnilo FURS, št. brez številke, 23.06.2017 <span style=
'color:red'>in 01.08.2017</span> (datum objave)</b></p>
<p class="datumtevilka" style='line-height:normal'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="datumtevilka" style='line-height:normal'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="podpisi" style='text-align:justify;line-height:normal'>
<b><span lang="IT" style='font-size:12.0pt' xml:lang=
"IT">KAZALO</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt'> </p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630047"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 1: Obdavčitev civilne kazni po 168. členu
ZASP</span><span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>.</span>
<span style='color:navy;display:none;text-decoration:none'>1</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630048"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 2: Davčna obravnava dohodka predsednika
sindikata, ki je registriran kot novinar</span> <span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>2</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630049"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 3: Priznavanje posebne osebne olajšave
(študentske olajšave) pri izračunu akontacije
dohodnine</span><span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'> </span>
<span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>2</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630050"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 4: Izplačilo članom agrarne skupnosti za
opravljene ure dela</span><span style=
'color:navy; display:none;text-decoration:none'>.</span>
<span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>3</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630051"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 5: Brutenje dohodka pri izplačilu povračil
stroškov osebam, ki opravljajo delo po civilni pogodbi</span>
<span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>3</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630052"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 6: Uveljavljanje dejanskih stroškov
prevoza</span><span style=
'color:navy;display:none;text-decoration: none'>.</span>
<span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>4</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630053"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 7: Uveljavljanje dejanskih stroškov
nočitev</span><span style=
'color:navy;display:none; text-decoration:none'>.</span>
<span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>5</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630054"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 8: Ali se moram za opravljanje del po
podjemni pogodbi registrirati za opravljanje
dejavnosti?</span><span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'> </span>
<span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>5</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630055"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 9: Davčna obravnava povračil stroškov, ki
jih delodajalec za delojemalca plača neposredno ponudniku
storitev</span><span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>.</span>
<span style='color:navy;display:none;text-decoration:none'>6</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630056"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 10: Plačilo za delo
družbeniku</span><span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>.</span>
<span style='color:navy;display:none;text-decoration:none'>6</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630057"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 11: Obdavčitev dohodkov poslovodij in
prokuristov</span><span style=
'color:navy;display:none; text-decoration:none'>.</span>
<span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>7</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630058"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 12: Plačilo posebnega davka na določene
prejemke od izplačil po mandatni pogodbi</span> <span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>9</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630059"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 13: Davčna obravnava sejnin, izplačanih
članom nadzornega sveta</span><span style=
'color:navy; display:none;text-decoration:none'>.</span>
<span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>10</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630060"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 14: Odpoved izplačilu sejnine v humanitarne
ali drug namene</span><span style=
'color:navy;display: none;text-decoration:none'>.</span>
<span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>10</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630061"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 15: Dohodki sodnikov v športu – obdavčitev s
posebnim davkom na določene prejemke</span><span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'> </span>
<span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>11</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630062"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 16: Izjava za potrebe izvajanja 18. člena
ZPIZ-2</span><span style=
'color:navy;display:none; text-decoration:none'>.</span>
<span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>12</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630063"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 17: Pridobitev izpisa delovne dobe za
opravljeno delo preko študentskega servisa</span><span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'> </span>
<span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>13</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630064"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 18: Nudenje storitev prevoza med fizičnimi
osebami in oglaševanje teh storitev</span><span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'> </span>
<span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>14</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630065"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 19: Oglaševanje preko
interneta</span><span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>.</span>
<span style='color:navy;display:none;text-decoration:none'>15</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630066"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 20: Dohodki arbitrov, ki so hkrati zaposleni
v odvetniški družbi</span> <span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>16</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630067"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 21: Povračilo stroškov pri opravljanju
kratkotrajnega dela</span><span style=
'color:navy;display:none; text-decoration:none'>.</span>
<span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>17</span></a></span></p>
<p class="MsoToc1"><span style=
'font-size:10.5pt;color:navy'><a href="#_Toc485630068"><span style=
'color:navy'>Vprašanje 22: Uveljavljanje povračila stroškov prevoza
in nočitve od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, doseženega
pri osebi, ki se ne šteje za plačnika davka (npr. pri slovenski
pravni osebi; osebi, ki opravlja dejavnost; …), po izteku roka za
vložitev napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz
drugega pogodbenega razmerja</span><span style=
'color:navy;display:none;text-decoration: none'>.</span>
<span style=
'color:navy;display:none;text-decoration:none'>18</span></a></span></p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><span lang=
"X-NONE" style='font-weight:normal' xml:lang=
"X-NONE"> </span></p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630047"></a><a name="_Toc409512346"><span style=
'font-weight:normal'> </span></a></p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><span lang=
"X-NONE" xml:lang="X-NONE">Vprašanje 1: Obdavčitev civilne kazni po
168. členu ZASP</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b>Odgovor:</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Civilna kazen po 168. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah
– ZASP se ne more obravnavati kot odškodnina, ki je oproščena
plačila dohodnine po 27. členu Zakonu o dohodnini – ZDoh-2. Naveden
dohodek po vsebini predstavlja avtorski honorar ali nadomestilo za
uporabo avtorskega dela in se davčno obravnava kot dohodek iz
naslova avtorske pogodbe. O vrsti dohodka oziroma načinu obdavčitve
pa se presoja za vsak primer posebej glede na vsebino sklenjene
pogodbe (stvaritev avtorskega dela in izvedba avtorskega dela ali
prenos premoženjske pravice) in način opravljanja dela, oziroma
status prejemnika dohodka.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630048"></a><a name="_Toc409512347"><span lang="X-NONE"
xml:lang="X-NONE">Vprašanje 2: Davčna obravnava dohodka predsednika
sindikata, ki je registriran kot novinar</span></a></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b>Odgovor:</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Dohodek novinarja, prejet za opravljanje predsedniške funkcije v
sindikatu, se v skladu z 38. členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2,
obravnava kot dohodek na podlagi drugega pogodbenega razmerja.
Opravljanje predsedniške funkcije v sindikatu namreč ni povezano z
opravljanjem dejavnosti, za katero je oseba registrirana oziroma
vpisana v razvid.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630049"></a><a name="_Toc409512348"><span lang="X-NONE"
xml:lang="X-NONE">Vprašanje 3: Priznavanje posebne osebne olajšave
(študentske olajšave) pri izračunu akontacije
dohodnine</span></a></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b>Odgovor:</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Posebna osebna olajšava se, pod pogoji iz tretjega odstavka 113.
člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2, prizna rezidentu, ki se
izobražuje, in ima status dijaka ali študenta tudi, če se
izobražuje kot udeleženec izobraževanja odraslih.</p>
<p><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b>Podrobneje:</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Po
tretjem odstavku 113. člena ZDoh-2 se posebna osebna olajšava
prizna rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali
študenta, do dopolnjenega 26. leta starosti, in sicer se prizna
zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali
občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali
Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost
posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s
področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak znesku 75 % splošne
olajšave iz 111. člena ZDoh-2 (v letu 2015 in v letu 2016 je
2.477,03 eur). Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki je
starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in
sicer za dodiplomski študij za dobo največ 6 let od dneva vpisa in
za podiplomski študij za največ 4 leta od dneva vpisa.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Za
uveljavljanje navedene olajšave morajo biti izpolnjeni pogoji,
določeni v tretjem odstavku 113. člena ZDoh-2. Pogoj, ki je
določen, je tudi, da ima oseba status dijaka ali študenta.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Zakon
o izobraževanju odraslih - ZIO v 3. členu določa, da oseba, ki se
vključi v izobraževalni program za odrasle, pridobi status
udeleženca izobraževanja odraslih. V skladu s 1. členom ZIO se
izobraževanje odraslih po programih osnovnošolskega, poklicnega,
srednjega strokovnega, gimnazijskega ter višjega strokovnega
izobraževanja ureja z zakoni, ki urejajo ta področja izobraževanja,
in s tem zakonom. Osebe, ki se izobražujejo po programu za
pridobitev osnovnošolske izobrazbe imajo, v skladu s tretjim
odstavkom 55. člena Zakona o osnovni šoli, status učenca. ZDoh-2 v
tretjem odstavku 113. člena izrecno določa, da morajo imeti osebe
status dijaka ali študenta, zato se osebam, ki tega statusa nimajo,
posebna osebna olajšava ne prizna. Iz navedenega sledi, da osebe,
ki se v okviru izobraževanja odraslih izobražujejo po programu za
pridobitev osnovnošolske izobrazbe, niso upravičene do posebne
osebne olajšave po tretjem odstavku 113. člena ZDoh-2.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Zakon
o višjem strokovnem izobraževanju v 37. členu določa, da je oseba,
ki se na podlagi razpisa za vpis vpiše v višjo strokovno šolo in se
izobražuje po višješolskem študijskem programu, študent višje šole.
Glede na navedeno se osebam, ki v skladu z navedenim zakonom,
pridobijo status študenta, prizna posebna osebna olajšava.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630050"></a><a name="_Toc409512349"><span lang="X-NONE"
xml:lang="X-NONE">Vprašanje 4: Izplačilo članom agrarne skupnosti
za opravljene ure dela</span></a></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b>Odgovor:</b></p>
<p class="MsoListParagraph" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Če je član
ali nečlan agrarne skupnosti fizična oseba, ki ima za tovrstna dela
oziroma storitve registrirano dejavnost (tj. fizična oseba je za
opravljanje tovrstne dejavnosti registrirana oziroma je vpisana v
davčni register kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost), so
doseženi dohodki obdavčeni z dohodnino kot dohodek iz dejavnosti.
Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, mora dohodke, prejete od
agrarne skupnosti za opravljene ure dela, vključiti v davčni
obračun, ki ga davčnemu organu predloži do 31. marca tekočega leta
za preteklo leto.</p>
<p class="MsoListParagraph" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<i> </i></p>
<p class="MsoListParagraph" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Če je član
ali nečlan agrarne skupnosti fizična oseba, ki za tovrstna dela
oziroma storitve nima registrirane dejavnosti (tj. fizična oseba za
opravljanje tovrstne dejavnosti ni registrirana oziroma ni vpisana
v davčni register kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost), so
doseženi dohodki obdavčeni z dohodnino kot dohodek iz drugega
pogodbenega razmerja. Ker agrarna skupnost ni plačnik davka po
Zakonu o davčnem postopku, mora v tem primeru prejemnik dohodka za
prejet dohodek vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine od
dohodka iz zaposlitve pri davčnemu organu, in sicer do 15-tega dne
v mesecu za pretekli mesec.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<i> </i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Če
oseba nima registrirane dejavnosti za tovrstna dela oziroma
storitve, ki jih opravlja v okviru agrarne skupnosti, se dohodek za
opravljeno delo ali storitev davčno obravnava kot dohodek iz
zaposlitve. Za dohodek iz zaposlitve se šteje tudi dohodek iz
drugega pogodbenega razmerja, ki je opredeljen v 38. členu Zakona o
dohodnini – ZDoh-2. Glede na določbe tega člena, se za dohodek iz
drugega pogodbenega razmerja šteje vsak posamezni dohodek za
opravljeno delo ali storitev, ki jo za agrarno skupnost opravi član
ali nečlan agrarne skupnosti, ki za opravljanje tega dela oziroma
storitve nima registrirane dejavnosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630051"></a><a name="_Toc409512350"><span lang="X-NONE"
xml:lang="X-NONE">Vprašanje 5: Brutenje dohodka pri izplačilu
povračil stroškov osebam, ki opravljajo delo po civilni
pogodbi</span></a></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<a name="c20800" id="c20800"></a><b> </b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b>Odgovor:</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Pri
izplačevanju povračil stroškov (prevoz, prenočevanje ipd.), ki jih
delodajalec izplača delojemalcu (osebi, ki zanj opravlja delo ali
storitev na podlagi civilne pogodbe), ne gre za dohodek v naravi,
zato se znesek povračil stroškov, v skladu z davčno zakonodajo, ne
poveča s koeficientom davčnega odtegljaja. Povračilo stroškov
delojemalcem (s katerimi delodajalec nima sklenjene pogodbe o
zaposlitvi) se šteje za dohodek iz drugega pogodbenega
razmerja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b>Podrobneje:</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Zakon
o dohodnini – ZDoh-2 določa pravilo tako imenovanega brutenja le za
dohodke dosežene v naravi, če so izpolnjeni določeni pogoji iz
devetega odstavka 16. člena ZDoh-2. Ta določa, da se dohodek,
prejet v naravi, poveča s koeficientom davčnega odtegljaja, če:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-indent:-14.2pt'>
<span style='font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>     </span></span>
v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek,
obstaja obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega
odtegljaja od tega dohodka in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-indent:-14.2pt'>
<span style='font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>     </span></span>
ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v denarju pri izplačevalcu
dohodka v naravi ali ta ni zadosten, da bi se od tega dohodka lahko
odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Povračilo materialnih stroškov je izplačano denarju, kar pomeni, da
pogoji v zvezi z brutenjem, določeni v ZDoh-2, niso izpolnjeni.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630052"></a><a name="_Toc409512352"><span lang="X-NONE"
xml:lang="X-NONE">Vprašanje 6: Uveljavljanje dejanskih stroškov
prevoza</span></a></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b>Odgovor:</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Stroški prevoza na delo in z dela se zavezancu priznajo pod pogoji
in do višine po 3. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil
stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja - Uredba, in
sicer:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-indent:-14.2pt'>
<span style='font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>     </span></span>
povračilo stroškov do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu
prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če
je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od
zavezančevega običajnega prebivališča,</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-indent:-14.2pt'>
<span style='font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>     </span></span>
če zavezanec iz utemeljenih razlogov (pomanjkanje javnega prevoza,
časovno neustrezen vozni red ipd.) ni mogel uporabiti javnega
prevoza, se mu kot strošek prevoza na delo prizna 0,18 eura za vsak
polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom
opravljanja dela.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Nastali strošek prevoza na delo in z dela zavezanec dokazuje:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-indent:-14.2pt'>
<span style='font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>     </span></span>
v primeru uporabe javnega prevoznega sredstva – npr. s
predložitvijo vozovnice in naročnikovim potrdilom o mestu
opravljanja dela, ter poročilom o prisotnosti na delu,</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-indent:-14.2pt'>
<span style='font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>     </span></span>
v primeru uporabe lastnega prevoznega sredstva npr. s predložitvijo
pisne izjave o uporabi lastnega prevoznega sredstva in navedbo
števila prevoženih kilometrov med običajnim prebivališčem in mestom
opravljanja dela (izjava naj vsebuje tudi zagotovilo, da so podatki
v izjavi resnični in pravilni), ter potrdilom naročnika o mestu
opravljanja dela ter poročilom o prisotnosti na delu oziroma drugim
ustreznim dokazilom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Stroški prevoza na službenem potovanju se zavezancu priznajo pod
pogoji in do višine iz 5. člena Uredbe, in sicer:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-indent:-14.2pt'>
<span style='font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>     </span></span>
dejansko nastali stroški za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi,
za prevoz z osebnim avtomobilom ali kombiniranim vozilom, ali za
najem osebnega avtomobila,</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-indent:-14.2pt'>
<span style='font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>     </span></span>
dejansko nastali stroški za takse, gorivo, če je zavezanec
uporabljal službeno vozilo naročnika, cestnine in parkirnine, ter
povračilo stroškov za prevoz in prenos stvari ali prtljage,</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-indent:-14.2pt'>
<span style='font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>     </span></span>
do višine 0,37 eura za vsak prevožen kilometer v primeru, da je
zavezanec uporabljal lastno prevozno sredstvo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Zavezancu se navedeni stroški priznajo, če jih dokaže z računi ter
z dokazilom o nastanku le-teh v zvezi z opravljanjem dela in
storitve, npr. s pogodbo o opravljanju dela in storitve ali drugim
dokumentom (npr. potni nalog), iz katerega izhaja, da je bil
zavezanec v določen kraj napoten s strani naročnika z namenom
opravljanja dela ali storitve in iz katerega je razvidna uporaba
posamezne vrste prevoza. Uporabo lastnega prevoznega sredstva
zavezanec dokazuje npr. s predložitvijo pisne izjave o uporabi
lastnega prevoznega sredstva in navedbo števila prevoženih
kilometrov v službene namene, pri čemer mora izjava vsebovati tudi
zagotovilo, da so podatki v njej resnični in pravilni, ter
potrdilom naročnika o kraju in času opravljanja dela ali drugim
ustreznim dokazilom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630053"></a><a name="_Toc409512353"><span lang="X-NONE"
xml:lang="X-NONE">Vprašanje 7: Uveljavljanje dejanskih stroškov
nočitev</span></a></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b>Odgovor:</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Stroški nočitev se zavezancu priznajo pod pogoji in do višin,
določenih v 6. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in
drugih dohodkov iz delovnega razmerja - Uredba, kar pomeni do
višine dejansko nastalih stroškov za prenočevanje v zvezi z
opravljanjem dela in storitve. Zavezanec nastanek teh stroškov
dokazuje z računi za plačilo prenočevanja (npr. v hotelu) ter z
dokumenti, ki dokazujejo nastanek teh stroškov pri opravljanju dela
in storitve, npr. pogodba o opravljanju dela in storitve ali drug
dokument, iz katerega izhaja, da je bil zavezanec v kraj
prenočevanja napoten s strani naročnika z namenom opravljanja dela
ali storitve.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630054"></a><a name="_Toc409512354"><span lang="X-NONE"
xml:lang="X-NONE">Vprašanje 8: Ali se moram za opravljanje del po
podjemni pogodbi registrirati za opravljanje
dejavnosti?</span></a></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b>Odgovor:</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
Oseba, ki storitve oz. delo opravlja trajno, samostojno in
neodvisno, je dolžna registrirati opravljanje dejavnost. Če dohodki
iz dela in storitev, ki niso del opravljanja dejavnosti ali v zvezi
z dejavnostjo, izhajajo iz enkratnih ali zgolj občasnih poslov, se
davčno obravnavajo kot dohodki iz zaposlitve na podlagi drugega
pogodbenega razmerja in se osebi, ki opravlja ta dela, ni treba
registrirati za opravljanje dejavnosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
<b><span style='color:black'>Podrobneje:</span></b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'><span style=
'color:windowtext'>Za dohodek iz dejavnosti se, v skladu s 46.
členom</span> Zakona o dohodnini – ZDoh-2, <span style=
'color:windowtext'>šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim
opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja
dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake
podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne
dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z
izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic. Bistvena
elementa, na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti, je
neodvisnost oziroma samostojnost pri opravljanju</span> dejavnosti
in trajnost. Neodvisnost oziroma samostojnost se kaže v opravljanju
dela za svoj račun in na svoj način, v svojo korist, na svojo
odgovornost, ob svojem riziku. Trajnost je vezana na pojem
dejavnosti, pri čemer ni mogoče govoriti o opravljanju dejavnosti,
če gre za enkraten posel ali občasne nepovezane posle.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
V primeru, da dohodki iz dela in storitev, ki niso del opravljanja
dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo, izhajajo iz enkratnih ali
zgolj občasnih poslov, se obravnavajo kot dohodki iz zaposlitve na
podlagi drugega pogodbenega razmerja v skladu z 38. členom ZDoh-2.
Po določbi 35. člena ZDoh-2 se šteje za zaposlitev v odvisnem
pogodbenem razmerju delovno razmerje in vsako drugo pogodbeno
razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela
ali storitev, načina opravljanja dela ali storitev, plačila za
opravljanje dela ali storitev, zagotavljanja sredstev in pogojev za
opravljanje dela ali storitev in drugih pravic ter odgovornosti
fizične osebe in delodajalca, kaže na odvisno pogodbeno razmerje
med delodajalcem in fizično osebo. Za dohodek iz zaposlitve se, v
skladu s 35. členom ZDoh-2, šteje dohodek, prejet na podlagi
pretekle ali sedanje zaposlitve, pri čemer se za zaposlitev šteje
vsako odvisno pogodbeno razmerje, v katerega vstopa fizična oseba
pri opravljanju fizičnega ali intelektualnega dela, vključno z
opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela,
ne glede na čas trajanja.</p>
<p class="Default"> </p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630055"></a><a name="_Toc409512355"><span lang="X-NONE"
xml:lang="X-NONE">Vprašanje 9: Davčna obravnava povračil stroškov,
ki jih delodajalec za delojemalca plača neposredno ponudniku
storitev</span></a></p>
<p class="Default"><b> </b></p>
<p class="Default"><b>Odgovor:</b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Če delodajalec osebi,
ki zanj opravlja delo oz. storitev iz drugega pogodbenega razmerja,
za kritje stroškov prevoza ali nočitve omogoči plačilo teh stroškov
s službeno kartico delodajalca, ali pa jih delodajalec plača
neposredno ponudniku storitev, se tako povračilo stroškov šteje za
dohodek v naravi iz drugega pogodbenega razmerja. V davčno osnovo
dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se namreč vključuje vsak
prejeti dohodek vključno s povračili stroškov in bonitetami. V
davčno osnovo dohodka pa se ne vključuje morebitno povračilo
materialnih stroškov, kot je primeroma povračilo stroškov poštnine,
stroškov drobnega material in podobno.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>
<b>Podrobneje:</b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>V skladu s prvim
odstavkom 38. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2, se strošek goriva
ali nočitve v hotelu, ki je plačan s službeno kartico delodajalca
ali pa ga delodajalec plača neposredno ponudniku storitev, v zvezi
z opravljanjem dela po pogodbi, šteje za dohodek v naravi iz
drugega pogodbenega razmerja.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Davčna osnova od
dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je, v skladu s četrtim
odstavkom 41. člena ZDoh-2, vsak posamezni dohodek vključno s
povračili stroškov in bonitetami, zmanjšan za normirane stroške v
višini 10 % dohodka in prispevke za socialno varnost, ki jih je na
podlagi posameznih zakonov dolžan plačati delojemalec.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Za dohodek po tretjem
odstavku 15. člena ZDoh-2 se šteje vsako izplačilo oziroma prejem
dohodka, ne glede na obliko (v denarju ali v naravi), v kateri je
izplačan oziroma prejet. Glede na navedeno zakonsko določbo se tudi
plačilo nočitve v hotelu kot tudi povračilo stroškov prevoza,
opravljeno s službeno kartico naročnika (ali plačano neposredno
ponudniku storitev), za osebo, ki opravlja delo na podlagi drugega
pogodbenega razmerja, šteje za dohodek iz drugega pogodbenega
razmerja po prvem odstavku 38. člena ZDoh-2.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>V primeru dohodka v
naravi (plačilo nočitve v hotelu ali povračilo stroška goriva) je
treba upoštevati pravilo t.i. brutenja iz devetega odstavka 16.
člena ZDoh-2. Ta določa, da se dohodek prejet v naravi poveča s
koeficientom davčnega odtegljaja, če:</p>
<p class="Default" style=
'margin-left:14.2pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt'>
<span style='font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>     </span></span>
v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek,
obstaja obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega
odtegljaja od tega dohodka in</p>
<p class="Default" style=
'margin-left:14.2pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt'>
<span style='font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>     </span></span>
ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v denarju pri izplačevalcu
dohodka v naravi ali ta ni zadosten, da bi se od tega dohodka lahko
odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630056"></a><a name="_Toc409512356"><span lang="X-NONE"
xml:lang="X-NONE">Vprašanje 10: Plačilo za delo
družbeniku</span></a></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'><b> </b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'><b>Odgovor:</b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Dohodki edinega
lastnika – družbenika, ki jih prejme od svoje družbe za opravljanje
funkcije poslovodenja, se obdavčijo kot dohodek iz delovnega
razmerja po 1. točki drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini
– ZDoh-2. Dohodki družbenika, prejeti iz naslova drugih opravljenih
del za svojo družbo, se obdavčijo kot dohodek iz drugega
pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>
<b>Podrobneje:</b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Davčni predpisi ne
urejajo pravnih podlag, na podlagi katerih subjekti urejajo
medsebojna razmerja. Pri sklepanju obligacijskih razmerij morajo
pogodbene stranke upoštevati veljavno zakonodajo, ki ureja
obligacijska razmerja. Pravne podlage (vrste pogodb oziroma
poimenovanja pogodb) morajo biti praviloma skladne z vsebino
pogodbe. Za davčno obravnavo dohodkov, ki jih edini družbenik in
direktor družbe, prejme za opravljanje dela za svojo družbo, ni
odločilna vrsta pogodbe, poimenovanje dohodka ali status, v okviru
katerega je dohodek dosežen. Dohodek edinega družbenika in
direktorja družbe v primerih, ko le-ta poleg vodenja poslov družbe
opravlja tudi druga dela za družbo, se obdavči v skladu z njegovo
vsebinsko opredelitvijo, ne glede na to ali je določen v dveh
ločenih pogodbah (npr. pogodba o poslovodenju in druga ustrezna
pogodba, npr. podjemna pogodba) ali v eni pogodbi (ki praviloma ne
more biti pogodba o poslovodenju).</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Dohodek, ki ga edini
družbenik in direktor prejme za vodenje poslovnega subjekta, se
šteje za dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki drugega odstavka
37. člena ZDoh-2. V davčno osnovo od tega dohodka se vštevajo tudi
morebitne bonitete, ki jih edini družbenik in direktor prejme v
zvezi z vodenjem poslovnega subjekta. Povračila stroškov v zvezi z
opravljanjem funkcije poslovodenja (prehrana med delom, stroški
prevoza na delo in z dela, povračila stroškov v zvezi s službenim
potovanjem) se ne vštevajo v davčno osnovo pod pogoji in do višin,
ki jih določi vlada na podlagi 44. člena ZDoh-2.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Akontacija dohodnine
se izračuna in plača upoštevaje določila 127. člena ZDoh-2:</p>
<p class="Default" style=
'margin-left:14.2pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt'>
<span style='font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>     </span></span>
če se družba šteje za glavnega delodajalca, se uporabi davčne
stopnje iz mesečne dohodninske lestvice ter upošteva mesečne zneske
pripadajočih davčnih olajšav (splošna olajšava, olajšava za
vzdrževane družinske člane, itd.);</p>
<p class="Default" style=
'margin-left:14.2pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt'>
<span style='font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>     </span></span>
če se družba šteje za drugega delodajalca, se uporabi stopnjo 25 %
brez upoštevanja davčnih olajšav.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Dohodek, ki ga edini
družbenik in direktor prejme za opravljanje drugih del v okviru
dejavnosti svoje družbe (npr. svetovanje, prodaja v maloprodajni
trgovini, obrtniška dela, itd.), se obdavči kot dohodek iz drugega
pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Davčna osnova od
dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je vsak posamezni dohodek
iz tega razmerja, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %
dohodka in prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi
posameznih zakonov dolžan plačati delojemalec. Poleg normiranih
stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in
nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se
priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na
podlagi 44. člena ZDoh-2 določi vlada. Akontacija dohodnine se
izračuna in plača po stopnji 25 %.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630057"></a><a name="_Toc409512357"><span lang="X-NONE"
xml:lang="X-NONE">Vprašanje 11: Obdavčitev dohodkov poslovodij in
prokuristov</span></a></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'><b> </b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'><b>Odgovor:</b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Dohodki, ki jih
fizična oseba – poslovodja doseže na podlagi pogodbe o
poslovodenju, se obdavčijo kot dohodki iz delovnega razmerja. Enako
velja za dohodke prokurista, dosežene za vodenje družbe, na podlagi
pogodbe o poslovodenju. Pri tem se povračila stroškov ne vštevajo v
davčno osnovo tega dohodka, in sicer pod pogoji in do višine, ki jo
določi vlada.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Dohodki prokuristov,
ki so pooblaščeni za zastopanje družbe, pa se štejejo za dohodke iz
drugega pogodbenega razmerja. Med te dohodke se štejejo tudi
izplačila za povrnitev stroškov v zvezi z opravljanjem dela in
zanje plačnik davka (izplačevalec) ob izplačilu izračuna in plača
akontacijo dohodnine ter pripadajoče prispevke za socialno
varnost.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>
<b>Podrobneje:</b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Pogodba o
poslovodenju in pogodba o prokuri sta pogodbi civilnega prava. S
pogodbo o poslovodenju se poslovodja zaveže, da bo opravljal
določeno delo, podjetje pa mu bo v zameno izplačevalo nadomestilo.
Smiselno enako velja tudi za pogodbo o prokuri.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Prokurist je, v
skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1,
opredeljen kot poslovni pooblaščenec, ki ima funkcijo zastopanja
proti tretjim osebam. Pojem poslovodnih oseb ZGD-1 opredeljuje v
10. členu, ki določa, da se za poslovodstvo štejejo organi ali
osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da
vodijo njene posle. Pravni temelj pridobitve pooblastila za vodenje
poslov družbe je lahko zakon ali imenovanje na funkcijo v družbi,
za katero pravila družbe določajo, da obsega tudi pristojnost za
vodenje poslov. Imenovanje poslovodstva je nujen pogoj za vpis v
sodni register, saj mora družba v skladu z drugim odstavkom 47.
člena ZGD-1 ob prijavi za vpis v register priložiti akt o
ustanovitvi in akt o imenovanju poslovodstva, če to ni določeno že
z aktom o ustanovitvi.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Dohodki za opravljeno
delo oziroma storitev prokuristov in direktorjev se, v skladu s
šestim odstavkom 35. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2, štejejo za
dohodek iz zaposlitve.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Dohodki, prejeti za
vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna
oseba, na podlagi poslovnega razmerja, se v skladu z določili 1.
točke drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 štejejo za dohodke iz
delovnega razmerja. Med slednje pa ne spadajo dohodki prokuristov,
ki nimajo poslovodstvenega položaja.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Prokurist je namreč v
skladu z določbami ZGD-1 opredeljen kot poslovni pooblaščenec,
torej ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima
funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Glede na navedeno
prokurist nima poslovodstvenega položaja v poslovnem subjektu, zato
se njegov dohodek obdavčuje v skladu s prvim odstavkom 38. člena
ZDoh-2 kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Posebni davek na
določene prejemke se na podlagi določil prve alineje tretjega
odstavka 3. člena Zakona o posebnem davku na določene prejemke –
ZPDDP od dohodkov prejetih na podlagi pogodb o prokuri ne
plačuje.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt'> </p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630058"></a><a name="_Toc409512358"><span lang="X-NONE"
xml:lang="X-NONE">Vprašanje 12: Plačilo posebnega davka na določene
prejemke od izplačil po mandatni pogodbi</span></a></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'><b> </b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'><b>Odgovor:</b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Izplačilo fizični
osebi na podlagi sklenjene mandatne pogodbe je obdavčeno s posebnim
davkom na določene prejemke, če ne gre za storitev, doseženo v
okviru neodvisnega samostojnega opravljanja dejavnosti ali
storitev, ki je po Zakonu o posebnem davku na določene prejemke
izrecno oproščena plačila tega davka.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>
<b>Podrobneje:</b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Posebni davek na
določene prejemke je bil uveden z Zakonom o posebnem davku na
določene prejemke - ZPDDP. Namen uvedbe posebnega davka je bil
dodatno davčno obremeniti dohodke iz opravljanja storitev, ki niso
doseženi v okviru razmerij, ki so podlaga za vključitev v sistem
socialnega zavarovanja (npr. v okviru delovnega razmerja). Od
dohodkov iz delovnega razmerja, sklenjenega na podlagi pogodbe o
zaposlitvi, se plačujejo bistveno višji prispevki za socialno
varnost kot od dohodkov, doseženih za opravljanje storitev na
drugih pravnih podlagah. Takšna obravnava dohodkov iz opravljanja
storitev izven reguliranih razmerij oziroma organiziranj je
omogočala izognitev solidarnostnemu elementu sistema socialnega
zavarovanja, obenem pa je bilo, v nasprotju s temeljnimi cilji
delovnopravne in statusnopravne zakonodaje.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>V prvem odstavku 3.
člena ZPDDP je določeno, da je osnova za obračun in plačilo davka
vsako posamezno bruto izplačilo fizični osebi za opravljeno
storitev na podlagi pogodbe o delu po zakonu o delovnih razmerjih
in zakonu o obligacijskih razmerjih. V tretjem in četrtem odstavku
istega člena je eksplicitno določeno kaj se ne šteje za opravljeno
storitev po prvem odstavku tega člena. Storitve, pri katerih se
davek ne plačuje, so določene tudi v 4. členu ZPDDP.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>V času uvedbe ZPDDP
sta veljala Zakon o delovnih razmerjih – ZDR in Zakon o
obligacijskih razmerjih – ZOR. V skladu s 619. členom ZOR se s
podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je
izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo
ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>V skladu s prvim
odstavkom 107. člena ZDR je lahko organizacija oziroma delodajalec
s prevzemnikom del sklenil pogodbo o delu za opravljanje začasnih
ali občasnih del, ki se glede na delovni proces ne opravljajo kot
stalno ali nepretrgano delo, temveč trajajo le določen krajši čas,
ali so potrebna le od časa do časa in se opravljajo največ 90 dni v
posameznem koledarskem letu in za opravljanje kratkotrajnejših del,
vendar ne več kot 10 ur na teden.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Kot ugotavlja tudi
avtor komentarja k 107. členu Zakona o delovnih razmerjih - ZDR
(Komentar republiškega Zakona o delovnih razmerjih, Ljubljana,
1990), se pogodba o delu, na katero oz. kakršno se sklicuje 107.
člen, nanaša na delovno pogodbo (locatio conductio operatum) in ne
na podjetniško pogodbo (locatio conductio operis), medtem ko sta v
ZOR s pogodbo o delu pokriti obe.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>To je mogoče
zaključiti tako na podlagi same dikcije določbe prvega odstavka
107. člena (pogodba o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih
del) kot tudi na podlagi namena 107. člena (odstop od pravila, da
morajo biti osebe, ki v odvisnem razmerju opravljajo delo, v
delovnem razmerju in posledično podvržene delovnopravnemu varstvu)
ZDR.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Glede na navedeno, je
treba kot pogodbo o delu, določeno v 3. členu ZPDDP, šteti tako
pogodbo, s katero se izvajalec zaveže, da bo določeno delo
opravljal (pri čemer ni odgovoren za končni rezultat), kot tudi
pogodbo, s katero se zaveže, da bo določeno delo oziroma storitev
opravil (pri čemer je odgovoren za končni rezultat). Obligacijski
zakonik - OZ, ki je nadomestil ZOR, ureja pogodbo o naročilu
oziroma mandatno pogodbo, kot pogodbeno obveznost, kjer ima
izvajalec pogodbeno obveznost, ki ima naravo obligacije
prizadevanja. Pri tem je treba poudariti, da je ne glede na to, da
ima, mandatarjeva obveznost značilnost obligacije prizadevanja,
nesporno, da je izpolnitveno ravnanje prevzemnika naročila – enako
kot izpolnitveno ravnanje podjemnika v primeru pogodbe o delu –
storitev.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Glede na to, da so v
drugem in tretjem odstavku 3. člena ZPDDP eksplicitno določene
izjeme od splošnega pravila v prvem odstavku istega člena (z
dodatnim davkom so obdavčeni dohodki za opravljene storitve na
podlagi pogodbe o delu), pri čemer bi bile, ob tolmačenju, da se
dikcija »opravljene storitve na podlagi pogodbe o delu« nanaša
zgolj na storitve, opravljene na podlagi sklenjene pogodbe, ki v
vseh sestavinah popolnoma ustreza istoimenskemu nominatnemu
kontraktu po ZDR oziroma OZ, takšne izjeme nepotrebne, je po mnenju
Ministrstva za finance treba za »opravljeno storitev na podlagi
pogodbe o delu« šteti vsako storitev opravljeno na podlagi
dvostranskega pravnega razmerja, ki ni opravljena v okviru
delovnega razmerja ali v okviru neodvisnega samostojnega
opravljanja dejavnosti.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Obravnavanje izplačil
po mandatni pogodbi v davčne namene, enako kot izplačil po podjemni
pogodbi, tudi preprečuje neutemeljeno diskriminacijo med zavezanci,
katerih pogodbene obveznosti imajo naravo obligacije prizadevanja
in zavezanci, katerih pogodbene obveznosti imajo naravo obligacije
rezultat.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630059"></a><a name="_Toc409512359"><span lang="X-NONE"
xml:lang="X-NONE">Vprašanje 13: Davčna obravnava sejnin, izplačanih
članom nadzornega sveta</span></a></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'><b> </b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'><b>Odgovor:</b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Izplačane sejnine, pa
tudi druga plačila, ki se fizičnim osebam zagotavljajo na podlagi
njihovega članstva v nadzornem svetu, se obravnavajo kot dohodek iz
drugega pogodbenega razmerja po 38. členu Zakona o dohodnini –
ZDoh-2 ne glede na to, ali je fizična oseba sicer zaposlena v
družbi ali je v članstvo nadzornega sveta imenovana kot zunanji
predstavnik.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>
<b>Podrobneje:</b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Davčna osnova od
navedenega dohodka je, v skladu s četrtim odstavkom 41. člena
ZDoh-2, vsak posamezen dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za
socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan
plačevati delojemalec in za normirane stroške v višini 10 %
dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi
dejanske stroške prevoza in prenočitve v zvezi z opravljanjem dela
in storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in
do višin, ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi vlada.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630060"></a><a name="_Toc409512360"><span lang="X-NONE"
xml:lang="X-NONE">Vprašanje 14: Odpoved izplačilu sejnine v
humanitarne ali drug namene</span></a></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'><b> </b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'><b>Odgovor:</b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Po Zakonu o dohodnini
– ZDoh-2 se sejnina šteje za dohodek iz drugega pogodbenega
razmerja. V skladu z 38. členom ZDoh-2 dohodek iz drugega
pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno
delo in storitev.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Če se fizična oseba
odpove dohodku in je ta dohodek izplačan ali nakazan humanitarni
organizaciji (ali drugemu prejemniku), se za davčne namene šteje,
da je bil dohodek izplačan oziroma je bil osebi dan na
razpolago.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>
<b>Podrobneje:</b></p>
<p class="MsoNoSpacing" style='text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt; font-family:"Arial","sans-serif"'>V Sloveniji je
že od leta 1991 dalje uveljavljen bruto sistem dohodkov, kar
pomeni, da ima upravičenec do dohodka pravico do dohodka pred
plačilom davkov in prispevkov, ki se v obliki davčnega odtegljaja
odtegujejo in plačujejo iz navedenega dohodka. Z zakonom pa je dana
podlaga in obveznost izplačevalcu dohodka, da dohodka, ki pripada
upravičencu, ne izplača v polnem (bruto) znesku, temveč pripadajoči
znesek dohodka zmanjša za z zakonom določen znesek davka in
prispevkov, ter ga plača v imenu in za račun upravičenca.
Upravičenec do dohodka tako neposredno prejme (lahko razpolaga
oziroma mu je izplačan na njegov račun) dohodek, zmanjšan za z
zakonom določenim zneskom davka in prispevkov. Navedeno pomeni, da
upravičencu pripada dohodek v polnem znesku (bruto), dejansko pa
razpolaga le z dohodkom, ki je zmanjšan za davek in prispevke
(neto).</span></p>
<p class="MsoNoSpacing" style='text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt; font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNoSpacing" style='text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt; font-family:"Arial","sans-serif"'>Po ZDoh-2 so
obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, razen tistih, ki so v zakonu
izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila
dohodnine. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični
osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi (15. člen
ZDoh-2). Če se fizična oseba odloči, da se njegov dohodek izplača
humanitarni ali drugi organizaciji, se za davčne namene šteje, da
je bil dohodek fizični osebi dan na razpolago, pa se mu je oseba
odpovedala v korist tretji osebi.</span></p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><span lang=
"X-NONE" style='font-weight:normal' xml:lang=
"X-NONE"> </span></p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630061"><span lang="X-NONE" xml:lang="X-NONE">Vprašanje 15:
Dohodki sodnikov v športu – obdavčitev s posebnim davkom na
določene prejemke</span></a></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'><b> </b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'><b>Odgovor:</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Izplačane nagrade sodnikom za sodelovanje na športnih tekmah, se
obravnavajo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38.
členu Zakona o dohodnini – ZDoh-2. Posebni davek na določene
prejemke se ne plačuje od izplačila nagrad in povračil stroškov
fizični osebi, ki prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva
sodeluje v prostovoljnih, ljubiteljskih športnih dejavnostih, pod
pogojem, da izplačila nagrad ne presegajo 625 eur letno. Če dohodek
na letni ravni presega zakonsko predpisan znesek, se od celotnega
dohodka obračuna in plača posebni davek na določene prejemke.</p>
<p class="Default" style='text-align:justify'> </p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>
<b>Podrobneje:</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Med
prirediteljem športne tekme in sodnikom, ki sodi na tej tekmi, gre
za obligacijsko razmerje, ki se sklene z dogovorom (pogodbo o
delu). S tem dogovorom se sodnik zaveže, da bo sodil na določeni
športni tekmi, prireditelj te tekme pa se zaveže, da bo sodniku za
sojenje izplačal nagrado v določeni višini. Izplačana nagrada velja
za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu Zakona o
dohodnini - ZDoh-2. Podrobno pojasnilo v zvezi z davčno obravnavo
dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja je objavljeno – <a href=
"http://www.superdavki.com/article/15590/ref_cat/43" target=
"_top">tukaj</a>.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt'> </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Od
dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja se, v skladu z Zakonom o
posebnem davku na določene prejemke - ZPDDP, plačuje posebni davek
na določene prejemke. Osnova za obračun in plačilo davka je vsako
posamezno bruto izplačilo fizični osebi za opravljeno delo ali
storitev na podlagi pogodbe. Za »opravljeno storitev na podlagi
drugega pogodbenega razmerja« se za namene izvajanja ZPDDP šteje
vsaka storitev opravljena na podlagi dvostranskega pravnega
razmerja, ki ni opravljena v okviru delovnega razmerja ali v okviru
neodvisnega samostojnega opravljanja dejavnosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>V
tretjem odstavku 3. člena ZPDDP so eksplicitno določene izjeme od
splošnega pravila, ki določa, da so s tem davkom obdavčeni vsi
dohodki za opravljene storitve na podlagi dvostranskega pravnega
razmerja, ki ni delovno razmerje oziroma ne gre za storitve v
okviru samostojnega opravljanja dejavnosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Davek
se tako ne plačuje od izplačila nagrad in povračil stroškov fizični
osebi, ki prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva
sodeluje v prostovoljnih, ljubiteljskih športnih dejavnostih, pod
pogojem, da izplačila nagrad ne presegajo 625 eur letno. Če dohodek
na letni ravni presega zakonsko predpisan znesek, se od celotnega
dohodka obračuna in plača posebni davek na določene prejemke.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt'> </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>V
skladu z navedenim se v primeru nagrad sodnikom posebni davek na
določene prejemke za dohodke v skupni vrednosti do 625 eur ne
obračuna in ne plača. V tem primeru plačnik davka odda REK-2
obrazec z navedbo vrste dohodka 1502 (oz. 2502, če gre za
zavarovanca po 18. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju – ZPIZ-2).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Če
dohodki na letni ravni presežejo znesek 625 eur pa plačnik davka
odda REK-2 obrazec z navedbo vrste dohodka 1501 (2501, če gre za
zavarovanca po 18. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju) in hkrati tudi odda popravek vseh do takrat oddanih
REK-2 obrazcev, na katerih je navedel vrsto dohodka 1502.</p>
<p class="MsoNoSpacing" style='text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt; font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630062"><span lang="X-NONE" xml:lang="X-NONE">Vprašanje 16:
Izjava za potrebe izvajanja 18. člena ZPIZ-2</span></a></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'><b> </b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'><b>Odgovor:</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Davčni predpisi ne določajo načina preverjanja izpolnjevanja
pogojev za vključitev v zavarovanje po 18. členu Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 niti vrste
dokazil, na podlagi katerih bo plačnik davka ugotovil, ali je
prejemnik dohodka zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2. Velja pa
poudariti, da je izplačevalec dohodka tudi plačnik davka v smislu
58. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2, ki mora zagotoviti
vse pogoje in poznati okoliščine posameznega primera, da bodo
davčne obveznosti od izplačanega dohodka izračunane pravilno.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b>Podrobneje:</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Kot
izhaja iz pojasnila FURS glede davčne obravnave dohodkov iz drugega
pogodbenega razmerja podatke, na podlagi katerih se ugotovi
izpolnjevanje pogojev za obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja
dela v okviru drugega pravnega razmerja, izplačevalcu prejemka
zagotavlja zavarovanec. Zavarovanec mora neposredno pred izplačilom
izplačevalcu podati pisno izjavo oziroma posredovati ustrezne
podatke o vključenosti v zavarovanje.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Za
namen dokazovanja o vključenosti v obvezno zavarovanje in o
delovnem/zavarovalnem času lahko zavarovanec sam pridobi izpis
obdobij zavarovanja pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije ali pa izplačevalca pisno pooblasti, da te
podatke pridobi zanj.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>V
skladu z 18. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju – ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru
kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, če niso obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz.
zavarovalnim časom po določbah 14. do 17. člena in 19. člena ZPIZ-2
ali niso prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje po 25. členu
ZPIZ-2, razen, če so uživalci pokojnine.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Obveznost plačila prispevkov za zavarovance, ki so obvezno
zavarovani na podlagi opravljanja dela v okviru drugega pravnega
razmerja, nastane, če zavarovanec ob izplačilu prejemka iz tega
pravnega razmerja izpolnjuje pogoje za obvezno zavarovanje po 18.
členu ZPIZ-2.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Ne
glede na prej navedeno pravilo, v skladu z drugim odstavkom 78.
člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic
pokojninskega in invalidskega zavarovanja – ZMEPIZ-1, obveznost
plačila prispevkov za zavarovance v drugem pravnem razmerju nastane
tudi, če ob izplačilu niso izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje
na tej podlagi, so pa bili izpolnjeni v obdobju, ko je zavarovanec
opravljal delo v okviru drugega pravnega razmerja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630063"><span lang="X-NONE" xml:lang="X-NONE">Vprašanje 17:
Pridobitev izpisa delovne dobe za opravljeno delo preko
študentskega servisa</span></a></p>
<p class="MsoNoSpacing" style='text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt; font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p class="MsoNoSpacing" style='text-align:justify'><b><span style=
'font-size: 12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Odgovor:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Prošnjo za izpis priznanih obdobij zavarovanja na podlagi plačila
prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 mora
fizična oseba poslati na Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNoSpacing" style='text-align:justify'><b><span style=
'font-size: 12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Podrobneje:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>V
skladu s 3. členom in v povezavi s prvo alinejo 6. člena Zakona za
uravnoteženje javnih financ - ZUJF-C se dijaki in študentje, ki
opravljajo študentsko delo, obvezno zavarujejo kot zavarovanci po
18. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju –
ZPIZ-2. Podrobno pojasnilo o davčni obravnavi dohodkov iz naslova
opravljanje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov na
podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa ali agencije,
ki opravlja dejavnost posredovanja del, je objavljeno – <a href=
"http://www.superdavki.com/article/15662" target=
"_top">tukaj</a>.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Na
podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o matični evidenci
zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja – ZMEPIZ-1 Finančna uprava RS posreduje
Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju:
ZPIZ) <span lang="X-NONE" xml:lang="X-NONE">podatke za prijavo
podatkov o obdobju zavarovanja in prijavo podatkov o osnovi, ter
spremembe teh podatkov tudi za osebe, ki v okviru drugega pravnega
razmerja opravljajo delo in izpolnjujejo pogoje za obvezno
zavarovanje po predpisih o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju.</span> F<span lang="X-NONE" xml:lang="X-NONE">URS
podatke posreduje na podlagi podatkov iz obračuna davčnega
odtegljaja, odločb o odmeri akontacije dohodnine in odločb o odmeri
prispevkov za socialno varnost.</span> Na podlagi teh podatkov ZPIZ
<span lang="X-NONE" xml:lang="X-NONE">oblikuje prijavo podatkov o
osnovah ter spremembe teh prijav za osebe, ki so obvezno zavarovane
na podlagi opravljanja dela v okviru drugega pravnega
razmerja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>V
skladu s petim odstavkom 130. člena ZPIZ-2 se v<span lang="X-NONE"
xml:lang="X-NONE">zavarovalno dobo šteje obdobje, ugotovljeno na
podlagi skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz drugih pravnih
razmerij, ki jih je prejel zavarovanec iz 18. člena tega
zakona.</span> <span lang="X-NONE" xml:lang="X-NONE">Trajanje
zavarovalne dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec
zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60</span> <span lang="X-NONE"
xml:lang="X-NONE">% povprečne mesečne plače iz leta, za katero se
opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko
leto. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih
razmerij ne dosega 60</span> <span lang="X-NONE" xml:lang=
"X-NONE">% povprečne mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne
dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom</span>
ZPIZ-2<span lang="X-NONE" xml:lang="X-NONE">.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt'> </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Glede
na navedeno Finančna uprava RS ni pristojna za ugotavljanje obdobij
zavarovanja, zato se morajo dijaki in študentje za izpis obdobij
zavarovanja na podlagi plačila prispevkov iz dohodkov za opravljeno
študentsko delo obrniti na ZPIZ.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630064"><span lang="X-NONE" xml:lang="X-NONE">Vprašanje 18:
Nudenje storitev prevoza med fizičnimi osebami in oglaševanje teh
storitev</span></a></p>
<p class="MsoNoSpacing" style='text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt; font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p class="MsoNoSpacing" style='text-align:justify'><b><span style=
'font-size: 12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Odgovor:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Ponudbo storitev prevoza med fizičnimi osebami je treba obravnavati
z dveh vidikov, in sicer: z vidika Zakona o preprečevanju dela in
zaposlovanja na črno - ZPDZC-1 in Zakona o dohodnini – ZDoh-2.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>V 3.
členu ZPDZC-1 je navedeno, kaj se šteje za opravljanje dela na
črno, med drugim je to takrat, ko posameznik opravlja dejavnost ali
delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta
ali drugi zakon. Če fizična oseba opravlja redne vožnje na zahtevo
iskalca prevoza - torej vožnje, ki jih fizična oseba, v primeru, da
sopotnika ne bi bilo, ne bi opravila, se to šteje za opravljanje
pridobitne neodvisne dejavnosti, za katero so predpisani tudi
posebni pogoji za opravljanje dejavnosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Fizična oseba, ki opravlja prevoze, se mora za opravljanje te
dejavnosti ustrezno registrirati in izpolniti posebne pogoje.
Doseženi dohodki iz tega naslova se obdavčijo kot dohodek iz
dejavnosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Če pa
fizična oseba na vožnjo, ki jo opravi zase, povabi sopotnika in gre
med njima za delitev stroškov ter je takšno plačilo nižje od
stroška vožnje, takšna delitev zasebnih prevozov, ki jih ponudniki
tako ali tako opravijo za svoje osebne potrebe, ne predstavlja dela
na črno, prav tako ni delo na črno, če si v takem primeru ponudniki
in iskalci med seboj razdelijo stroške prevoza, goriva in cestnin.
To velja za kritje stroškov prevoza v sorazmernem deležu. Čim pa
gre pri zaračunavanju stroškov za pridobitno dejavnost – stalno ali
začasno opravljanje dejavnosti oziroma za dobiček, pa se že lahko
ugotavljajo elementi opravljanja dejavnosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Glede
oglaševanja takih prevozov prek spletnega portala z vidika ZPDZC-1
je za to pristojno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
zavzelo stališče, ki je dostopno na spletni povezavi: <a href=
"https://prevoz.org/static/carshare/docs/mddsz-pojasnilo.pdf"
target=
"_blank">https://prevoz.org/static/carshare/docs/mddsz-pojasnilo.pdf</a>.
Iz tega stališča izhaja, da je presoja spornosti oglaševanja
prevozov na spletnih straneh odvisna od načina oglaševanja
posameznega prevoza. V praksi se namreč pojavljajo različne vsebine
ponudb (brezplačni prevozi; prevozi, ki za večkratno uporabo
ponujajo količinski popust …). Če je iz ponudbe razvidno, da pri
nudenju prevoza ne gre le za dejansko kritje stroškov v deležu, kot
jih predstavlja posamezni potnik, ampak lahko gre zaradi višine
cene tudi za dobiček oz. morebitno pridobitno dejavnost pri nudenju
prevoza in se ti prevozi izvajajo redno, se tovrstno oglaševanje
lahko šteje za sporno ob domnevi, da posameznik oglašuje delo oz.
dejavnost, hkrati pa ni vpisan ali priglašen kot to določa 6. člen
ZPDZC-1 in drugi zakoni.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>V
zvezi z obdavčitvijo dohodkov, ki se dosegajo v opisanih situacijah
pojasnjujemo:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Po
Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih,
ki so v zakonu izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni
plačila dohodnine. Za dohodek obdavčen z dohodnino velja tudi vsako
plačilo ali ugodnost v zvezi z opravljeno storitvijo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Če
gre za občasno nudenje prevoza s strani fizične osebe drugi fizični
osebi v smislu deljenja zasebnih prevozov, ki jih fizična oseba
tako ali tako opravi za svoje osebne potrebe, pri tem pa si s
sopotnikom, s katerim sta stopila v stik prek spletne strani/
aplikacije, med seboj razdelita stroške prevoza, se tako dosežen
dohodek obdavči kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po
tretjem odstavku 38. člena ZDoh-2. Na podlagi te določbe se za
dohodek iz drugega pogodbenega razmerja šteje tudi dohodek iz
opravljenega dela ali storitve, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v
zvezi z dejavnostjo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>V
davčno osnovo od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se všteva
vsak posamezni prejemek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno
varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati
delojemalec in za normirane stroške v višini 10 % prejemka.
Akontacija dohodnine se plača od davčne osnove po stopnji 25 %.
Poleg normiranih stroškov lahko prejemnik navedenega dohodka,
uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve, ki jih je imel
v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer na podlagi
dokazil največ do višine, ki jo določi vlada na podlagi 44. člena
ZDoh-2.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
Ker fizična oseba dohodek pridobi od druge fizične osebe, ga mora
sama napovedati pri pristojnem finančnem uradu. Za prejeti dohodek
v posameznem koledarskem mesecu mora davčni zavezanec vložiti do
15. dne v naslednjem mesecu napoved za odmero akontacije dohodnine
od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja),
na obrazcu Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz
drugega pogodbenega razmerja za rezidente.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
<span style='color:black'> </span></p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630065"><span lang="X-NONE" xml:lang="X-NONE">Vprašanje 19:
Oglaševanje preko interneta</span></a></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
<b>Odgovor:</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
Dohodek, ki ga fizična oseba prejema iz naslova prikazovanja
spletnih oglasov (npr. Google AdSense oglaševalne mreže), se šteje
za dohodek, ki je obdavčen po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2, in
sicer:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<span style='font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>     </span></span>
kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<span style='font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>     </span></span>
kot dohodek iz dejavnosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-autospace: none'>
 </p>
<p class="MsoNoSpacing" style='text-align:justify'><b><span style=
'font-size: 12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Podrobneje:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
Pri presoji opredelitve vrste dohodka je treba ugotoviti naravo
razmerja med izplačevalcem dohodka in izvajalcem posla
(založnikom). V primeru, da založnik opravlja delo občasno po
pogodbi ter na podlagi odvisnega razmerja (delo opravi pod nadzorom
in po navodilih naročnika, ne prevzema finančnega tveganja v zvezi
s poslovanjem naročnika, običajne storitve ne opravlja za več
naročnikov in ni neposredno udeležen na dobičku ali izgubi,
doseženi z delom, ki ga opravlja), se prejeti dohodek obravnava kot
dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Podrobno pojasnilo o
dohodkih iz drugega pogodbenega razmerja je objavljeno – <a href=
"http://www.superdavki.com/article/15590/ref_cat/43" target=
"_top">tukaj</a>.</p>
<p class="Default"><span style='color:windowtext'> </span></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'>Dohodke iz tujine oz.
dohodke, ki jih izplačuje tuja oseba, mora zavezanec napovedati
sam, in sicer v primeru obravnavanih dohodkov v Napovedi za odmero
akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja za
rezidente do 15.<span style='color:windowtext'>dne v mesecu za
pretekli mesec.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-autospace: none'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>V
kolikor pa založnik opravlja storitve trženja oglasov neodvisno
samostojno (dejavnost opravlja za svoj račun, v svojo korist, na
svojo odgovornost in na svoj riziko) ter se s to aktivnostjo
namerava ukvarjati trajno oziroma daljše časovno obdobje, se
doseženi dohodki obdavčijo kot dohodek iz dejavnosti. Fizična
oseba, ki dosega dohodek iz dejavnosti, se mora za opravljanje
dejavnosti registrirati kot samostojni podjetnik in vpisati v
Poslovni register Slovenije.</p>
<p class="MsoNoSpacing" style='text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt; font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630066"><span lang="X-NONE" xml:lang="X-NONE">Vprašanje 20:
Dohodki arbitrov, ki so hkrati zaposleni v odvetniški
družbi</span></a></p>
<p class="Default"> </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
<b>Odgovor:</b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'><span style=
'color:windowtext'>Dohodek arbitra, ki ga ta prejme od strank, s
katerimi je v pogodbenem razmerju, je treba z vidika davčne
obravnave šteti za dohodek arbitra, in sicer ne glede na to, ali je
arbiter odvetnik, zaposlen v odvetniški družbi, kjer opravlja
odvetniško dejavnost, ali pa hkrati tudi družbenik odvetniške
družbe ter ne glede na to ali arbitra imenujejo stranke, arbitri
ali sodišče.</span></p>
<p class="Default"> </p>
<p class="Default"><b>Podrobneje:</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Arbitri so osebe, ki so v pogodbenem razmerju s strankami za katere
opravljajo storitve oziroma rešujejo spore. Arbitre izberejo oz.
imenujejo lahko stranke, arbitri sami ali v skrajnem primeru
sodišče kot to določa Zakon o arbitraži – ZArbit v 14. členu.
Arbiter je lahko po naravi stvari samo fizična oseba, saj je le ta
sposobna izražati voljo in odločati v sporu. Zato je dejanski
(ekonomski) lastnik dohodka lahko le fizična oseba, kar pomeni, da
se z vidika davčne obravnave dohodek lahko obravnava le kot dohodek
fizične osebe.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Pri
tem davčna obravnava dohodka ne omejuje pravic odvetnika, ki deluje
v okviru odvetniške družbe, da bi ta lahko izvrševal naloge
arbitra. Naloge arbitra torej lahko opravlja samo fizična oseba,
pri tem pa naloge arbitrov ni mogoče vštevati med odvetniško
dejavnost.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Po
Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih,
ki so v zakonu izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni
plačila dohodnine. ZDoh-2 v 2. točki tretjega odstavka 35. člena
določa, da se za odvisno pogodbeno razmerje šteje razmerje, ki
glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev,
načina opravljanja dela ali storitev, plačila za opravljeno delo
ali storitev, zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela
ali storitev in drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in
delodajalca, kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in
fizično osebo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Upoštevaje določbe predpisov (Zakon o arbitraži, Arbitražna pravila
stalnih arbitraž, …) ter značilnosti dela arbitrov v praksi arbitri
pri odločanju o zahtevku oziroma sporu med strankama arbitraže tega
dela ne opravljajo na podlagi odvisnega pogodbenega razmerja v
skladu z 2. točko tretjega odstavka 35. člena ZDoh-2. Pri odločanju
o zahtevku oziroma sporu med strankama arbitraže gre po vsebini za
delo oziroma storitev, ki ni opravljena v odvisnem pogodbenem
razmerju.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Posledično je pri vprašanju dohodninske obravnave dohodkov arbitra
treba razlikovati med tremi situacijami:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-indent:-14.2pt'>
1.<span style='font:7.0pt "Times New Roman"'> </span> oseba
občasno opravi delo arbitra, hkrati pa ne opravlja istovrstne
neodvisne samostojne dejavnosti; v tem primeru je dohodek
obravnavan kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja skladno s
tretjim odstavkom 38. člena ZDoh-2,</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-indent:-14.2pt'>
2.<span style='font:7.0pt "Times New Roman"'> </span> oseba
občasno opravi delo arbitra, hkrati pa opravlja istovrstno
neodvisno samostojno dejavnost; v tem primeru je dohodek obravnavan
kot dohodek iz opravljanja dejavnosti skladno s 46. členom
ZDoh-2,</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-indent:-14.2pt'>
3.<span style='font:7.0pt "Times New Roman"'> </span> sodni
izvedenec kontinuirano opravlja delo arbitra; v tem primeru je
dohodek obravnavan kot dohodek iz opravljanja dejavnosti skladno s
46. členom ZDoh-2 (pred tem mora oseba ustrezno prijaviti
dejavnost).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630067"><span lang="X-NONE" xml:lang="X-NONE">Vprašanje 21:
Povračilo stroškov pri opravljanju kratkotrajnega
dela</span></a></p>
<p class="Default"> </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
<b>Odgovor:</b></p>
<p class="Default" style='text-align:justify'><span style=
'color:windowtext'>Povračila stroškov, ki jih delodajalec izplača
osebi, ki pri njem opravlja kratkotrajno delo po Zakonu o
preprečevanju dela in zaposlovanja na črno –</span>
ZPDZC-1<span style='color:windowtext'>, se davčno obravnavajo kot
dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.</span></p>
<p class="Default"> </p>
<p class="Default"><b>Podrobneje:</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>V
skladu s 17. členom ZPDZC-1 se za kratkotrajno delo šteje
brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim
in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10
zaposlenimi, kadar ga opravljajo osebe navedene v tem členu
(zakonec, sorodnik v ravni vrsti do prvega kolena …). Te osebe
lahko kratkotrajno delo opravljajo največ 40 ur mesečno.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Glede
na naravo kratkotrajnega dela gre po vsebini za opravljanje dela
ali storitev na podlagi drugega pogodbenega razmerja. Z davčnega
vidika se tako povračila stroškov izplačana osebi, ki opravlja
kratkotrajno delo, štejejo za dohodek iz drugega pogodbenega
razmerja. V skladu s prvim odstavkom 38. člena ZDoh-2 dohodek iz
drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni prejemek za
opravljeno delo ali storitev. Po določilih četrtega odstavka 41.
člena ZDoh-2 je davčna osnova od navedenega dohodka vsak posamezni
dohodek (vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami),
zmanjšan za normirane stroške v višini 10% dohodka ter za obvezne
prispevke za socialno varnost, ki jih je dolžan plačati
delojemalec. Poleg normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi
dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali
storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do
višin, kot jih določa vladna uredba. Podrobna pojasnila glede
uveljavljanja dejanskih stroškov pri dohodkih iz drugega
pogodbenega razmerja so v drugem poglavju <a href=
"http://www.superdavki.com/article/15741" target="_top">pojasnila
Uveljavljanje stroškov v zvezi s prihodki iz zaposlitve</a>.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="FURSnaslov1" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;line-height:normal'><a name=
"_Toc485630068"><span lang="X-NONE" xml:lang="X-NONE">Vprašanje 22:
Uveljavljanje povračila stroškov prevoza in nočitve od dohodka iz
drugega pogodbenega razmerja, doseženega pri osebi, ki se ne šteje
za plačnika davka (npr. pri tuji</span></a><a name="_GoBack"></a>
<span lang="X-NONE" xml:lang="X-NONE">pravni osebi; osebi, ki
opravlja dejavnost</span> <span lang="X-NONE" xml:lang="X-NONE">…),
po izteku roka za vložitev napovedi za odmero akontacije dohodnine
od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja</span> <span style=
'color:red'>(31.07.2017)</span></p>
<p class="Default"><span style='color:windowtext'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
<b>Odgovor:</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Davčnemu zavezancu, ki vloži napoved za odmero akontacije dohodnine
od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja na podlagi samoprijave
in v taki napovedi uveljavlja dejanske stroške prevoza in nočitve,
<s>se stroškov ne prizna, ker je te uveljavljal po izteku zakonsko
določenega roka za vložitev napovedi. Prav tako navedenih stroškov
ni več mogoče uveljavljati v letni napovedi za odmero
dohodnine.</s> <span style='color:red'>se stroški lahko priznajo.
Navedeno je spremenjeno na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča (v
nadaljnjem besedilu: VS) št. X Ips 63/2017, z dne 6. 7. 2017, ki je
v zadevi odmere dohodnine odločilo, da so davčni zavezanci, ki
vložijo davčno napoved na podlagi samoprijave, upravičeni do odmere
dohodnine pod enakimi pogoji kot drugi davčni zavezanci, ki jim
stroški v povezavi z delom in davčne olajšave znižujejo davčno
osnovo. Odločitev sodišča učinkuje od izdaje sklepa VS, tj. od 6.
7. 2017 dalje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
<b> </b></p>
<p class="Default"><b><span style=
'color:windowtext'>Podrobneje:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Zakon
o dohodnini – ZDoh-2 v četrtem odstavku 41. člena določa, da je
davčna osnova od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja (prvi,
drugi in tretji odstavek 38. člena ZDoh-2) vsak posamezni dohodek,
zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na
podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec in za
normirane stroške v višini 10 % dohodka. Poleg normiranih stroškov
je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v
zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na
podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena
tega zakona določi vlada.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Pri
dohodku iz drugega pogodbenega razmerja je tako možno upoštevati
normirane stroške (avtomatično) ter dejanske stroške, ki morajo
biti uveljavljeni na predpisan način.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Časovni okvir za uveljavljanje dejanski stroškov (stroškov prevoza
in prehrane) je urejen v četrtem odstavku 289. členu Zakona o
davčnem postopku - ZDavP-2 za primer, če dohodek iz drugega
pogodbenega razmerja izplača oseba, ki ni plačnik davka in
akontacijo dohodnine od tega dohodka ugotovi davčni organ na
podlagi napovedi davčnega zavezanca. V tem primeru lahko davčni
zavezanec uveljavlja dejanske stroške v skladu z zakonom, ki ureja
dohodnino, v napovedi za odmero akontacije dohodnine. Rok za
vložitev napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodkov iz
drugega pogodbenega razmerja je določen v prvem odstavku 288. člena
ZDavP-2. Ta določa, da mora davčni zavezanec napoved za odmero
akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve (za dohodek iz
zaposlitve se po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 štejejo tudi dohodki
iz drugega pogodbenega razmerja) vložiti do 15. dne v mesecu za
pretekli mesec pri davčnem organu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='color:red'>V skladu s prvim odstavkom 63. člena
ZDavP-2 lahko davčni zavezanec vloži davčno napoved oziroma
popravljeno davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude
roka za vložitev davčne napovedi oziroma če je v davčni napovedi
navedel neresenične, nepravilne ali nepopolne podatke. To lahko
stori najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka
davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o
prekršku oziroma kazenskega postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Kot
je razvidno iz navedene pravne podlage, lahko davčni zavezanec
dejanske stroške uveljavlja le v napovedi, ki jo skladno z zakonsko
obveznostjo odda v predpisanem roku<span style='color:red'>, ali v
napovedi vloženi po izteku zakonsko določenega roka na podlagi
samoprijave do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega
inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku
oziroma kazenskega postopka<s>.</s></span> <s>Davčni zavezanec, ki
v zakonsko določenem roku ne vloži napovedi ali napoved vloži
kasneje, je glede uveljavljanja dejanskih stroškov v
zamudi.</s></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'><s>Z
zamudo roka za vložitev napovedi za odmero akontacije dohodnine od
dohodka iz drugega pogodbenega razmerja namreč davčni zavezanec
zamudi tudi prekluzivni rok za uveljavljanje davčno ugodnejšega
načina ugotavljanja davčne obveznosti s priznanjem dejanskih
stroškov. Pravica zavezanca, da poleg normiranih stroškov
uveljavlja tudi dejanske stroške, je materialna pravica, saj
omogoča zavezancu ugodnost, ki ima neposredno vsebinsko posledico
na njegovo odmero davka. Podaljševanje materialnih rokov pa ni
dovoljeno.</s></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<i><span style='font-size:11.0pt'>Vir: Spletne strani Finančne
uprave Republike Slovenije [27.06.2017 <span style='color:red'>in
02.08.2017</span>].</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<i><span style='font-size:11.0pt'> </span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
<i><span style='font-size:11.0pt'>Vsebina pojasnila / mnenja
FURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>      </span></span>
<i><span style='font-size:11.0pt'><a href=
"http://www.superdavki.com/article/14746/ref_cat/1" target=
"_top">Zakon o dohodnini - ZDoh-2</a>, Uradni list RS, št.
13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K,
40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl. US št.
U-I-175/11-12, 23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N, 55/15-ZDoh-2P,
102/15-ZUJF-E in 63/16-ZDoh-2R.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>      </span></span>
<i><span style='font-size:11.0pt'><a href=
"http://www.superdavki.com/article/14748/ref_cat/26" target=
"_top">Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2</a>, Uradni list RS, št.
13/11-UPB4, 32/12-ZDavP-2E, 94/12-ZDavP-2F, 111/13-ZDavP-2G,
40/14-ZIN-B, 25/14-ZFU, 90/14-ZDavP-2H, 91/15-ZDavP-2I in
63/16-ZDavP-2J.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>      </span></span>
<i><span style='font-size:11.0pt'><a href=
"http://www.superdavki.com/article/13860" target="_top">Zakon o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2</a>, Uradni list
RS, št. 96/12, 39/13-ZPIZ-A, 63/13-ZIUPTDSV, 99/13-ZSVarPre-C,
101/13-ZIPRS1415, 111/13-ZMEPIZ-1, 44/14-ORZPIZ206, 85/14-ZUJF-B,
95/14-ZUJF-C, 97/14-ZMEPIZ-1A, 90/15-ZIUPTD in
102/15-ZPIZ-2B.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>      </span></span>
<i><u><span style='font-size:11.0pt'><a href=
"http://www.superdavki.com/article/13222" target="_top">Zakon o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju -
ZZVZZ</a></span></u></i><i><span style='font-size:11.0pt'>, Uradni
list RS, št. 72/06-UPB3, 114/06-ZUTPG, 91/07-ZZVZZ-J,
76/08-ZZVZZ-K, 62/10-ZUPJS, 87/11-ZZVZZ-L, 40/12-ZUJF,
21/13-ZUTD-A, 63/13-ZIUPTDSV, 91/13-ZZVZZ-M, 99/13-ZUPJS-C,
99/13-ZSVarPre, 111/13-ZMEPIZ-1, 95/14-ZUJF-C, 47/15-ZZSDT in
90/15-ZIUPTD.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>      </span></span>
<i><span style='font-size:11.0pt'><a href=
"http://www.superdavki.com/article/13231" target="_top">Zakon o
urejanju trga dela - ZUTD</a>, Uradni list RS, št. 80/10,
40/12-ZUJF, 21/13-ZUTD-A, 63/13-ZUTD-B, 63/13-ZIUPTDSV,
100/13-ZUTD-C, 32/14-ZPDZC-1 in 47/15-ZZSDT.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>      </span></span>
<i><u><span style='font-size:11.0pt'><a href=
"http://www.superdavki.com/article/13612" target="_top">Zakon o
starševskem varstvu in družinskih prejemkih -
ZSDP-1</a></span></u></i><i><span style='font-size:11.0pt'>, Uradni
list RS, št. 26/14 in 90/15-ZSDP-1A.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>      </span></span>
<i><span style='font-size:11.0pt'><a href=
"http://www.superdavki.com/article/1985" target="_top">Zakon o
prispevkih za socialno varnost - ZPSV</a>, Uradni list RS, št.
05/96, 18/96-ZDavP, 34/96, 87/97, 03/98, 106/99, 81/00 in
97/01.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>      </span></span>
<i><span style='font-size:11.0pt'><a href=
"http://www.superdavki.com/article/14593/ref_cat/137" target=
"_top">Zakon o delovnih razmerjih - ZDR-1</a>, Uradni list RS, št.
21/13 (78/13-popr.), 47/15-ZZSDT, 33/16-PZ-F in
52/16-ZDR-1A.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>      </span></span>
<i><span style='font-size:11.0pt'><a href=
"http://www.superdavki.com/article/13369" target="_top">Zakon o
avtorski in sorodnih pravicah - ZASP</a>, Uradni list RS, št.
16/07-UPB3, 68/08-ZASP-E, 110/13-ZASP-F in
56/15-ZASP-G.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>      </span></span>
<i><span style='font-size:11.0pt'><a href=
"http://www.superdavki.com/article/13354" target="_top">Zakon o
gospodarskih družbah - ZGD-1</a>, Uradni list RS, št. 65/09-UPB3,
33/11-ZGD-1D, 91/11-ZGD-1E, 32/12-ZGD-1F, 57/12-ZGD-1G,
82/13-ZGD-1H in 55/15-ZGD-1I.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>      </span></span>
<i><span style='font-size:11.0pt'><a href=
"http://www.superdavki.com/article/2276" target="_top">Zakon o
posebnem davku na določene prejemke - ZPDDP</a>, Uradni list RS,
št. 72/93, 22/94-ZPDDP-A, 45/95-ZPDDP-B in
12/96-ZPDDP-C.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>      </span></span>
<i><span style='font-size:11.0pt'><a href=
"http://www.superdavki.com/article/3448" target="_top">Obligacijski
zakonik - OZ</a>, Uradni list RS, št. 97/07-UPB1.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt'>
<span style='font-size:11.0pt;font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>      </span></span>
<i><u><span style='font-size:11.0pt'><a href=
"http://www.superdavki.com/article/12614" target="_top">Zakon o
matični evidenci pokojninskega in invalidskega zavarovanja -
ZMEPIZ-1</a></span></u></i><i><span style='font-size:11.0pt'>,
Uradni list RS, št. 111/13 in 97/14-ZMEPIZ-1A.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt'>
<span style='font-size:11.0pt;font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>      </span></span>
<i><span style='font-size:11.0pt'><a href=
"http://www.superdavki.com/article/13223" target="_top">Zakon o
preprečevanju dela in zaposlovanja na črno - ZPDZC-1</a>, Uradni
list RS, št. 32/14 in 47/15-ZZSDT.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt'>
<span style='font-size:11.0pt;font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>      </span></span>
<i><u><span style='font-size:11.0pt'><a href=
"http://www.superdavki.com/article/14967" target="_top">Pravilnik o
obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine ter obrazcih za
napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala in dohodka iz
oddajanja premoženja v najem</a></span></u></i><i><span style=
'font-size:11.0pt'>, Uradni list RS, št. 102/15 in
79/16.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>      </span></span>
<i><span style='font-size:11.0pt'><a href=
"http://www.superdavki.com/article/14706/ref_cat/103" target=
"_top">Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev
ter o načinu predložitve davčnemu organu - REK obrazci</a>, Uradni
list RS, št. 37/08, 64/08, 62/09, 22/10, 109/10, 107/12, 32/13,
85/13, 108/13, 22/14, 93/14, 101/15, 60/16 in 79/16.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>      </span></span>
<i><span style='font-size:11.0pt'><a href=
"http://www.superdavki.com/article/13980/ref_cat/103" target=
"_top">Pravilnik o obrazcu vloge za uveljavljanje posebne olajšave
za vzdrževane družinske člane, obrazcu vloge za uveljavljanje
olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnost ter obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od
dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja
dejanskih stroškov</a>, Uradni list RS, št. 101/15.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;font-family:Symbol'>·<span style=
'font:7.0pt "Times New Roman"'>      </span></span>
<i><span style='font-size:11.0pt'><a href=
"http://www.superdavki.com/article/4225" target="_top">Uredba o
davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega
razmerja - Uredba-davčna</a>, Uradni list RS, št. 140/06 in
76/08.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
<i><span style='font-size:11.0pt'> </span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<i><span style='font-size:11.0pt'>OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje FURS-MF, je pripis
uredništva.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt; text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt'> </span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV