www.davkoplacevalci.com

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=ProgId content=Word.Document>
<meta name=Generator content="Microsoft Word 9">
<meta name=Originator content="Microsoft Word 9">
<link rel=File-List href="./sc_57_datoteke/filelist.xml">
<title>IZBRANI VIDIKI »EURO–VIZIJE« </title>

<style>

</style>

</head>

Iz
poglavja:<o:p></o:p>

E-SUPER ČASNIK/E-Super časnik-leto 2006/ E-Super
časnik, številka 07-06<o:p></o:p>

</div>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

DAVČNA REFORMA NA PODROČJU ZDDV (ZDDV-1) V POVEZAVI Z PRENEHANJEM
IDENTIFICIRANOSTI ZAVEZANCEV ZA NAMENE DDV<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

V skupnem paketu davčne
reforme, ki jo bomo v praksi pričeli v Sloveniji izvajati od 01.01.2007 naprej,
se nahaja tudi Zakon o davku na dodano vrednost, ki ga bomo uporabljali pod
»kratico« ZDDV-1. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

ZDDV-1 je bil objavljen
v Uradnem listu RS št. 117/06 z dne 16.11.2006, z veljavnostjo od 17.11.2006,
prične pa se uporabljati od 1. januarja 2007 naprej. Minister za finance bi naj
izdal podrobnejše predpise (PZDDV itd.) za izvajanje določili ZDDV-1 do
17.12.2006, vendar do dneva priprave tega časnika (26.12.2006) to ni bilo
narejeno.<a style="mso-footnote-id:ftn1" href="#_ftn1" name="_ftnref1" title=""><![if !supportFootnotes]>[1]<![endif]></a><o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Zaradi (pre)pogostih
sprememb in dopolnitev ZDDV v preteklosti, so se pripravljalci sprememb na tem
področju odločili, da se ZDDV-1 napiše popolnoma na novo. S tem so želeli
doseči boljšo preglednost in strukturno urejenost samega zakona.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Vsebinske spremembe na
področju ZDDV-1 bi naj med drugim prinesle tudi zmanjšanje števila davčnih
zavezancev, identificiranih za namene DDV. Zakonodajalec ocenjuje, da bi naj s
01.01.2007 »izstopilo« iz sistema DDV cca. 6000 davčnih zavezancev,
identificiranih za namene DDV-ja. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Pri prenehanju identificiranosti
za namene DDV je potrebno upoštevati določila 149. člena ZDDV-1, 94. člena
ZDDV-1 in prvega odstavka 45. člena ZDDV.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

149. člen ZDDV-1<o:p></o:p>

(1) Davčni zavezanec,
ki je na dan uveljavitve tega zakona identificiran za namene DDV, ker je
presegel znesek iz prvega odstavka 45. člena Zakona o davku na dodano vrednost
(Uradni list RS, št. 21/06 – uradno prečiščeno besedilo), in izpolnjuje pogoje
za oprostitev obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom 94. člen tega zakona,
predloži davčnemu organu zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV
najpozneje do 31. decembra 2006.<o:p></o:p>

(2) Davčni zavezanec iz
prvega odstavka tega člena se lahko odloči za obračunavanje DDV v skladu s tem
zakonom. O izbiri mora davčni organ obvestiti najpozneje do 31. decembra 2006.<o:p></o:p>

(3) Če davčni zavezanec
iz prvega odstavka tega člena ne predloži zahtevka za prenehanje identifikacije
za namene DDV v predpisanem roku ali ne ravna v skladu z drugim odstavkom tega
člena, davčni organ o prenehanju identifikacije za namene DDV odloči po uradni
dolžnosti.<o:p></o:p>

(4) Davčni zavezanec iz
prvega odstavka tega člena od 1. januarja 2007 ne sme izkazovati DDV na svojih
računih in od 1. januarja 2007 dalje ne sme več uveljavljati odbitka DDV.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

(1) Davčni zavezanec je
oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma
ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 eurov obdavčljivega prometa.<o:p></o:p>

(2) Obračunavanja DDV
je oproščena tudi dobava blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, če se zanjo
dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov in, če katastrski dohodek vseh članov kmečkega
gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 eurov. Za osnovno
kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost se kot davčni zavezanec za namene tega
zakona šteje eden od članov kmečkega gospodinjstva, zavezancev za dohodnino od dohodka
iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki ga člani kmečkega
gospodinjstva, zavezanci za dohodnino iz te dejavnosti določijo za
predstavnika.<o:p></o:p>

(3) Ne glede na določbe
prvega in drugega odstavka tega člena, se lahko davčni zavezanec odloči za
obračunavanje DDV v skladu s tem zakonom. Davčni zavezanec mora izbiro vnaprej
priglasiti pristojnemu davčnemu uradu in jo uporabljati najmanj 60 mesecev.<o:p></o:p>

(4) Davčni zavezanec,
ki uveljavlja oprostitev obračunavanja DDV v skladu s tem členom, nima pravice
do odbitka DDV v skladu s 63. členom tega zakona, niti ga ne sme izkazovati na
izdanih računih.<o:p></o:p>

(5) Če povezane osebe
opravljajo dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave, se za namene
tega člena skupni znesek obdavčljivega prometa povezanih oseb v obdobju 12
mesecev šteje kot znesek, ki ga vsaka povezana oseba doseže sama. Za povezane
osebe se štejejo osebe, ki so kot take določene v predpisih o obdavčitvi
dohodkov pravnih in fizičnih oseb.<o:p></o:p>

(6) Iz posebne ureditve
po tem členu so izvzete naslednje transakcije:<o:p></o:p>

a) dobave novih
prevoznih sredstev, ki so opravljene pod pogoji iz 2. točke 46. člena tega
zakona;<o:p></o:p>

b) dobave blaga in
storitev, ki jih v Sloveniji opravi davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima
sedeža.<o:p></o:p>

(7) Obdavčljivi promet
iz prvega odstavka tega člena obsega naslednje zneske, brez DDV:<o:p></o:p>

– znesek transakcij, ki
so oproščene v skladu z 52., 53., 54. in 55. členom tega zakona;<o:p></o:p>

– znesek transakcij z
nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena tega zakona ter
zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.<o:p></o:p>

(8) V obdavčljivi
promet iz prejšnjega odstavka se ne všteva odtujitev opredmetenih ali
neopredmetenih osnovnih sredstev.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

45. člen ZDDV<a style="mso-footnote-id:
ftn2" href="#_ftn2" name="_ftnref2" title=""><![if !supportFootnotes]>[2]<![endif]></a><o:p></o:p>

(1) Davčni zavezanec, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev ne preseže
oziroma ni verjetno, da bo presegel 5,000.000 tolarjev obdavčljivega prometa,
ne sme obračunavati DDV, na izdanih računih ne sme izkazovati DDV, nima pravice
do odbitka vstopnega DDV v skladu s 40. členom tega zakona in mu za potrebe
tega zakona ni treba voditi knjigovodstva v skladu s 56. členom tega zakona.<o:p></o:p>

(2) Davčni zavezanec, predstavnik gospodinjstva, ki opravlja
dejavnost kmetijstva in gozdarstva, za katero se plačuje davek od dohodka po
katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč, ne obračunava DDV, če
skupni katarstski dohodek vseh članov gospodinjstva za zadnje koledarsko leto
ne presega 1,500.000 tolarjev. Tak davčni zavezanec ne sme obračunavati DDV, na
izdanih računih ne sme izkazovati DDV, nima pravice do odbitka vstopnega DDV v
skladu s 40. členom tega zakona in mu za potrebe tega zakona ni treba voditi
knjigovodstva v skladu s 56. členom tega zakona. Z gospodinjstvom je mišljena
skupnost življenja, pridobivanja in trošenja sredstev.<o:p></o:p>

(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena,
se lahko davčni zavezanec odloči za obračunavanje DDV v skladu s tem zakonom.
Davčni zavezanec mora izbiro vnaprej priglasiti pristojnemu davčnemu uradu in
jo uporabljati najmanj 60 mesecev.<o:p></o:p>

(4) Če povezane osebe opravljajo promet blaga iste vrste oziroma
promet storitev iste narave, se za namene tega člena skupni znesek vrednosti
opravljenega prometa povezanih oseb v obdobju 12 mesecev šteje kot znesek, ki
ga vsaka povezana oseba doseže sama. Za povezane osebe se štejejo osebe, ki so
kot take določene v predpisih o obdavčitvi dohodkov pravnih in fizičnih oseb.<o:p></o:p>

(5) Določbe prvega odstavka tega člena se ne nanašajo na davčne
zavezance, ki v Sloveniji nimajo sedeža.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Skladno z določili
ZDDV-1 je od 01.01.2007 naprej drugače urejena posebna ureditev za male davčne
zavezance, ki so oproščeni obračunavanja DDV. Tako je pri opredelitvi malih
davčnih zavezancev, ki so oproščeni obračunavanja DDV, potrebno upoštevati:<o:p></o:p>

<![if !supportLists]>·     
<![endif]>višino mejnega zneska obdavčljivih transakcij (25.000 EUR skladno z
določili ZDDV-1, cca. 20.865 EUR skladno z določili ZDDV), in<o:p></o:p>

<![if !supportLists]>·     
<![endif]>vsebino obdavčljivih transakcij, ki se vštevajo v navedeni znesek pod
prejšnjo alinejo (bistvene spremembe med določili 94. člena ZDDV-1 in 45.
členom ZDDV),<o:p></o:p>

ki odrejata, ali je
davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni
presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 EUR točno
opredeljenega obdavčljivega prometa.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Vsi davčni zavezanci, ki so
identificirani za namene DDV na dan uveljavitve ZDDV-1, ker so presegli znesek
iz 45. člena ZDDV, izpolnjujejo pa pogoje za oprostitev obračunavanja DDV na
osnovi prvega odstavka 94. člena ZDDV-1 (tako glede zneska kot tudi vsebine
transakcij, ki se vštevajo v navedeni znesek!), »morajo«:<o:p></o:p>

<![if !supportLists]>§        
<![endif]>predložiti
pristojnemu davčnemu organu ZAHTEVEK za prenehanje identifikacije za namene DDV
najpozneje do 31.12.2006 – prvi odstavek 149. člena ZDDV-1,<o:p></o:p>

<![if !supportLists]>§        
<![endif]>če
hočejo »ostati« v sistemu DDV, in izpolnjujejo prej navedene pogoje, podati
zahtevek, da bi »radi ostali v sistemu DDV« (v bistvu gre za prostovoljno
pridobitev identifikacijske številke za namene DDV) – drugi odstavek 149. člena
ZDDV-1.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Med obdavčljive transakcije skladno z
določili prvega odstavka 94. člena ZDDV se na podlagi sedmega odstavka istega
člena vštevajo naslednje transakcije:<o:p></o:p>

<![if !supportLists]>§        
<![endif]>znesek
transakcij v povezavi s t.i. »pravimi oprostitvami« (DDV se ne obračuna, za
navedene transakcije lahko davčni zavezanec uveljavi pravico do odbitka
vstopnega DDV) – oprostitve pri izvozu, oprostitve v zvezi z mednarodnim
prevozom in oprostitve v zvezi z nekaterimi transakcijami, ki se obravnavajo
kot izvoz – podrobneje zapisano v 52., 53., 54. in 55. členu ZDDV-1,<o:p></o:p>

<![if !supportLists]>§        
<![endif]>znesek
transakcij v povezavi s t.i. »nepravimi oprostitvami« - transakcije z
nepremičninami, finančne transakcije iz 4. točke 44. člena ZDDV-1 (dajanje
kreditov…) ter zavarovalnih storitev – če navedene transakcije niso postranske
transakcije (pojem postranskih transakcij ni obrazložen!).<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

V kolikor navedeni davčni zavezanci
(avtor tega časnika meni, da se mednje vštevajo predvsem institucije, kot so to
različni (javni) zavodi – šole, bolnišnice itd., društva, subjekti, ki
opravljajo samo oproščene dejavnosti, ki se ne vštevajo med obdavčljive
transakcije skladno z določili sedmega odstavka 94. člena ZDDV-1 itd.) ne bodo
postopali skladno s 149. členom ZDDV-1, bo davčni organ o prenehanju
identifikacije za namene DDV odločil po uradni dolžnosti – tretji odstavek 149.
člena ZDDV-1!<a style="mso-footnote-id:ftn3" href="#_ftn3" name="_ftnref3"
title=""><![if !supportFootnotes]>[3]<![endif]></a><o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Določba 149. člena ZDDV-1 ne velja
oziroma se ne uporabi v primeru davčnih zavezancev, identificiranih za namene
DDV, ki so pridobili identifikacijsko številko za namene DDV skladno z določili
tretjega odstavka 45. člena ZDDV (»prostovoljni« vstop v sistem DDV oz.
prostovoljna pridobitev identifikacijske številke za namene DDV).<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

PRIMER<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Davčni zavezanec izvaja obdavčeno
dejavnost. V letu 2003 se je skladno z določili tretjega odstavka 45. člena
odločil, da bo »prostovoljno« pridobil identifikacijsko številko za namene DDV
(obračunaval DDV skladno z določili ZDDV), za namene DDV mora biti
identificiran najmanj do izteka 60 mesečnega obdobja od pridobitve
identifikacijske številke za namene DDV (oz. od dneva identificiranosti za namene
DDV).<o:p></o:p>

Za tega davčnega zavezanca ne veljajo
določbe 149. člena ZDDV-1.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

PRIMER<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Primer zahtevka skladno s prvim
odstavkom 149. členom ZDDV-1, ki ga podaja davčni zavezanec – »zobozdravnik«,
ki je v obdobju preteklih 12 mesecev opravljal samo oproščeno dejavnost
zobozdravstvenih storitev skladno z določili 26. člena ZDDV (od 01.01.2007
skladno z določili 42. člena ZDDV-1).<a style="mso-footnote-id:ftn4"
href="#_ftn4" name="_ftnref4" title=""><![if !supportFootnotes]>[4]<![endif]></a><o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

»Spodaj podpisani zakoniti zastopnik
družbe XY, ki je identificirana za namene DDV pod identifikacijsko številko
SI99999999, podajam zahtevek za prenehanje identificiranosti gospodarske družbe
XY za namene DDV z dnem 31.12.2006.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Zahtevek je podan na osnovi prvega
odstavka 149. člena ZDDV-1, saj davčni zavezanec XY izpolnjuje pogoje za
oprostitev obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1«<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

PRIMER<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Primer zahtevka skladno z drugim
odstavkom 149. členom ZDDV-1, ki ga podaja davčni zavezanec – »zobozdravnik«,
ki je v obdobju preteklih 12 mesecev opravljal: A. oproščeno dejavnost
zobozdravstvenih storitev skladno z določili 26. člena ZDDV (od 01.01.2007
skladno z določili 42. člena ZDDV-1) in B. obdavčeno dejavnost, vendar znesek
obdavčenih dobav blaga v obdobjih, pred uveljavitvijo ZDDV-1 (v preteklih 12
mesecih) ni presegel 25.000,00 €, vendar davčni zavezanec želi za opravljene
dobave blaga uveljavljati pravico do odbitka vstopnega DDV.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

»Spodaj podpisani zakoniti zastopnik
družbe XY, ki je identificirana za namene DDV pod identifikacijsko številko
SI99999999, podajam zahtevek za obračunavanje DDV skladno z določili ZDDV-1
tudi od 01.01.2007 naprej. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Zahtevek je podan na osnovi drugega
odstavka 149. člena ZDDV-1, saj davčni zavezanec XY izpolnjuje pogoje za
oprostitev obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1«<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Vprašanje je, ali je lahko takšen
primer pravno sporen oziroma ali je zakonodajalec posegel za nazaj v pravice
zavezanca za davek. Takšen »prostovoljni« vstop v sistem DDV oziroma pridobitev
(bolje rečeno ohranitev) identifikacijske številke za namene DDV bi lahko bil
sporen, v kolikor se bo v praksi drugi odstavek 149. člena ZDDV-1 navezal na
tretji odstavek 94. člena ZDDV-1, kar pomeni, da bo moral v tem primeru davčni
zavezanec obračunavati DDV skladno z določili ZDDV-1 še (vsaj) 60 mesecev.<a
style="mso-footnote-id:ftn5" href="#_ftn5" name="_ftnref5" title=""><![if !supportFootnotes]>[5]<![endif]></a>
<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

V povezavi z izvajanjem
149. člena ZDDV-1 je DURS tudi podal navodilo za izvajanje navedenega člena, ki
je podano v nadaljevanju časnika. Glede na to, da zakonodajalec za izvajanje
določil navedenega člena ZDDV-1 ni izdal podrobnejših navodil, je DURS v
določenih primerih tudi skladno z »logiko« razumevanja vsebine DDV občasno z
(nezakonitimi?!) obrazložitvami usmeril davčne zavezance, kako naj postopajo v
praksi. Avtor tega časnika je pri posameznih sklopih navedenega navodila podal
svoj komentar oziroma gledanja na vsebino podanega navodila (teksti, označeni z
rdečo barvo).<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Navodilo DURS, št.
4230-426/2006-1, izdano dne 05.12.2006, objavljeno na spletnih straneh DURS-a.<o:p></o:p>

NAVODILO ZA IZVAJANJE 149. ČLENA ZDDV-1 IN
IDENTIFIKACIJO DAVČNIH ZAVEZANCEV V OBDOBJU OD DNEVA UVELJAVITVE ZDDV-1 DO 1.
1. 2007<o:p></o:p>

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni
list RS, št. 117/06, z dne 16. 11. 2006), je pričel veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu RS, uporabljal pa se bo od 1. januarja 2007. V zvezi z
izvajanjem prehodnih določb 149. člena ZDDV-1 podajamo naslednje navodilo:<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

ZDDV-1 v 149. členu
ureja prehodno ureditev za 94. člen tega zakona, pri tem pa določa tri možne
situacije:<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

1. V skladu s prvim odstavkom 149. člena ZDDV-1
lahko davčni zavezanec, ki je bil na dan uveljavitve tega zakona identificiran za
namene DDV, ker je presegel znesek 5,000.000 tolarjev obdavčljivega prometa in
izpolnjuje pogoje za oprostitev obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom
94. člena ZDDV-1, davčnemu organu predloži zahtevek za prenehanje
identifikacije za namene DDV najpozneje do 31. decembra 2006. To pomeni, da
lahko davčni zavezanec zahteva prenehanje identifikacije za namene DDV, če v
obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel
znesek 25.000 eurov (5,991.000 tolarjev) obdavčljivega prometa, kot je
opredeljen v sedmem odstavku 94. člena ZDDV-1. Davčni zavezanec, ki bo dal
zahtevek za izbris, od 1. januarja 2007 ne bo smel izkazovati DDV na svojih
računih in od 1. januarja 2007 dalje tudi ne bo smel več uveljavljati odbitka
DDV.<o:p></o:p>

2. Po drugem odstavku 149. člena ZDDV-1 se davčni
zavezanec lahko odloči za obračunavanje DDV v skladu s tem zakonom, vendar mora
o tej izbiri obvestiti davčni organ najpozneje do 31. decembra 2006.<o:p></o:p>

3. Če obravnavani davčni zavezanec ne predloži
zahtevka za prenehanje identifikacije za namene DDV v predpisanem roku oziroma
davčnega organa ne obvesti o svoji izbiri, da bo še naprej obračunaval DDV, bo
davčni organ v skladu s tretjim odstavkom 149. člena ZDDV-1 odločil o
prenehanju identifikacije za namene DDV po uradni dolžnosti. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

1. K prvemu odstavku 149. člena ZDDV-1<o:p></o:p>

Določitev obdobja zadnjih 12 mesecev<o:p></o:p>

ZDDV-1 v prvem odstavku 149. člena določa, da
davčni zavezanec, ki je na dan uveljavitve tega zakona, to je 17. 11. 2006,
identificiran za namene DDV (prvi odstavek 45. člena ZDDV) in izpolnjuje pogoje
za oprostitev obračunavanja DDV (prvi odstavek 94. člena ZDDV-1), davčnemu
organu predloži zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV najpozneje
do 31. decembra 2006. Pri tem pa ZDDV-1 posebej ne določa, katero obdobje se
šteje, kot obdobje zadnjih 12 mesecev, v katerih davčni zavezanec ni presegel
25.000 eurov obdavčljivega prometa. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Komentar avtorja časnika: DURS
korektno ugotavlja, da zakonodajalec ni predpisal podrobnejših navodil glede
izpolnjevanja določili 149. člena ZDDV, vendar vseeno bi bilo moč iz same
vsebine ZDDV-1 razbrati, da davčni zavezanci glede obsega in vsebine
obdavčljivih transakcij upoštevajo obdobje zadnjih 12 mesecev od dneva
uveljavitve ZDDV-1 (torej od 17.11.2006) nazaj. Tako bi bila tudi možna
(korektna!) opcija, da bi davčni zavezanci ugotavljali, ali so v obdobju od
17.11.2005 do 17.11.2006 dosegli 25.000 EUR obdavčljivih transakcij, kot to
določa 94. člen ZDDV-1. Vsekakor bi v primeru dvoma moral davčni organ razsoditi
v korist zavezanca za davek, v kolikor bi ta na takšen način ugotavljal, ali je
le-ta dolžan ali ni dolžan ravnati skladno z določili 149. člena ZDDV-1.<o:p></o:p>

ZDDV-1 določa, da mora davčni zavezanec, če želi
prenehanje identifikacije za namene DDV, na dan uveljavitve zakona, torej 17.
11. 2006, izpolnjevati oba pogoja kumulativno; biti mora identificiran za
namene DDV in mora izpolnjevati pogoje za oprostitev obračunavanja DDV po 94.
členu ZDDV-1. Za obdobje zadnjih 12 mesecev, v katerem zavezanec ni presegel obdavčljivega
prometa v znesku 25.000 eurov, štejejo tista davčna obdobja, ki so do datuma
uveljavitve ZDDV-1 že potekla. Tako bo davčni zavezanec, ki predlaga davčne
obračune mesečno, upošteval podatke o obdavčljivem prometu iz zadnjih 12
obračunov za davčna obdobja od novembra 2005 do vključno oktobra 2006. Davčni
zavezanec, ki predlaga davčne obračune trimesečno, bo upošteval podatke o
obdavčljivem prometu iz zadnjih 4 obračunov za davčna obdobja, in sicer za
zadnji kvartal 2005 in prve tri kvartale 2006. Davčni zavezanec, ki pa predlaga
davčne obračune polletno, bo upošteval podatke o obdavčljivem prometu iz
zadnjih 2 obračunov in sicer za davčna obdobja za drugo polletje 2005 in prvo
polletje 2006.<o:p></o:p>

Določitev obdavčljivega prometa<o:p></o:p>

Davčni zavezanec je oproščen obračunavanja DDV, če
v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel
znesek 25.000 eurov obdavčljivega prometa. <o:p></o:p>

<ul type=disc>
 <li class=MsoNormal style="mso-margin-top-alt:auto;mso-margin-bottom-alt:auto;
 text-align:justify;line-height:150%;mso-list:l4 level1 lfo36;tab-stops:
 list 36.0pt">znesek obdavčenih dobav blaga in
 storitev;<o:p></o:p></li>
 <li class=MsoNormal style="mso-margin-top-alt:auto;mso-margin-bottom-alt:auto;
 text-align:justify;line-height:150%;mso-list:l4 level1 lfo36;tab-stops:
 list 36.0pt">znesek transakcij, ki so oproščene v
 skladu z 52., 53., 54. in 55. členom tega zakona;<o:p></o:p></li>
 <li class=MsoNormal style="mso-margin-top-alt:auto;mso-margin-bottom-alt:auto;
 text-align:justify;line-height:150%;mso-list:l4 level1 lfo36;tab-stops:
 list 36.0pt">znesek transakcij z nepremičninami,
 finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena tega zakona ter zavarovalnih
 storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije. <o:p></o:p></li>
</ul>

V obdavčljivi promet iz prejšnjega odstavka se ne
všteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev.<o:p></o:p>

Davčni organ mora v skladu z 79. členom ZDDV-1 s
posamično identifikacijsko številko za DDV med drugim identificirati tudi
vsakega davčnega zavezanca, ki na ozemlju Slovenije opravlja dobave blaga in
storitev, od katerih se DDV lahko odbije.<o:p></o:p>

Na podlagi navedenega izhaja, da mora davčni
zavezanec pri ugotavljanju obdavčljivega prometa (25.000 eurov) za vključitev v
sistem DDV, kot tudi za izključitev iz sistema DDV po prvem odstavku 149. členu
ZDDV-1, upoštevati zneske iz naslednjih oznak v obračunu DDV:<o:p></o:p>

Št. 11 Obdavčene dobave – kamor se
vpisuje davčna osnova od vseh obdavčenih dobav na domačem trgu brez DDV, in to:
po izdanih računih za opravljene dobave blaga in storitev, za prejeta
predplačila, za dane dobropise, razen dobav, na podlagi katerega plača DDV
prejemnik blaga oziroma storitev (št. 35) in dobav pod oznako 15.<o:p></o:p>

Št. 12 Izvoz blaga – kamor se vpisuje vrednost
oproščenih dobav iz naslova izvoza blaga z listine, s katero se dokazuje
izvozna dobava oziroma izvoz (točki a) in d) prvega odstavka 52. člena ZDDV-1).
Vpisuje se tudi vrednost po računih, izdanih tujemu kupcu, če se v času, ko je
blago pod carinskim nadzorom, opravi promet s tem blagom v smislu 6. do 8.
člena ZDDV-1, vendar je ta promet oproščen plačila DDV v skladu z 52. členom
ZDDV-1.<o:p></o:p>

Št. 13 Oproščene in
druge dobave s pravico do odbitka DDV – kamor
se vpisuje celotna vrednost dobav s pravico do odbitka DDV, razen izvoza blaga
(št. 12), na primer: dobava blaga in storitev, če je le-ta obdavčen izven
Slovenije, pri katerem se v skladu s 63. členom ZDDV-1 sme DDV odbiti, storitve
v zvezi z uvozom blaga, če je vrednost teh storitev vključena v davčno osnovo v
skladu s točko b) petega odstavka 36. člena ZDDV-1, dobave blaga in opravljanje
storitev, ki so oproščene plačila DDV po 52., 53., 54., 57. in 58. členu ZDDV-1
(razen izvoza blaga pod št. 12), dobave storitev po 1. in 4. a do 4. e točki
prvega odstavka 44. člena ZDDV-1, če se opravljajo za naročnika storitve, ki
ima sedež izven Skupnosti, ali če so te transakcije povezane z blagom, ki je
namenjeno za izvoz izven Skupnosti, in transakcije, opravljene izven Skupnosti,
ki dajejo davčnemu zavezancu pravico do odbitka vstopnega DDV po točki a)
drugega odstavka 63. člena ZDDV-1. Vpisuje se tudi vrednost dobave plina preko
distribucijskega sistema za zemeljski plin in vrednost dobave električne
energije v druge države članice Evropske unije.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Opozorilo: navedena
oznaka vključuje tudi dobave storitev in blaga, pri katerih je kraj obdavčitve
izven Slovenije. Zato davčni zavezanec teh podatkov v znesek obdavčljivega
prometa ne vključi.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Komentar avtorja časnika: DURS je
skladno z zgoraj zapisanim opozorilom izkazal svojo nedoslednost glede na zapis
pod št. 16 – način obravnave oziroma vključitve oproščenih dobav blaga znotraj
Skupnosti v »vsebino« obdavčljivih transakcij skladno z določili 94. člena
ZDDV-1. Tako, kot je zakonodajalec opredelil vsebino obdavčljivih transakcij v
sedmem odstavku, ne »neobdavčene dobave blaga in storitev« (kraj opravljanja
dobave blaga in/ali storitev ni Slovenija!) in ne oproščene dobave blaga
znotraj Skupnosti zakonodajalec ni opredelil pod vsebino obdavčljivih transakcij
iz 94. člena ZDDV-1.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Komentar
avtorja časnika: DURS ni upošteval vseh podatkov iz obrazca DDV-0. Potrebno je
vključiti tudi podatke o oproščenem prometu brez pravice do odbitka vstopnega
DDV, obrazec DDV-O številka 14 – za zneske transakcij z nepremičninami, finančnih
transakcij iz 4. točke 44. člena ZDDV-1 ter zavarovalnih storitev, kadar te
transakcije niso postranske transakcije (tretja alineja sedmega odstavka 94.
člena ZDDV-1). <o:p></o:p>

Št. 15 Dobave po 7., 8.
in 15. členu ZDDV-1 – kamor se vpisuje
dobave blaga oziroma storitev po 7., 8. in 15. členu ZDDV-1 in niso vključene
pod oznako 11.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Št. 16 Dobave blaga
znotraj Skupnosti – kamor se vpisuje
vrednost oproščene dobave blaga znotraj Skupnosti, če je opravljena kupcu
blaga, ki je identificiran za namene DDV v drugi državi članici (1. in 4. točka
46. člena ZDDV-1), in v primeru tristranskih poslov vrednost oproščene dobave
blaga znotraj Skupnosti iz listine, ki jo davčni zavezanec – dobavitelj blaga
izda davčnemu zavezancu – pridobitelju blaga in vrednost oproščene tristranske
dobave blaga znotraj Skupnosti z listine, ki jo davčni zavezanec – pridobitelj
blaga v tristranskem poslu iz Slovenije izda davčnemu zavezancu – prejemniku
blaga v tristranskem poslu.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Komentar avtorja časnika:
zakonodajalec je vsekakor naredil »napako« pri opredelitvi vsebine obdavčljivih
transakcij, ki se vštevajo (se bi naj vštevale) v kvoto obdavčljivih transakcij
skladno z določili 94. člena ZDDV-1. Iz tega člena je nedvoumno razvidno, da je
zakonodajalec »izpustil« iz navedenih obdavčljivih transakcij oproščene dobave
blaga znotraj Skupnosti skladno z določili 46. člena ZDDV-1. Ne glede na to je
DURS v tem navodilu napotil zavezance za davek, da se oproščene dobave blaga
znotraj Skupnosti vštevajo v navedeno »kvoto« obdavčljivih transakcij.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Zahtevek in obvestilo iz 149. člena ZDDV-1<o:p></o:p>

ZDDV-1 in Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na
dodano vrednost ne predpisujeta niti oblike niti vsebine zahtevka za prenehanje
identifikacije za namene DDV in obvestila o odločitvi za obračunavanje DDV.
Priporočljivo pa je, da tako zahtevek kot obvestilo vsebujeta osnovne podatke o
davčnem zavezancu, kot so firma, sedež, naslov in identifikacijska številka za
namene DDV ter znesek obdavčljivega prometa iz sedmega odstavka 94. člena
ZDDV-1.<o:p></o:p>

V prilogi k navodilu sta priložena vzorca zahtevka
in obvestila, ki davčnim zavezancem lahko služita kot pomoč pri izpolnitvi
določb 149. člena ZDDV-1.<o:p></o:p>

2. K tretjemu odstavku 149. člena ZDDV-1<o:p></o:p>

Na vprašanje ali tudi davčni zavezanci, katerim bo
davčni organ moral izdati odločbe o prenehanju identifikacije za namene DDV po
uradni dolžnosti, od 1. 1. 2007 ne bodo smeli izkazovati DDV na svojih računih
in uveljavljati odbitka DDV in do kdaj bo davčni organ moral te odločbe izdati,
pa naslednje:<o:p></o:p>

Iz ZDDV-1 izhaja, da le davčnim zavezancem, ki bodo
sami dali zahtevek po prvem odstavku 94. člena, od 1. 1. 2007 dalje ne bo treba
obračunavati DDV in tudi ne bodo imeli pravice do odbitka DDV. Davčni
zavezanci, katerim bo prenehala identifikacija za namene DDV po uradni
dolžnosti (torej ne bodo dali zahtevka za izbris, kot tudi ne bodo dali
obvestila o izbiri obračunavanja DDV), bodo lahko prenehali obračunavati DDV z
dnem, ki ga bo davčni organ navedel v odločbi o prenehanju identifikacije za
namene DDV. <o:p></o:p>

Davčni organ bo pred izdajo odločbe o prenehanju
identifikacije za namene DDV v sodelovanju z davčnim zavezancem ugotovil ali so
izpolnjeni pogoji za izbris po uradni dolžnosti.<o:p></o:p>

V odločbi o prenehanju identifikacije za namene DDV
bo davčni organ določil rok prenehanja identifikacije za namene DDV. Na
odločitev organa o prenehanju identifikacije ima davčni zavezanec možnost
pritožbe v roku 15 dni od vročitve odločbe. Pritožba zadrži izvršitev odločbe,
zato je mogoče odvzeti identifikacijsko številko za namene DDV šele, ko je
odločba dokončna.<o:p></o:p>

Pri določanju roka prenehanja identifikacije za
namene DDV po uradni dolžnosti bo davčni organ upošteval tudi obdobje
obračunavanja DDV, tako da se bo kot datum prenehanja določi prvi dan v mesecu,
ki sledi veljavnemu obdobju obračunavanja DDV (npr. zavezancu, ki predlaga
davčne obračune mesečno, se v odločbi izdani v prvi polovici januarja, določi
datum prenehanja identifikacije 1. februar 2007; zavezancu, ki predlaga davčne
obračune trimesečno, se v odločbi, izdani v obdobju do 15. marca 2007, določi
datum prenehanja identifikacije 1. april 2007; zavezancu, ki je do konca leta
2006 predlagal davčne obračune polletno, se v odločbi, izdani v obdobju do 15.
marca 2007, določi datum prenehanja identifikacije 1. april 2007). <o:p></o:p>

3. Identifikacija za namene DDV v obdobju od dneva
uveljavitve ZDDV-1 do 1. 1. 2007<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Na vprašanje ali morajo tisti, ki bodo do konca
leta presegli znesek obdavčljivega prometa 5,000.000 tolarjev, predložiti
prijavo za identifikacijo za namene DDV tako kot to določa ZDDV ali prijava ni
potrebna v kolikor znesek obdavčljivega prometa ne presega 25.000 eurov, kar
določa ZDDV-1.<o:p></o:p>

Glede na namen zakonodajalca, da se s spremembo
definicije obdavčljivega prometa, ki izključuje vrednost oproščenega prometa,
za katerega davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV, in
povišanjem zneska praga obdavčljivega prometa na 25.000 eurov, poenostavi
poslovanje tistim davčnim zavezancem, ki opravljajo pretežno oproščeno
dejavnost, v zvezi s katero nimajo pravice do odbitka vstopnega davka (npr.
šole, vrtci, zdravstveni domovi, društva, nepridobitne organizacije), prijava
za identifikacijo za namene DDV v navedenem primeru ni smiselna, če zavezanec
izpolnjuje pogoje za oprostitev iz 94. člena ZDDV-1. Če je torej davčni zavezanec
v obdobju od dneva uveljavitve ZDDV-1 do 1. 1. 2007 presegel znesek 5,000.000
tolarjev obdavčljivega prometa (kot je opredeljen v 45. členu ZDDV), ni pa
presegel zneska obdavčljivega prometa 25.000 eurov (kot je opredeljen v sedmem
odstavku 94. člena ZDDV-1), in ne želi vstopiti v sistem DDV, ga davčni organ
ob predložitvi DDV-P2 (v kolikor prijavo kljub temu predloži) pozove, da poda
izjavo, da tudi do konca leta 2006 ne bo presegel oziroma ni verjetno, da bo
presegel znesek 25.000 eurov obdavčljivega prometa. Davčni organ davčnemu
zavezancu ne izda identifikacijske številke za DDV in izjavo shrani v spisu
davčnega zavezanca.<o:p></o:p>

Če pa se tak davčni zavezanec vseeno želi
identificirati za namene DDV, vloži DDV-P2 za izdajo identifikacijske številke
za DDV. V kolikor je znesek njegovega obdavčljivega prometa pod 5,000.000
tolarjev, ga davčni organ identificira kot »prostovoljnega zavezanca«, v
primeru, da je znesek njegovega obdavčljivega prometa nad 5,000.000 tolarjev,
pa ga davčni organ identificira kot »rednega zavezanca«.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Priloga: Vzorec zahtevka in
obvestila ter pravne podlage za predložitev<a style="mso-footnote-id:ftn6"
href="#_ftn6" name="_ftnref6" title=""><![if !supportFootnotes]>[6]<![endif]></a><o:p></o:p>

</div>

<![endif]>

<a style="mso-footnote-id:
ftn1" href="#_ftnref1" name="_ftn1" title=""><![if !supportFootnotes]>[1]<![endif]></a> Izdajo podzakonskih aktov
opredeljuje 151. člen ZDDV-1.<o:p></o:p>

</div>

<a style="mso-footnote-id:
ftn2" href="#_ftnref2" name="_ftn2" title=""><![if !supportFootnotes]>[2]<![endif]></a> Uradni list RS, št. 21/06-UPB4.<o:p></o:p>

</div>

<a style="mso-footnote-id:
ftn3" href="#_ftnref3" name="_ftn3" title=""><![if !supportFootnotes]>[3]<![endif]></a> Obstoji upravičeni dvom, da
davčni organ razpolaga z ustreznimi podatki, da bi lahko tako odločil sam, brez
sodelovanja davčnega zavezanca po uradni dolžnosti, zato glej v nadaljevanju
objavljeno mnenje DURS-a.<o:p></o:p>

</div>

<a style="mso-footnote-id:ftn4"
href="#_ftnref4" name="_ftn4" title=""><![if !supportFootnotes]>[4]<![endif]></a> Če bi ta davčni zavezanec po
01.01.2007 za obdavčene dobave blaga še naprej obračunaval DDV, bi moral
le-tega »plačati državi«, za DDV, ki se nanaša na obdavčene nabave (po
dejanskih podatkih, odbitni delež…), pa ne bi smel uveljaviti pravice do
odbitka vstopnega DDV – kot to določa četrti odstavek 149. člena ZDDV-1.<o:p></o:p>

</div>

<a style="mso-footnote-id:
ftn5" href="#_ftnref5" name="_ftn5" title=""><![if !supportFootnotes]>[5]<![endif]></a> Avtor tega časnika meni, da bo
ob izpolnitvi oziroma podanem obvestilu skladno z določili drugega odstavka
149. člena ZDDV moral davčni zavezanec obračunavati DDV skladno z določili
ZDDV-1 še (vsaj) 60 mesecev.<o:p></o:p>

</div>

<a style="mso-footnote-id:
ftn6" href="#_ftnref6" name="_ftn6" title=""><![if !supportFootnotes]>[6]<![endif]></a> Vzorec zahtevka in obvestila ter
pravne podlage za predložitev (Priloga) je v PDF obliki (»PDF datoteka«)
dostopen tudi na spletni strani www.superdavki.com kot sestavni del tega
dokumenta, oziroma si je moč ogledati navedene vzorce zahtevka na spletnih
straneh DURS-a.<o:p></o:p>

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

DAVČNA REFORMA NA PODROČJU ZDDV (ZDDV-1) V POVEZAVI Z PRENEHANJEM IDENTIFICIRANOSTI ZAVEZANCEV ZA NAMENE DDV, številka 07-06 (27.12.2006)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE