www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>

<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style>

<!--

/* Font Definitions */

@font-face

{font-family:"Cambria Math";

panose-1:2 4 5 3 5 4 6 3 2 4;}

/* Style Definitions */

p.MsoNormal, li.MsoNormal, div.MsoNormal

{margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

font-size:12.0pt;

font-family:"Times New Roman","serif";}

p.MsoHeader, li.MsoHeader, div.MsoHeader

{margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

font-size:12.0pt;

font-family:"Times New Roman","serif";}

p.MsoFooter, li.MsoFooter, div.MsoFooter

{margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

font-size:12.0pt;

font-family:"Times New Roman","serif";}

{margin-right:0cm;

margin-left:0cm;

font-size:12.0pt;

font-family:"Times New Roman","serif";}

span.brownish1

{mso-style-name:brownish1;

color:#745328;

text-decoration:none none;}

/* Page Definitions */

@page WordSection1

{size:595.3pt 841.9pt;

margin:70.9pt 70.9pt 2.0cm 70.9pt;}

div.WordSection1

{page:WordSection1;}

-->

</style>

</head>

<body >

Iz

sklopa - modula:

<span

style="font-family:"Arial","sans-serif"">PRAKSA/Sodbe sodišč/DDV/Vrhovno

sodišče/ …

</div>

<span

style="font-family:"Arial","sans-serif";color:black">

<span

style="font-family:"Arial","sans-serif";color:black">REPUBLIKA SLOVENIJA

<span

style="font-family:"Arial","sans-serif";color:black">VRHOVNO SODIŠČE

<span

style="font-family:"Arial","sans-serif";color:black">

<span

style="font-family:"Arial","sans-serif";color:black">Sodba VS, številka: X Ips

1239/2004

<span

style="font-family:"Arial","sans-serif";color:black">Datum: 16.07.2009

<span

style="font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">CENA BREZ DDV KOT

OBVEZNA SESTAVINA RAČUNA – Ključni in kontrolni podatki za identifikacijo

davčnega zavezanca

<span

style="font-family:"Arial","sans-serif"">JEDRO:

Ključni

podatek za identifikacijo davčnega zavezanca je njegova davčna številka, ki se

v skladu s 30. členom ZDS uporablja za enotno opredelitev davčnega zavezanca v

davčnih evidencah, firma in sedež zavezanca pa sta kontrolna podatka.

Cena

brez DDV je obvezna sestavina računa, saj jo kot takšno določata tako ZDDV kot

Šesta direktiva, zato je mogoče utemeljeno zaključiti, da se račun, iz katerega

cena brez DDV ni razvidna, ne upošteva kot račun, na podlagi katerega bi bilo

mogoče v skladu s 6. odstavkom 40. člena ZDDV uveljavljati odbitek vstopnega DDV.

<span

style="font-family:"Arial","sans-serif"">

<span

style="font-family:"Arial","sans-serif"">IZREK:

I.

Reviziji se delno ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v

Ljubljani U 2211/2003-6 z dne 30. 8. 2004 se spremeni tako, da se tožbi delno

ugodi in se odločba Ministrstva za finance Republike Slovenije z dne 30. 10.

2003, odpravi v delu, ki se nanaša na račun z dne 10. 5. 2001 v znesku

4.899.539,40 SIT, ter v delu, ki se nanaša na zamudne obresti. Odločba Davčnega

urada M. z dne 21. 10. 2002, se odpravi:

1.

v točki I.1. izreka v delu, ki se nanaša na račun št. 1/2001 z dne 10. 5. 2001

v znesku 4.899.539,40 SIT, ter se v tem delu vrne Davčnemu uradu M., da opravi

nov postopek;

2.

v točki I.2. in I.3. izreka in se odloči tako, da zamudne obresti tečejo od

dneva izvršljivosti te odločbe dalje do plačila.

V

preostalem delu se tožba zavrne.

II.

V preostalem delu se revizija zavrne.

<span

style="font-family:"Arial","sans-serif"">

<span

style="font-family:"Arial","sans-serif"">Predmet spora:

1.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59.

člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo

tožene stranke z dne 30. 10. 2003, s katero je tožena stranka zavrnila

tožnikovo pritožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega

urada M. z dne 21. 10. 2002. S to odločbo je organ prve stopnje odločil, da

mora tožnik v roku 30 dni plačati razliko davka na dodano vrednost (DDV) za

obdobja februar, april, maj, julij, september in november 2001 v skupnem znesku

1.311.847,00 SIT ter pripadajoče zamudne obresti. Organ prve stopnje je v

inšpekcijskem postopku ugotovil, da sedem računov, ki so bili podlaga za

uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV, ne vsebuje vseh zahtevanih

podatkov po 34. členu Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV.

2.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in

razlogom tožene stranke. Ker na vseh sedmih računih, ki so navedeni v

prvostopni odločbi, manjka pravilna označba firme tožeče stranke kot prejemnika

računa, računi ne vsebujejo vseh podatkov, ki jih zahteva prvi odstavek 34.

člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV, zato niso izpolnjeni pogoji za

odbitek vstopnega DDV. Iz šestih računov tudi nista razvidni cena blaga brez

DDV in vrednost blaga brez DDV, ki se zahteva po 6. točki prvega odstavka 34.

člena ZDDV.

3.

Tožeča stranka je zoper prvostopenjsko sodbo vložila pritožbo – sedaj revizijo

iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, zaradi zmotne

uporabe materialnega prava in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega

stanja. Navaja, da ni mogoče zatrjevati, da pomanjkljiv račun ni račun.

Ločevati je treba med nepopolnim ali pomanjkljivim računom z vsebino iz 34.

člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV ter računom iz 35. člena ZDDV,

saj le slednji ne daje pravice do odbitka. Sporni računi so bili izdani v

skladu s 34. členom ZDDV, toda zahtevani podatki so bili pomanjkljivo vpisani -

manjkalo je ime zavezanca, na nekaterih računih pa davek ni bil izkazan

posebej. Račun je imel podatek o kupcu, in sicer njegov priimek, sedež in

davčno številko. Identifikacijski znak kupca je njegova davčna številka, samo

ime kupca pa je nebistven podatek. Trditev sodišča prve stopnje, da bi moral

tožnik račun, ki nima vseh predpisanih sestavin, takoj po prejemu zavrniti in

od izdajatelja zahtevati nov pravilen račun, nima nikakršne pravne podlage.

Navedene določbe ZDDV je treba razlagati iz njenega smisla in vsebine, ne le

jezikovno. Temeljno načelo je načelo nevtralnosti DDV, to je, da davek ne

bremeni podjetja, temveč končnega kupca, ki prejme račun iz 35. člena ZDDV in

davka ne more odbijati. Tožnik se ob tem sklicuje na sodno prakso Sodišča Evropskih

skupnosti, ki je med drugim v zadevi C-454/98 povsem jasno in nedvoumno zavzelo

stališče, da je popravek nepravilnih računov dopusten.

<span

style="font-family:"Arial","sans-serif"">IZREK SODBE IN OBRAZLOŽITEV

4.

Revizija je delno utemeljena.

5.

S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil,

da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem

odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred

uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1 v primerih, ko je

pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v

primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V

drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so

pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in

dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to

določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in

dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne

1. 1. 2007.

6.

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi

sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena

ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v

upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi

zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se

glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost

presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi

zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena

ZUS-1). Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v

katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni,

pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86.

člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden tudi preizkus revizije v obravnavani

zadevi. Zato se Vrhovno sodišče do navedb tožeče stranke, ki se nanašajo na

pravilnost ugotovitve dejanskega stanja, ne opredeljuje.

7.

V času reševanja zadeve na Vrhovnem sodišču, vendar pred 1. 1. 2007 (nastopom

pravnomočnosti zadeve), je Ustavno sodišče RS z odločbo, št. U-I-356/2002 z dne

23. 9. 2004, odločilo, da je bil Zakon o davčnem postopku - ZDavP v neskladju z

Ustavo RS (URS) in ga razveljavilo iz razlogov, navedenih v obrazložitvi

odločbe (1. točka izreka); določilo je, da v zadevah iz 406. člena Zakona o

davčnem postopku - ZDavP-1 začnejo zamudne obresti teči z dnem izvršljivosti

davčne odločbe (2. točka izreka).

8.

Po določbi 44. člena Zakona o ustavnem sodišču – ZUstS se zakon ali del zakona,

ki ga je Ustavno sodišče Republike Slovenije razveljavilo, ne uporablja za

razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega

dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ker se tudi za odločanje v obravnavani

zadevi uporablja ZDavP in so bile tožeči stranki obračunane zamudne obresti v

nasprotju z navedeno določbo Ustavnega sodišča, je bilo v tem primeru

materialno pravo napačno uporabljeno.

9.

V obravnavani zadevi je odločilno vprašanje, ali sporni računi, izdani tožeči

stranki, izpolnjujejo pogoje za odbitek vstopnega DDV po šestem odstavku 40.

člena ZDDV, ki določa, da sme davčni zavezanec odbiti vstopni DDV le, če je

izkazan na računih iz 34. člena tega zakona. Po presoji Vrhovnega sodišča je

stališče tožene stranke in prvostopenjskega sodišča, da v obravnavanem primeru

zaradi pomanjkljivosti v računih ni bilo mogoče ugotoviti davčnega zavezanca in

višine davka, glede računa št. 1/2001 z dne 10. 5. 2001 v znesku 4.899.539,40

SIT izdajatelja A.A. s.p., napačno in v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena

in 40. členom ZDDV ter 30. členom Zakona o davčni službi – ZDS, v preostalem

delu pa je odločitev sodišča in tožene stranke pravilna in zakonita.

10.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje

in na katerega je Vrhovno sodišče v skladu z drugim odstavkom 85. člena ZUS-1

vezano, sedem računov, na podlagi katerih je tožnik uveljavljal odbitek

vstopnega DDV, ne vsebuje nekaterih obveznih sestavin računa, ki jih predpisuje

prvi odstavek 34. člena ZDDV. Ugotovljeno je bilo, da sporni računi ne

vsebujejo navedbe popolne firme tožnika, iz šestih računov dobavitelja M.T. d.o.o.

pa tudi nista razvidni cena blaga brez DDV in vrednost blaga brez DDV.

11.

V skladu s 3. točko prvega odstavka 34. člena ZDDV mora račun vsebovati firmo

oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče ter davčno številko prejemnika

blaga oziroma storitve, 6. točka prvega odstavka istega člena pa določa, da

mora račun vsebovati tudi ceno blaga brez DDV, vrednost blaga brez DDV, stopnjo

DDV ter znesek DDV.

12.

Navedbi firme in davčne številke prejemnika blaga sta nedvomno pomembni

sestavini računa, saj omogočata identifikacijo davčnega zavezanca, ki na

podlagi računa uveljavlja odbitek vstopnega DDV. V skladu z 58. členom ZDDV

mora biti vsak zavezanec za DDV registriran pri davčnem organu, davčni register

pa se v skladu z določbo drugega odstavka 28. člena ZDS vzpostavi na podlagi

številke davčnega zavezanca. Ključni podatek za identifikacijo davčnega

zavezanca je njegova davčna številka, ki se v skladu s 30. členom ZDS uporablja

za enotno opredelitev davčnega zavezanca v davčnih evidencah, firma in sedež

zavezanca pa sta kontrolna podatka (takšno stališče je Vrhovno sodišče že

zavzelo v sodbi I Up 1183/2003 z dne 30. 5. 2006). Če je firma prejemnika blaga

pomanjkljivo navedena, vendar je iz nje, tudi v povezavi z davčno številko,

mogoče ugotoviti, za katerega zavezanca gre, po presoji Vrhovnega sodišča ni

mogoče trditi, da firma sploh ni navedena in da zavezanca ni mogoče

identificirati. V obravnavanem primeru glede na ugotovljeno dejansko stanje v

računu št. 1/2001 z dne 10. 5. 2001 izdajatelja A.A. s.p. izmed obveznih

sestavin firme, določenih v 73. členu Zakona o gospodarskih družbah - ZGD,

manjka samo ime samostojnega podjetnika, glede ostalih sestavin firme

samostojnega podjetnika, kot tudi glede sedeža in davčne številke, pa niso bile

ugotovljene nepravilnosti. Nesporno je bil v navedenem računu tudi izkazan

vstopni DDV. Glede na navedeno sta v tem delu sodišče prve stopnje in davčna

organa napačno uporabila materialno pravo in je bilo zato treba v tem delu

sodbo spremeniti in odpraviti odločbi davčnih organov.

13.

V preostalem delu izpodbijane sodbe, ki se nanaša na odbitek vstopnega DDV po

računih izdajatelja M.T. d.o.o., pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna

in zakonita. Sporni računi glede na ugotovljeno dejansko stanje ne vsebujejo

podatka o ceni blaga brez DDV ter vrednosti blaga brez DDV. Navedena podatka

sta v 6. točki prvega odstavka 34. člena ZDDV določena kot obvezni sestavini

računa. Iz podatkov o ceni na enoto brez DDV ter količini dobavljenega blaga je

mogoče preveriti pravilnost izračuna davčne osnove in izkazanega davka,

katerega odbitek zavezanec uveljavlja. Šesta Direktiva Sveta št. 77/388/EGS z

dne 17. 5. 1977, na katero se sklicuje tožnik in s katero je bil ZDDV v

postopku sprejemanja usklajen, v točki (b) tretjega odstavka 22. člena določa,

da mora račun jasno izkazovati ceno brez davka in pripadajoči davek po

posameznih stopnjah, pa tudi kakršnekoli oprostitve. V točki (c) istega

odstavka direktiva pooblašča države članice, da določijo merila za odločanje,

ali se dokument prizna kot račun. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja,

da je cena brez DDV obvezna sestavina računa, saj jo kot takšno določata tako

ZDDV kot Šesta Direktiva, in da je mogoče utemeljeno zaključiti, da se račun,

iz katerega cena brez DDV ni razvidna, ne upošteva kot račun, na podlagi

katerega bi bilo mogoče v skladu s 6. odstavkom 40 člena ZDDV uveljavljati

odbitek vstopnega DDV.

14.

ZDDV določa pogoje za popravek obračuna DDV v 10. odstavku 21. člena, ki se

nanaša le na popravek davčne osnove. Pravila glede popravkov računov sicer

določa Pravilnik o izvajanju ZDDV v 66. členu, ki pa ureja popravke napačno

izkazanega DDV, torej napačnega obračuna, napak glede drugih sestavin računa pa

ne omenja. Iz takšne dikcije ZDDV in Pravilnika o izvajanju ZDDV ni mogoče

sklepati, da drugih napak v računu ni mogoče odpraviti, temveč je Vrhovno

sodišče v zgoraj navedeni sodni praksi že zavzelo stališče, da pravice do

odbitka vstopnega DDV ni mogoče odvzeti zaradi nebistvene napake v računu, ker

tega 40. člen ZDDV ne določa, in da za uveljavitev te pravice tudi ni treba

popraviti računa, v katerem je taka nebistvena napaka. Vrhovno sodišče

ugotavlja, da gre v primeru računa št. 1/2001 z dne 10. 5. 2001 glede imena

samostojnega podjetnika za nebistveno napako v računu, ki je ni potrebno

popraviti, v primeru ostalih računov pa bi moral tožnik prejete račune, na

katerih je manjkala obvezna sestavina, zavrniti in od izdajatelja zahtevati

pravilne račune. Sodbi sodišča Evropskih Skupnosti, na kateri se sklicuje

tožnik, se ne nanašata na manjkajoče sestavine računa, temveč na popravek

davčnega obračuna, kar pa ni predmet tega postopka.

15.

Tožnik v reviziji predlaga, da Vrhovno sodišče v primeru presoje, da je

izpodbijana sodba pravilna in zakonita, postopek začasno prekine in na podlagi

234. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti – PES pošlje Sodišču

Evropskih skupnosti v predhodno odločanje vprašanje interpretacije 2.a odstavka

17. člena Šeste Direktive (vsebinski pogoji za odbitek vstopnega davka),

razlago 1.a odstavka 18. člena Šeste Direktive v povezavi s 3. odstavkom 22.

člena Šeste Direktive (zahteva za posedovanje računa s predpisanimi elementi)

in v zvezi s tem predlaga, da se pojasnilo poda na vprašanja: ali načelo

nevtralnosti DDV zahteva popravek dobrovernih oziroma obličnostnih napak na

računu, ali je popravek nebistvenih napak na računu sploh obvezen; ali popravek

ni potreben, če so te pomanjkljivosti ugotovljene v postopku davčnega nadzora;

ali nepopoln oziroma pomanjkljiv račun iz 34. člena ZDDV oziroma tretjega

odstavka 22. člena Šeste Direktive dovoljuje naziranje, da se davčnemu

zavezancu odreče pravica do odbitka vstopnega DDV, pri tem pa davčni organ v

izvedenem postopku ni dolžan ugotavljati dejanskega stanja, to je izpolnitve

vsebinskih pogojev; ali je dovoljen odbitek vstopnega davka, če je izdajatelj

navedel na računu vse zahtevane podatke, pri tem pa zneska DDV ni posebej

izkazal na računu, temveč je zapisal, da je DDV vključen v ceno, izdajatelj

računa pa je na osnovi računa evidentiral promet, opravljen z davčnim

zavezancem in je obračunani znesek DDV tudi plačal.

16.

Predlog za postavitev predhodnega vprašanja ni utemeljen. PES v prvem odstavku

234. člena določa, da lahko sodišče države članice predhodno vprašanje predloži

v odločanje Sodišču Evropskih Skupnosti, če meni, da je treba glede vprašanja

sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo. Zakon o sodiščih - ZS v

drugem odstavku 113.a člena določa, da kadar je odločba Vrhovnega sodišča ali

odločba drugega sodišča, zoper katero stranke v postopku ne morejo vložiti

rednega ali izrednega pravnega sredstva, odvisna od predhodne rešitve vprašanja

glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti,

je Vrhovno sodišče oziroma drugo sodišče dolžno izdati sklep, v skladu z

mednarodno pogodbo iz prejšnjega odstavka, s katerim predhodno vprašanje

odstopi v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti.

17.

Po presoji Vrhovnega sodišča odločitev v predmetni zadevi ni odvisna od razlage

prava Evropskih Skupnosti v smislu drugega odstavka 113. člena ZS. V delu, ki

se nanaša na napako v nazivu prejemnika računa je Vrhovno sodišče reviziji

ugodilo. Vrhovno sodišče reviziji ni ugodilo v delu, v katerem se nanaša na

manjkajoči podatek o ceni blaga brez DDV ter vrednosti blaga brez DDV. Vrhovno

sodišče ugotavlja, da v tem primeru odločitev ni odvisna od interpretacije

prava Šeste Direktive, saj Šesta Direktiva v tretjem (b) odstavku 22. člena

izrecno določa, da mora račun jasno izkazovati ceno brez davka. Glede na

ugotovljeno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in na

katerega je Vrhovno sodišče vezano, sporni računi tega podatka ne vsebujejo.

Glede na jasno dikcijo Šeste Direktive in ugotovljeno dejansko stanje Vrhovno

sodišče tako ugotavlja, da v obravnavani zadevi ne gre za razlago prava

Evropskih Skupnosti, ki bi zahtevala prekinitev postopka in postavitev

predhodnega vprašanja Sodišču Evropskih Skupnosti.

18.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti ugodilo reviziji v delu,

ki se nanaša na zamudne obresti in na podlagi določbe prvega odstavka 94. člena

ZUS-1, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je v tem delu tožbi ugodilo in ter

v tem delu odpravilo odločbo prvostopnega davčnega organa ter samo odločilo o

stvari (65. člen ZUS-1) tako, da zamudne obresti tečejo od dneva izvršljivosti

prvostopne odločbe dalje do plačila. Vrhovno sodišče je reviziji ugodilo tudi v

delu, ki se nanaša na račun št. 1/2001 z dne 10. 5. 2001 izdajatelja A.A. s.p.

in je v tem delu sodbo sodišča prve stopnje spremenilo na podlagi prvega

odstavka 94. člena ZUS-1, ter na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1

odpravilo odločbi tožene stranke ter prvostopenjskega organa in v tem delu

vrnilo zadevo v ponovno reševanje prvostopenjskemu organu, pri čemer je

prvostopenjski organ vezan na pravno mnenje Vrhovnega sodišča glede uporabe

materialnega prava. V preostalem delu pa je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo

na podlagi 92. člena ZUS-1.

<span

style="font-family:"Arial","sans-serif";color:navy">Področje: DDV

<span

style="font-family:"Arial","sans-serif"">

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

CENA BREZ DDV KOT OBVEZNA SESTAVINA RAČUNA – Ključni in kontrolni podatki za identifikacijo davčnega zavezanca (X Ips 1239/2004) (17.05.2011)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE