www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

DOHODEK IZ DPR IN (DAVČNA) OSNOVA ZA ODMERO DOHODNINE IN PAVŠALA ZA ZZ (6,36 %) (X Ips 367/2015) (30.11.2017)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-size:2.0pt; font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Iz sklopa - modula:</span></p>
<div style=
'border:none;border-bottom:solid windowtext 1.5pt;padding:0cm 0cm 1.0pt 0cm'>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;border:none;padding:0cm'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>PRAKSA/Sodbe
sodišč/Dohodnina/Vrhovno sodišče/ …</span></p>
</div>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>VRHOVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
VS, številka: X Ips 367/2015</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
30.08.2017</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style='text-align:center'>
<b><span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>DOHODEK IZ DPR
IN (DAVČNA) OSNOVA ZA ODMERO DOHODNINE IN PAVŠALA ZA ZZ (6,36
%)</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Pri obdavčitvi je treba izhajati
iz objektivnega neto načela, ki zagotavlja davčno pravičnost, ker
terja, da se od dohodka odštejejo za njegovo pridobitev potrebni
stroški, saj je le (pozitivna) razlika tista, ki dejansko pomeni
povečanje premoženja (ekonomske moči) davčnega
zavezanca.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Če je določene stroške nosil
naročnik, potem plačila v delu, ki pomeni njihovo povrnitev
revidentu v dejansko nastali višini, ni mogoče šteti za dohodek
revidenta v smislu ZDoh-2.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>V zvezi s prispevkom iz 55a.
člena ZZVZZ je treba pritrditi revidentu, da se ta prispevek po
svojih značilnostih bistveno ne razlikuje od davčne obremenitve z
dohodnino. Skladno z navedenim torej ni razlogov, da bi bila osnova
za plačilo prispevka na podlagi 55a. člena določena brez
upoštevanja načela (davčne) pravičnosti ki velja za določitev
davčne osnove za plačilo dohodnine iz dohodka iz drugega
pogodbenega razmerja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Vrhovno sodišče ugotavlja, da se
mora tudi pri določitvi osnove za odmero prispevka po 55.a členu
ZZVZZ analogno uporabiti četrti odstavek 41. člena ZDoh-2, v delu,
ki določa, da se pri tem upoštevajo tudi normirani stroški v višini
10% oziroma, da je mogoče uveljavljati dejanske stroške prevoza in
nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, ki se priznajo ob
upoštevanju 44. člena ZDoh-2.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Reviziji se ugodi,
izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba
Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Koper, št. DT
42111-1103/2014/2 z dne 1. 7. 2014, v drugem odstavku 1. točke
izreka spremeni tako, da se tožeči stranki od dohodka iz zaposlitve
na podlagi drugega pogodbenega razmerja, od osnove, ki znaša
1.423,00 EUR, odmeri prispevek za zdravstveno zavarovanje po
stopnji 6,36% v znesku 90,50 EUR, v drugem odstavku 2. točke izreka
pa se znesek odmerjenega prispevka določi v višini 90,50
EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>II. Tožena stranka je dolžna
tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške
upravnega spora v višini 395,69 EUR, po poteku paricijskega roka z
zakonskimi zamudnimi obrestmi, do plačila.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Z izpodbijano sodbo je
sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o
upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo
tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper odločbo Davčne
uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Koper, št. DT
42111-1103/2014/2 z dne1. 7. 2014, s katero je navedeni organ
revidentu odmeril akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve na
podlagi drugega pogodbenega razmerja in odločil, da se od tega
dohodka odmeri prispevek za zdravstveno zavarovanje. Revident je
zoper prvostopenjsko davčno odločbo v delu, ki se nanaša na
prispevek za zdravstveno zavarovanje, vložil pritožbo, ki jo je
Ministrstvo za finance zavrnilo kot neutemeljeno z odločbo št.
DT-499-01-410/2014-2 z dne 27. 2. 2015.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>2. V obrazložitvi izpodbijane
sodbe je prvostopenjsko sodišče pritrdilo odločitvi in razlogom
tožene stranke, na katere se je na podlagi drugega odstavka 71.
člena ZUS-1 sklicevalo kot na razloge svoje sodbe, ne da bi jih
posebej ponavljalo. Ob tem je posebej poudarilo, da med strankama
ni sporno, da je od dohodka, ki ga je tožnik prejel, treba plačati
prispevek za zdravstveno zavarovanje po predpisani stopnji 6,36%,
temveč je sporno to, od katerega zneska je treba obračunati ta
prispevek. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem kot neutemeljeno
zavrnilo materialnopravno razlago revidenta, po kateri bi morali od
prejetega zneska najprej odšteti stroške prevoza in nočitev ter
prispevek odmeriti šele od te razlike. Po stališču sodišča tako iz
Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v
nadaljevanju ZZVZZ) kot tudi iz upoštevnih določb Zakona o
dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) izhaja, da se pri obračunu
prispevka za socialno varnost vzame za osnovo tisti znesek dohodka,
ki ga je posameznik prejel, ne da bi se pri tem predhodno od tega
kaj odštevalo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Zoper sodbo sodišče prve
stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo, katere
dovoljenost utemeljuje s pomembnim pravnim vprašanjem (2. točka
drugega odstavka 83. člena ZUS-1) in v kateri uveljavlja revizijski
razlog iz 2. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1, to je zmotno
uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji
ugodi tako, da ugodi tožbenemu zahtevku in izpodbijani upravni akt
v drugem odstavku 1. točke izreka ter v drugem odstavku 2. točke
izreka spremeni tako, da se tožniku od dohodka iz zaposlitve na
podlagi drugega pogodbenega razmerja, ki znaša 1.423,00 EUR,
prejetega 3. 6. 2014, za obračunsko obdobje april 2014, odmeri
prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36% v znesku
90,50 EUR, oziroma podrejeno, da se izpodbijani upravni akt odpravi
in se zadeva vrne davčnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje.
Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>4. Na revizijo tožena stranka
vsebinsko ni odgovorila, temveč zgolj predlaga zavrnitev revizije
iz razlogov, navedenih v upravni odločbi in sodbi sodišča prve
stopnje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>K I. točki izreka:</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>5. Revizija je
utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Po 2. točki drugega odstavka
83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za
odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve
stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega
vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi
sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče
pa o tem še ni odločilo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno
pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost
revizije in kako mora biti izkazan odstop od sodne prakse Vrhovnega
sodišča, da se lahko upošteva kot izpolnjevanje pogoja za
dovoljenost revizije iz citirane 2. točke drugega odstavka 83.
člena ZUS-1, izhaja iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega
sodišča.<a href="#_edn1" name="_ednref1" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>7. Kot pomembno pravno
vprašanje, o katerem se Vrhovno sodišče še ni izreklo, revident
navaja vprašanje o tem, ali spadajo stroški oziroma njihovo
povračilo v osnovo za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje
od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja (55. a člen ZZVZZ).
Glede na to, da na navedeno vprašanje Vrhovno sodišče še ni
odgovorilo, pravilna razlaga in uporaba navedene norme pa je
pomembna zato, da se zagotovi enotna in zakonita praksa davčnih
organov ter sodišča prve stopnje v pričakovano velikem število
primerov, je revizija dovoljena za presojo tega vprašanja. V tem
okviru je sodišče tudi opravilo revizijsko presojo izpodbijane
sodbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>8. Iz dejanskega stanja v
zadevi, na ugotovitev katerega je revizijsko sodišče vezano,
izhaja, da je revident vložil napoved za odmero akontacije
dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega
razmerja) v zvezi z opravljanjem svetovalnega dela. Ker
izplačevalec dohodka (Evropska komisija, Research Executive Agency)
ni plačnik davka po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), je davčni
organ tožene stranke revidentu na podlagi njegove davčne napovedi v
zvezi s tem dohodkom (v prijavljeni višini 2.231,47 EUR) z
izpodbijanim upravnim aktom odmeril akontacijo dohodnine (v višini
264,48 EUR)<a href="#_edn2" name="_ednref2" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[2]</span></span></span></a>,
ob navedenem pa tudi v tem upravnem sporu sporni prispevek za
zdravstveno zavarovanje (v višini 141,92 EUR).<a href="#_edn3"
name="_ednref3" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[3]</span></span></span></a>
Revident je v svoji napovedi uveljavljal dejanske stroške prevoza
in nočitev na podlagi priloženih dokazil v višini 808,47 EUR.
Navedene stroške je davčni organ upošteval in zanje ustrezno
zmanjšal davčno osnovo pri izračunu akontacije dohodnine, pri
odmeri prispevka za zdravstveno zavarovanje pa ne, temveč je
prispevek odmeril od celotnega zneska prejetih sredstev v
nezmanjšani višini.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>9. Revident v reviziji ugovarja
napačno razlago materialnega prava, saj naj bi v izpodbijanem delu
upravnega akta tožena stranka kršila zakon s tem, ko mu navedenih
dejanskih stroškov ni priznala (tudi) pri odmeri prispevka za
zdravstveno zavarovanje. V zvezi s predmetnimi stroški (prevoza in
nočitev) navaja, da je navedene stroške najprej poravnal sam in jih
skladno s pogodbo o svetovanju dobil naknadno povrnjene skupaj s
plačilom za opravljeno delo. Zato v zvezi s tem stroški in njihovim
povračilom revident ni bil ne prikrajšan in ne obogaten, temveč je
prišlo le do izravnave njegovega premoženjskega stanja na pozitivno
ničlo. Uporaba ZZVZZ po stališču sodišča prve stopnje s tega vidika
pomeni obremenitev premoženjske izravnave, kar pa ni logičen
zaključek sistemske razlage zakonodaje o socialnih prispevkih in z
njo povezane socialne zakonodaje. Revident tudi navaja, da je redno
zaposlen in da zanj delodajalec plačuje vse socialne prispevke,
tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje. Z višjo obremenitvijo
plačil, ki jih prejema poleg plače, je postavljen v neenak položaj
s tistimi, ki ne prejemajo dodatnega plačila, saj s plačevanjem
dodatnega prispevka dodatno prispeva v sistem, iz katerega pa vsi
zavarovanci črpajo pravice v enakih deležih. V zvezi s tem
uveljavlja posega v načelo enakopravnosti in pravne varnosti zaradi
nedoločnosti pravne ureditve.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>10. Materialna pravna podlaga za
odmero spornega prispevka za zdravstveno zavarovanje je 55. a člen
ZZVZZ, ki v upoštevnem delu določa, da zavarovanci<a href="#_edn4"
name="_ednref4" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[4]</span></span></span></a>
plačujejo prispevek po stopnji 6,36 odstotka tudi <i>"od dohodkov
iz drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega niso zavarovani
na podlagi prvega odstavka 15. člena tega zakona, prejetih na
podlagi opravljenega dela oziroma storitev, kadar se plačilo,
prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki
ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine
ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino.</i>"
(prva alineja prvega odstavka). Skladno z drugim odstavkom tega
člena je osnova za plačevanje prispevkov od navedenih dohodkov vsak
posamezen prejet dohodek. V obravnavanem upravnem sporu je med
strankama sporno, od kakšne osnove je tožena stranka dolžna
odmeriti plačilo navedenega prispevka za zdravstveno zavarovanje.
Zato je za presojo ključno vprašanje razlage navedene
določbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>11. Iz jezikovne in sistematične
razlage prvega in drugega odstavka 55. a člena ZZVZZ izhaja, da je
da je zavezanec dolžan plačati prispevek na podlagi prejetja
dohodka v zvezi z izvajanjem pogodbe za opravljeno delo oziroma
storitev, torej tistega dohodka, ki šteje za dohodek na podlagi
ZDoh-2. V zvezi s tem je mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da
je za razlago pojma "dohodka iz drugega pravnega razmerja" treba
uporabiti 38. člen ZDoh-2, konkretno prvi odstavek, ki določa, da
<i>"dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak
posamezni dohodek za opravljeno delo in storitev"</i>. Za presojo
pa je nadalje pomembna razlaga splošnega pojma dohodka, ki ga ureja
ZDoh-2, v povezavi z navedeno normo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>12. Zakonska ureditev dohodnine
izhaja iz splošnega izhodišča, po katerem je obdavčen vsak dohodek,
ki je pridobljen s strani fizične osebe in ga zakon ne izključuje
iz obdavčenja (15. člen ZDoh-2). Vendar je tudi pojem posameznega
dohodka po ZDoh-2 treba razlagati v skladu s konceptom obdavčitve z
dohodnino, ob spoštovanju temeljnih ustavnih načel obdavčenja. V
zvezi z opravljanjem dela ali storitev zakonsko opredeljeni pojem
dohodka po ZDoh-2 tako že sam po sebi zajame zgolj dohodke, ki jih
je posameznik pridobil na podlagi opravljanja tistega dela ali
storitev, ki imajo za cilj povečanje njegovega premoženja.<a href=
"#_edn5" name="_ednref5" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[5]</span></span></span></a>
S tem pa je tudi dohodek v smislu zakona plačilo ali del plačila,
ki je pridobljen za opravljanje takega dela in storitev in povečuje
premoženje zavezanca. Za splošno izhodišče pojmovanja dohodka je
torej pomemben njegov ekonomski pomen.<a href="#_edn6" name=
"_ednref6" title=""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[6]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>13. Z vidika udejanjanja načela
enake davčne obravnave kot temeljnega načela davčnega prava, ki
velja tudi na področju obveznosti plačevanja davkov od dohodkov
fizičnih in pravnih oseb, je nadalje pomemben tudi način
opredelitve davčne osnove za plačilo dohodnine na podlagi
pridobljenega dohodka. Pri tem pa je treba izhajati iz objektivnega
neto načela obdavčitve, ki zagotavlja davčno pravičnost, ker terja,
da se od dohodka odštejejo za njegovo pridobitev potrebni stroški,
saj je le (pozitivna) razlika tista, ki dejansko pomeni povečanje
premoženja (ekonomske moči) davčnega zavezanca.<a href="#_edn7"
name="_ednref7" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[7]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>14. Tako ima revident prav v
utemeljevanju, da dela prejetega plačila, ki ne pomeni plačila za
opravljeno delo oziroma storitev, temveč pomeni le povračilo
stroškov, ki jih je za naročnika dela (predhodno) plačal revident,
ne pomeni dohodka iz drugega pogodbenega razmerja v smislu 55a.
člena ZZVZZ v povezavi s38. členom ZDoh-2. Pri presoji, ali gre res
za tako povračilo, pa je treba izhajati iz pravnega razmerja med
revidentom in naročnikom dela (Evropsko komisijo) ter iz
ekonomskega učinka navedenega plačila. Pomembno je torej, ali je
določene stroške na podlagi sklenjenega pravnega razmerja nosil
naročnik dela ali revident. Če je določene stroške nosil naročnik,
potem plačila v delu, ki pomeni njihovo povrnitev revidentu v
dejansko nastali višini, ni mogoče šteti za dohodek revidenta v
smislu ZDoh-2. Iz samih dejanskih ugotovitev in predloženih dokazov
je tako razvidno, da se je del stroškov, ki jih je plačal revident,
povrnil v dejanski višini in je bil kot povrnitev stroškov
opredeljen že s strani plačnika (stroški za prevoz z vlakom,
letalom in avtom) v višini 630,47 EUR. Zato s povračilom teh
stroškov, ki jih je očitno nosil naročnik (Evropska komisija),
revident ni prejel dohodka v smislu 55a. člena ZZVZZ v povezavi s
38. členom ZDoh-2 in bi se morala osnova za odmero prispevka iz
drugega odstavka 55a. člena ZZVZZ ugotoviti ob upoštevanju tega
dejstva. Ob tem Vrhovno sodišče tudi pripominja, da pa revident
stroškov naročnika, ki so nastali pri opravljanju revidentovega
dela, pri izračunu davčne osnove za odmero akontacije dohodnine
tudi sam ne bi smel uveljavljati kot lastnih stroškov, saj niso
nastali njemu, temveč naročniku dela (torej Evropski komisiji),
moral pa bi za ta znesek zmanjšati znesek prejetega dohodka,
opredeljenega v davčni napovedi.<a href="#_edn8" name="_ednref8"
title=""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[8]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>15. Za celovit odgovor na
revizijsko vprašanje glede določanja osnove za odmero prispevka na
podlagi 55a. člena ZZVZZ pa je treba odgovoriti še na vprašanje
glede upoštevanja stroškov, ki so na podlagi navedenega pravnega
razmerja nastali revidentu. Pri tem ima sodišče stopnje prav v
ugotovitvi, da iz drugega odstavka 55a. člena ZZVZZ ne izhaja, da
bi se pri ugotovitvi osnove za odmero prispevka prejeti dohodek
zmanjševal za nastale stroške (drugače kot to pri odmeri dohodnine
izrecno določa četrti odstavek 41. člena ZDoh-2). Vendar pa je
glede na revizijske ugovore glede kršitve ustavnih načel treba
presoditi tudi, ali ne gre pri tem za pravno praznino in - če je
temu tako - na kakšen način jo je mogoče zapolniti.<a href="#_edn9"
name="_ednref9" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[9]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>16. Z vidika načela davčne
pravičnosti kot enega od vidikov enakosti pred zakonom (14. člen
Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju Ustava) je treba kot
navedeno pri obdavčenju izhajati iz dejansko ustvarjenega povečanja
premoženja in torej ob prejetem dohodku iz drugega pogodbenega
razmerja upoštevati tudi stroške, ki so nastali pri ustvarjanju
tega dohodka. Navedenemu načelu sledi zakon tudi pri odmeri
dohodnine v zvezi s predmetnim dohodkom iz drugega pogodbenega
razmerja (prvi odstavek 38. člena ZDoh-2), od katerega se pri
določitvi davčne osnove odštejejo stroški v ustrezni višini (četrti
odstavek 41. člena ZDoh-2). Vprašanje, na katerega je treba
odgovoriti, pa je, ali je treba navedeno načelo uporabiti tudi pri
obremenitvi dohodka s prispevkom za zdravstveno zavarovanje v zvezi
s takim pogodbenim razmerjem (po prvi alineji prvega odstavka 55a.
člena ZZVZZ) ali pa obstajajo razlogi, ki pri določitvi osnove za
njegovo odmero utemeljujejo drugačno obravnavo. Povedano drugače je
torej treba presoditi, ali se navedeni prispevek za zdravstveno
zavarovanje iz 55a. člena ZZVZZ tako bistveno razlikuje od
dohodnine, da navedenega načela pri njegovi odmeri ni treba
upoštevati.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>17. Prispevki za socialno
zavarovanje so temeljna dolžnost zavarovancev iz
socialnozavarovalnega razmerja z nosilcem socialnega zavarovanja.
Razlikovanje med prispevki in davki se poudarja tako v domači kot v
tuji teoriji in praksi, pri čemer se v ospredje postavlja
namenskost takih prispevkov kot dajatev za zagotovitev pravic iz
socialnega zavarovanja, podprto z institucionalnim razmerjem med
zavarovancem in osebo javnega prava, ki sta člana
socialnozavarovalnega razmerja. Za razliko od prispevkov davki niso
dajatve za posebne protidajatve določene osebe, temveč služijo le
zbiranju prihodkov, ki so v primeru namenskih davkov sicer
proračunsko vezani. Ob tem pa se tudi poudarja, da ločnica med
prispevki in davki v slovenski zakonodaji in praksi ni dovolj jasno
poudarjena.<a href="#_edn10" name="_ednref10" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[10]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>18. Glede na navedeno je v zvezi
s prispevkom iz 55a. člena ZZVZZ treba pritrditi revidentu, da se
ta prispevek po svojih značilnostih bistveno ne razlikuje od
navedene davčne obremenitve. Ta prispevek, ki ni niti vsebinsko
opredeljen niti poimenovan, obremenjuje dohodek revidenta.<a href=
"#_edn11" name="_ednref11" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[11]</span></span></span></a>
Navedeno dodatno plačilo prispevka od dohodka iz drugega
pogodbenega razmerja ne povečuje obsega storitev, glede katerih je
upravičen revident iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja,
kot to pravilno zatrjuje revident. Navedeni prispevek se plačuje
enako kot dohodnina v deležu (odstotku) od prejetega dohodka in
njegova končna višina ni omejena, prav tako pa tudi ne največji
obseg take obveznosti dodatnega plačila prispevkov. Skladno z
navedenim torej ni razlogov, da bi bila osnova za plačilo prispevka
na podlagi 55a. člena določena brez upoštevanja načela (davčne)
pravičnosti ki velja za določitev davčne osnove za plačilo
dohodnine iz dohodka iz drugega pogodbenega razmerja. Tudi iz
zakonodajnega gradiva izhaja, da je bila z vidika namena
zakonodajalca ta dodatna obremenitev dohodka (ob ostalih) uvedena,
"da bi povečali prihodke ZZZS in ohranili finančno uravnoteženo
poslovanje", upoštevaje načelo "vsak prihodek šteje" in upoštevajoč
posameznikovo ekonomsko moč.<a href="#_edn12" name="_ednref12"
title=""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[12]</span></span></span></a>
Povečanje ekonomske moči zavezanca za prispevek, pa ustreza le
dejansko ustvarjenemu povečanju premoženja na podlagi prejetja
dohodka za opravljanje dela ali storitev, torej ob upoštevanju
objektivnega neto načela, ki terja določitev davčne osnove na
podlagi zmanjšanja dohodka za z njim povezane nastale stroške, ki
jih nosi zavezanec. Glede na navedeno bi bilo obremenjevanje
dohodka z navedenim prispevkom, ne da bi se upoštevalo dejansko
povečanje premoženja prejemnika dohodka, tudi v nasprotju z namenom
zakonodajalca. Tudi dejstvo, ki ga poudari sodišče prve stopnje, da
se za plačani prispevek zmanjša osnova za odmero dohodnine,
navedenega nesorazmerja ne razrešuje oziroma ga ne
odpravlja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>19. Glede na navedeno Vrhovno
sodišče ugotavlja, da je v 55a. členu ZZVZZ nastopila pravna
praznina, saj je določena le izhodiščna osnova za odmero prispevka
(2. odstavek 55a. člena ZZVZZ), zmanjšanje te osnove z upoštevanjem
stroškov, ki so bili potrebni za ustvarjanje tega dohodka, pa ni
urejeno. Prav tako ni videti razlogov, da te pravne praznine ne bi
mogla z uporabo ustrezne zakonske analogije zapolniti sodna
praksa.<a href="#_edn13" name="_ednref13" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[13]</span></span></span></a>
ZZVZZ v 55a. členu izrecno ne izključuje upoštevanju stroškov od
posameznega prejetega dohodka, prav tako pa bi bila taka razlaga
neskladna z ustavnim načelom enakosti obremenitve
zavezancev,<a href="#_edn14" name="_ednref14" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[14]</span></span></span></a>
ki ga je treba uporabiti (tudi) v zvezi s tem prispevkom. Tudi
načelna zahteva po jasnosti zakonov, ki določajo navedene
javnopravne obveznosti plačil javnih dajatev<a href="#_edn15" name=
"_ednref15" title=""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[15]</span></span></span></a>
temu v obravnavanem primeru ne stoji nasproti, saj taka uporaba
analogije tudi ne spreminja bistva same odmere prispevka in ne
pomeni povečanja bremena zavezanca za plačilo navedenega prispevka,
temveč ga ustrezno zmanjšuje. Uporaba analogije za zapolnitev
navedene pravne praznine je glede na medsebojno povezanost obeh
ureditev sistemsko logična.<a href="#_edn16" name="_ednref16"
title=""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[16]</span></span></span></a>
Zato Vrhovno sodišče ugotavlja, da se mora tudi pri določitvi
osnove za odmero prispevka po 55.a členu ZZVZZ analogno uporabiti
četrti odstavek 41. člena ZDoh-2,<a href="#_edn17" name="_ednref17"
title=""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[17]</span></span></span></a>
v delu, ki določa, da se pri tem upoštevajo tudi normirani stroški
v višini 10% oziroma, da je mogoče uveljavljati dejanske stroške
prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, ki se
priznajo ob upoštevanju 44. člena ZDoh-2.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>20. Določitev možnosti
uveljavljanja normiranih stroškov v pavšalni višini pomeni davčno
poenostavitev za primere, ko dejanskih stroškov ni mogoče
ugotoviti<a href="#_edn18" name="_ednref18" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[18]</span></span></span></a>
oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi procesnimi
obremenitvami. Obstoj takih normiranih stroškov pri predmetni
odmeri dohodnine je predvidel že zakonodajalec in določil obveznost
njihovega upoštevanja (četrti odstavek 41. člena ZDoh-2.) Z vidika
sistemskih načel obdavčenja se sicer ob uveljavljanju dejanskih
stroškov davčna osnova praviloma zmanjša le za te stroške in ne
tudi (kumulativno) še za normirane stroške kot je to storila tožena
stranka pri pravnomočni odmeri akontacije dohodnine v obravnavani
zadevi. Vendar pa je s strani tožene stranke uporabljena
(jezikovna) razlaga četrtega odstavka 41. člena ZDoh-2 lahko
pravilna, če se zakon razlaga tako, da priznani normirani stroški
ne zajemajo tudi (pavšalnih) stroškov prevoza in nočitev. V
nasprotnem primeru bi bili namreč pri odmeri obveznosti davčnega
zavezanca navedeni stroški upoštevani dvakrat (kot del normiranih
stroškov in kot dejanski stroški), čemur bi nasprotovali tako
teleološka kot tudi sistemska razlaga te določbe ZDoh-2. Ker pa
revident pri odmeri prispevka s svojim zahtevkom ni uveljavljal
tudi upoštevanja normiranih stroškov, temveč je (argumentirano)
zahteval le upoštevanje dejanskih stroškov prevoza in nočitev, se
Vrhovno sodišče do navedenega vprašanja nadalje ni opredeljevalo,
saj je izhajalo iz vezanosti na postavljeni zahtevek.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>21. Glede na ugotovljeno
dejansko stanje je revident uveljavil dejanske stroške, ki so mu
nastali in katere je po ekonomskem učinku nosil sam in sicer v
višini 142,00 EUR (stroški nočitev) in 36,00 EUR (parkirnine),
skupaj 178,00 EUR. Te stroške je kot take priznal in jih pri odmeri
akontacije dohodnine upošteval tudi davčni organ v postopku izdaje
izpodbijanega upravnega akta in zato presoje po 44. členu ZDoh-2
glede njihove dopustne vrste in višine v predmetnem upravnem sporu
ni bilo treba ponovno opraviti. Zato jih je ob analogni uporabi
četrtega odstavka 41. člena ZDoh-2 treba upoštevati tudi pri odmeri
prispevka na podlagi 55a. člena ZZVZZ v obravnavani
zadevi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>22. Skladno z navedenim je
mogoče ugotoviti, da je treba pri določitvi osnove za odmero
prispevka ob pravilni uporabi materialnega prava slediti tožbenemu
zahtevku revidenta in določiti osnovo tako, da se prejeto plačilo v
višini 2.231,47 EUR zmanjša za povračilo stroškov, ki jih je nosil
naročnik v višini 630,47 EUR (14. točka obrazložitve), ki niso
dohodek v smislu drugega odstavka 55a. člena ZZVZZ ter za stroške,
ki jih je imel revident pri ustvarjanju tega dohodka v višini
178,00 EUR, ki jih je treba upoštevati ob analogni uporabi četrtega
odstavka41. člena ZDoh-2. Skupaj se torej pri določitvi osnove
prejeto plačilo zmanjša za 808,47 EUR, to pa je toliko, kot je v
tožbi uveljavljal revident. Osnova za odmero prispevka je torej
1.423,00 EUR, kar pomeni, da se prispevek po stopnji 6,36% odmeri v
uveljavljani višini 90,50 EUR. Revident je s tožbo zahteval
odločitev v sporu polne jurisdikcije in postavil temu ustrezen
tožbeni zahtevek. Ker v zadevi ni ne pravnih in ne dejanskih ovir,
da ne bi ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi ustavne pravice do
odločanja v razumnem roku o tem s spremembo izpodbijane sodbe
odločilo Vrhovno sodišče, je odločilo tako, kot izhaja iz izreka te
sodbe (prvi odstavek 94. člena ZUS-1 v povezavi s 65. členom
ZUS-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>23. Ob navedenem Vrhovno sodišče
tudi pripominja, da se zaveda, da bo s to sodbo potrjeno
materialnopravno stališče treba na ustrezen način udejanjiti v
praksi tudi v primerih, ko bodo prispevke obračunavali izplačevalci
dohodkov po ZDoh-2 in zato ne bo izdana o njihovi odmeri posebna
odločba kot v obravnavani zadevi. Skladno s tem pa bo treba
zagotoviti vsem osebam, na katerih položaj bo navedena obveznost
lahko vplivala, ustrezen postopek in učinkovito pravno sredstvo
oziroma sodno varstvo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>K II. točki izreka:</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>24. Ker je revident z revizijo
uspel in je upravni spor s to sodbo končan, je bilo treba odločiti
tudi o revidentovi zahtevi po povrnitvi stroškov. Stroške za tožbo
in revizijo, ki jih je revident priglasil skladno z Odvetniško
tarifo, je revizijsko sodišče priznalo glede na vrednost spornega
predmeta. V obravnavani zadevi je bila sporna zgolj odmera
prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 141, 92 EUR.
Priglašene stroške je Vrhovno sodišče priznalo upoštevaje prvi
odstavek 25. člena ZUS-1 v zvezi z prvim odstavkom 154. člena
Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in drugim odstavkom
165. člena ZPP. Stroške je odmerilo po priglašenih stroških, v
skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) in Zakonom o sodnih
taksah. Revidentovi potrebni stroški na prvi stopnji obsegajo
nagrado za tožbo 200 točk (tar. št. 30 OT) in za posvet, nasvete in
mnenja 100 točk (tar. št. 39 OT), kar skupaj znaša 137,70 EUR.
Revidentu se prizna še znesek DDV v priglašeni višini 22 %, kar
znaša 30,30 EUR. V revizijskem postopku pa stroški obsegajo nagrado
za revizijo 300 točk (tar. št. 30 OT) in za posvet, nasvete in
mnenja 100 točk (tar. št. 39 OT), kar znaša 183,60 EUR in še
pavšalni znesek 2 % za materialne stroške v višini 3,70 EUR ter
znesek DDV v priglašeni višini 22 %, kar znaša 40,39 EUR. Skupaj
znašajo priznani stroški 395,69 EUR. Toženka jih je revidentu
dolžna povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, po tem roku pa z
zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi do plačila. O vračilu
plačanih sodnih taks pa bo skladno z določbo točke c. Opombe 6.1.
Taksne tarife odločilo sodišče prve stopnje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<u><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:navy'>Področje: Dohodnina,
PSV</span></u></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<u><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:navy'><span style=
'text-decoration: none'> </span></span></u></p>
</div>
<div><br clear="all" />
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<div id="edn1">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref1" name="_edn1" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Primerjaj s sklepi X
Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X
Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014,
X Ips 360/2013 z dne 9. 7. 2015 in X Ips 86/2015 z dne 4. 11.
2015.</span></p>
</div>
<div id="edn2">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref2" name="_edn2" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[2]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Na podlagi 38. člena
ter četrtega odstavka 41. člena ZDoh-2.</span></p>
</div>
<div id="edn3">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref3" name="_edn3" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[3]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Na podlagi 55. a
člena ZZVZZ v povezavi s 19. členom Zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju (ZZVZZ-M).</span></p>
</div>
<div id="edn4">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref4" name="_edn4" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[4]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Zavarovanci iz 15.
člena in po njih zavarovani družinski člani iz 20. člena
ZZVZZ.</span></p>
</div>
<div id="edn5">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref5" name="_edn5" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[5]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Ta koncept izhaja iz
zakonske ureditve, ki opredeljuje kaj šteje za dohodek po tem
zakonu in katere druge oblike povečanja premoženja so iz pojma
dohodka izključene (npr. 18. in 19. člen, 36. člen in nasl.
ZDoh-2). Tak ekonomski in pravni pomen pojma dohodka je razširjeno
sprejet tudi v drugih davčnih ureditvah, glej, J. Hey, R. Seer v K.
Tipke, J. Lang: Steuerrecht, Verlag Otto Schmidt, Koeln 2013, str.
274-275.</span></p>
</div>
<div id="edn6">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref6" name="_edn6" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[6]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>To poudarja tudi
Ustavno sodišče, ki se opira tudi na t. i. Schanz-Haig-Simonsove
opredelitev dohodka, po kateri je dohodek ekonomska moč, ki se kaže
kot v denarju izražena vsota potrošnje in spremembe vrednosti
premoženja v določenem časovnem obdobju (teorija čistega prirasta
premoženja).Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-175/11z dne 10.
4. 2014, 11. točka obrazložitve, in v opombi št. 3 citirana
literatura.</span></p>
</div>
<div id="edn7">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref7" name="_edn7" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[7]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>O načelu davčne
pravičnosti glej tudi sklep Vrhovnega sodišča X Ips 63/2017 z dne
6. 7. 2017. O tem tudi nav. delo str. 276 in nasl.</span></p>
</div>
<div id="edn8">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref8" name="_edn8" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[8]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Del izpodbijanega
upravnega akta, ki je odločil o akontaciji dohodnine, je sicer
postal pravnomočen in ni predmet tega upravnega spora.</span></p>
</div>
<div id="edn9">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref9" name="_edn9" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[9]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Glej M. Pavčnik:
Teorija prava, 5., pregledana in dopolnjena izdaja, Ljubljana: IUS
Software, GV Založba, 2015, str. 304 in nasl.</span></p>
</div>
<div id="edn10">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref10" name="_edn10" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[10]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>O tem A. Bubnov
Škoberne, G. Strban: Pravo socialne varnosti, Ljubljana: GV
Založba, 2010, str. 95 in nasl.</span></p>
</div>
<div id="edn11">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref11" name="_edn11" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[11]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Tudi Zakonodajno
pravna služba Državnega zbora je v svojem mnenju z dne 14. 10. 2013
k predlaganemu 55a. členu poudarila, da je "nejasen, ker novi
prispevek ni vsebinsko opredeljen oziroma poimenovan".</span></p>
</div>
<div id="edn12">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref12" name="_edn12" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[12]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Tako predlog
ZZVZZ-M, ki je uvedel navedeni prispevek, EVA 2013-2711-0019 z dne
3. 10. 2013, str. 10 in 11 ter str. 32.</span></p>
</div>
<div id="edn13">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref13" name="_edn13" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[13]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Ker je mogoče pravno
praznino zapolniti brez delovanja zakonodajalca, tudi ne gre za
primer, ko bi za zapolnitev neustavne pravne praznine moral biti
sprejet ustrezen zakon, Vrhovno sodišče pa bi moralo na podlagi te
ugotovitve prekiniti postopek in vložiti zahtevo za presojo
ustavnosti ZZVZZ pred Ustavnim sodiščem (glej npr. odločbo
Ustavnega sodišča RS, št. U-I-78/99 z dne 29. 6. 2000, št.
U-I-427/06 z dne 9. 10. 2008)</span></p>
</div>
<div id="edn14">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref14" name="_edn14" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[14]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Glej odločbo
Ustavnega sodišča RS, št. U-I-313/13 z dne 6. 2. 2014, 44. do 46.
točka obrazložitve.</span></p>
</div>
<div id="edn15">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref15" name="_edn15" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[15]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Glede prispevkov
npr. odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-390/02 z dne 16. 6.
2005, splošno glede davkov glej citirano odločbo št.
U-I-313/13</span></p>
</div>
<div id="edn16">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref16" name="_edn16" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[16]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>O obeh obveznostih
je v obravnavanem primeru odločil davčni organ z izpodbijanim
upravnim aktom, torej z isto upravno odločbo. Glej tudi M. Pavčnik,
navedeno delo, str. 401-402.</span></p>
</div>
<div id="edn17">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref17" name="_edn17" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[17]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Ta določa: "Davčna
osnova od dohodka iz prvega, drugega in tretjega odstavka 38. člena
tega zakona je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne
prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih
predpisov dolžan plačati delojemalec in za normirane stroške v
višini 10% dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče
uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z
opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi
dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena tega
zakona določi vlada."</span></p>
</div>
<div id="edn18">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref18" name="_edn18" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[18]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>V tem smislu tudi
odločba Ustavnega sodišča št.-U-I-18/11 z dne 19. 1.
2012.</span></p>
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV