Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Delo in
prispevki/Socialni prispevki in dajatve/Socialni sporazumi/ …
ZAKON O RATIFIKACIJI
SPORAZUMA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN BOSNO IN
HERCEGOVINO TER ADMINISTRATIVNEGA DOGOVORA O IZVAJANJU SPORAZUMA O SOCIALNEM
ZAVAROVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN BOSNO IN HERCEGOVINO
/BBHSZ/
Datum
veljavnosti besedila v prikazani vsebini:
od 01.04.2011 naprej.
Datum veljavnosti sporazuma/administrativnega
dogovora o socialnem zavarovanju:
od 02.09.2011 naprej.
Datum uporabe sporazuma/administrativnega
dogovora o socialnem zavarovanju:
od 02.09.2011 naprej.
Uradni
list RS-MP, št. 10/08 (15.04.2008), 14/08 (14.07.2008), 03/11 (31.03.2011) in
11/11 (19.09.2011).
1. člen
Ratificirata
se Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in
Hercegovino ter Administrativni dogovor o izvajanju Sporazuma o socialnem
zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, podpisana v
Sarajevu 19. februarja 2007 in 7. novembra 2007.
2. člen
Sporazum in administrativni dogovor se v izvirniku v slovenskem in
bosanskem jeziku glasita:
SPORAZUM O SOCIALNEM ZAVAROVANJU
MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN BOSNO IN HERCEGOVINO
Republika
Slovenija in Bosna in Hercegovina v prizadevanju, da bi uredili medsebojne odnose
na področju socialnega zavarovanja, skleneta naslednji sporazum:
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Opredelitev pojmov
(1) V tem
sporazumu pomenijo izrazi:
1.
»ozemlje«
za
Republiko Slovenijo območje Republike Slovenije,
za Bosno in
Hercegovino ozemlje Bosne in Hercegovine;
2.
»državljan«
za
Republiko Slovenijo državljana Republike Slovenije,
za Bosno in
Hercegovino državljana Bosne in Hercegovine;
3.
»zakonodaja«
zakone in
druge pravne predpise, ki se nanašajo na področja, navedena v prvem odstavku 2.
člena tega sporazuma;
4.
»pristojni organi«
za
Republiko Slovenijo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter
Ministrstvo za zdravje;
za Bosno in
Hercegovino Ministrstvo za civilne zadeve Bosne in Hercegovine v sodelovanju s
pristojnimi organi v obeh entitetah Bosne in Hercegovine ter Distriktu Brčko
Bosne in Hercegovine:
a) v
Federaciji Bosne in Hercegovine:
– Federalno
ministrstvo za zdravstvo;
– Federalno
ministrstvo za delo in socialno politiko;
b) v
Republiki Srbski:
–
Ministrstvo za zdravje in socialno varstvo Republike Srbske;
–
Ministrstvo za delo in borčevsko-invalidsko varstvo Republike Srbske;
c) v
Distriktu Brčko Bosne in Hercegovine:
– Sklad za
zdravstveno zavarovanje Distrikta Brčko Bosne in Hercegovine;
5.
»nosilec«
zavod,
sklad ali organ, pristojen za izvajanje zakonodaje iz prvega odstavka 2. člena
tega sporazuma;
6.
»pristojni nosilec«
nosilca,
pri katerem je oseba zavarovana na dan vložitve zahtevka za dajatev ali
storitev ali pri katerem ima ali bi imela pravico do dajatve ali storitve;
7. »organi
za zvezo«
organe,
pooblaščene za neposredne medsebojne stike za lažje izvajanje tega sporazuma;
8.
»zavarovanec«
osebo,
zavarovano po zakonodaji iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma;
9.
»družinski član«
osebo, ki
je kot taka določena ali priznana po zakonodaji iz prvega odstavka 2. člena
tega sporazuma;
10.
»zavarovalna doba«
dobo
plačevanja prispevkov in z njo izenačene dobe, vključno s posebno dobo do 1.
januarja1965, ter druga obdobja, ki se kot taka priznajo po zakonodaji
pogodbenic;
11. »stalno
prebivališče« (»prebivalište«)
kraj, v
katerem se oseba naseli z namenom, da v njem stalno živi, in v katerem je
prijavljena v skladu z ustreznimi pravnimi predpisi;
12.
»začasno prebivališče« (»boravište«)
kraj na
ozemlju ene pogodbenice, kjer se začasno zadržuje ali biva oseba, ki ima stalno
prebivališče na ozemlju druge pogodbenice;
13.
»dajatev«
denarno
dajatev po zakonodaji iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma;
14.
»storitev«
zdravstveno
storitev, vključno z ortopedskimi in drugimi pripomočki;
15. »nujne
zdravstvene storitve«
storitve,
ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo pri tem ogroženo življenje ali zdravje
osebe.
(2) Drugi
izrazi v tem sporazumu imajo pomen, kot jim ga določa zakonodaja, veljavna v
vsaki od pogodbenic.
2. člen
Zakonodaja, na katero se sporazum nanaša
(1) Ta
sporazum se nanaša:
na
slovensko zakonodajo o:
a)
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;
b) obveznem
pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
c) starševskih
nadomestilih in otroškem dodatku;
d)
zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti;
na
zakonodajo Bosne in Hercegovine o:
a)
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;
b)
pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
c) otroških
dodatkih in denarnem nadomestilu za čas porodniškega dopusta;
d)
zavarovanju za primer brezposelnosti.
(2) Če v
tretjem odstavku tega člena ni določeno drugače, se ta sporazum nanaša tudi na
vso zakonodajo, ki spreminja ali dopolnjuje zakonodajo iz prvega odstavka tega
člena.
(3) Ta
sporazum se ne nanaša na zakonodajo o drugih sistemih socialne varnosti in ne
na novo uvedena področja socialne varnosti kakor tudi ne na sisteme, ki veljajo
za žrtve vojne in njenih posledic.
3. člen
Osebe, za katere se sporazum uporablja
Ta sporazum
se uporablja za:
a) osebe,
za katere velja ali je veljala zakonodaja ene ali obeh pogodbenic;
b) druge
osebe, če uveljavljajo pravice na podlagi zavarovanja oseb, navedenih pod točko
a.
4. člen
Enakopravnost pri uporabi zakonodaje
Pri uporabi
zakonodaje ene pogodbenice se državljani druge pogodbenice obravnavajo enako
kot državljani prve pogodbenice, če ta sporazum ne določa drugače.
5. člen
Izplačevanje dajatev
(1) Če ta
sporazum ne določa drugače, pokojnine in druge dajatve, do katerih je oseba
upravičena po zakonodaji ene pogodbenice, ne smejo biti zmanjšane, spremenjene,
zamrznjene, odvzete ali zasežene, ker upravičenec prebiva na ozemlju druge
pogodbenice.
(2)
Državljanom druge pogodbenice, ki prebivajo v tretji državi, izplačuje prva
pogodbenica pokojnine in druge dajatve pod enakimi pogoji kakor svojim
državljanom, ki tam prebivajo.
(3)
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne nanašajo na varstveni
dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, denarna nadomestila, ki jih osebe
prejemajo v zvezi z invalidnostjo in brezposelnostjo, ter na pogrebnino in
posmrtnino. Te dajatve se izplačujejo le, če ima upravičenec stalno
prebivališče na ozemlju pogodbenice, po pravnih predpisih katere so bile
pridobljene.
(3)
Določbe prvega in drugega odstavka 5. člena se ne nanašajo na varstveni
dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo ter denarna nadomestila, ki jih osebe
prejemajo v zvezi z invalidnostjo. Te dajatve se izplačujejo le, če ima
upravičenec stalno prebivališče na ozemlju pogodbenice, po pravnih predpisih
katere so bile pridobljene.
(4)
Denarna nadomestila za primer brezposelnosti, pogrebnina in posmrtnina se ne
izplačujejo v drugo pogodbenico. Pravice do teh dajatev se uveljavljajo v
skladu s tem sporazumom in pravnimi predpisi pogodbenice, na ozemlju katere so
te pravice pridobljene, če ima upravičenec stalno ali začasno prebivališče na
ozemlju te pogodbenice.
6. člen
Izenačenost pravnih dejstev
Če ima
opravljanje pridobitne dejavnosti ali neko obvezno zavarovanje po zakonodaji
ene pogodbenice pravni učinek na določene dajatve iz socialnega zavarovanja,
ima taka dejavnost ali enako obvezno zavarovanje enak učinek v drugi
pogodbenici.
II. DEL
DOLOČBE O UPORABI ZAKONODAJE
7. člen
Splošno pravilo obveznega zavarovanja
Za obvezno
zavarovanje zaposlenih oseb in oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, velja
zakonodaja pogodbenice, na ozemlju katere se delo oziroma. samostojna dejavnost
opravlja, če v 8. ali 9. členu tega sporazuma ni določeno drugače.
8. člen
Napoteni delavci in druge osebe
(1) Če
delodajalec s sedežem na ozemlju ene pogodbenice napoti svojega zaposlenega na
delo na ozemlje druge pogodbenice, velja zanj do konca 24. koledarskega meseca
po začetku dela na ozemlju druge pogodbenice zakonodaja prve pogodbenice, kot
če bi bil še vedno zaposlen na ozemlju prve pogodbenice. Če je to delo treba
podaljšati za obdobje, daljše od predvidenih 24 mesecev, se uporaba zakonodaje
pogodbenice, v kateri ima delodajalec sedež, s soglasjem pristojnega organa
pogodbenice, v kateri se delo opravlja, lahko izjemoma podaljša za največ 24
mesecev.
(2) Osebe,
ki opravljajo samostojno dejavnost na ozemlju ene pogodbenice in gredo na
ozemlje druge pogodbenice, da bi za krajši čas opravljale takšno dejavnost,
ostanejo zavarovane po zakonodaji prve pogodbenice, če njihovo bivanje v drugi
pogodbenici ni daljše od 12 mesecev. Če navedena dejavnost zaradi
nepredvidljivih razlogov traja več kot 12 mesecev, se lahko uporaba zakonodaje
prve pogodbenice s soglasjem pristojnega organa pogodbenice, v kateri se
dejavnost začasno opravlja, podaljša še za največ 12 mesecev.
(3) Za
potujoče osebje delodajalca, ki se ukvarja z zračnim, cestnim ali železniškim
prometom, se uporablja zakonodaja pogodbenice, na ozemlju katere je sedež
delodajalca.
(4) Za
delavca, zaposlenega v poslovalnici ali v stalnem predstavništvu podjetja,
katerega sedež je na ozemlju druge pogodbenice, se uporablja zakonodaja države,
na ozemlju katere je poslovalnica ali stalno predstavništvo.
(5) Za
posadko ladje in druge osebe, ki so na njej zaposlene, se uporablja zakonodaja
pogodbenice, pod zastavo katere ladja plove.
(6) Za
osebe, zaposlene v državni upravi, ki so napotene iz ene pogodbenice v drugo,
se uporablja zakonodaja pogodbenice, iz katere so bile napotene.
9. člen
Osebe, zaposlene v diplomatskih predstavništvih
in konzulatih
(1) Za
člane diplomatskega osebja diplomatskega predstavništva in konzularne
funkcionarje se uporablja zakonodaja pogodbenice pošiljateljice, ki jih je
poslala v drugo pogodbenico državo sprejema.
(2) Prvi
odstavek tega člena se uporablja tudi za člane administrativnega in tehničnega
osebja ter za strežno osebje diplomatskega predstavništva in konzulata, ki niso
državljani države sprejema in v njej tudi nimajo stalnega prebivališča.
(3) Ne
glede na drugi odstavek tega člena lahko člani administrativnega in tehničnega
osebja diplomatskega predstavništva in konzulata, ki so državljani države
pošiljateljice in imajo v državi sprejema stalno prebivališče, v treh mesecih
od začetka zaposlitve izberejo uporabo zakonodaje države pošiljateljice.
(4) Prvi
odstavek tega člena se uporablja tudi za osebe, zaposlene v osebni službi pri
članu diplomatskega osebja ali konzularnem funkcionarju, če so državljani
države pošiljateljice in imajo v tej državi stalno prebivališče. Če zaposlene
osebe niso državljani države pošiljateljice in v tej državi nimajo stalnega
prebivališča, se uporablja zakonodaja, ki velja v državi sprejema.
10. člen
Dogovor o izvzetju
(1) Na
skupno zahtevo zaposlenega in njegovega delodajalca se lahko pristojni organi
obeh pogodbenic dogovorijo o odstopu od določb 7. do 9. člena tega sporazuma,
vendar morajo pri tem upoštevati vrsto in okoliščine zaposlitve.
(2) Če za
zaposlenega po prvem odstavku tega člena velja zakonodaja prve pogodbenice,
čeprav je zaposlen na ozemlju druge pogodbenice, se uporabi zakonodaja, kot če
bi bil zaposlen na ozemlju prve pogodbenice.
III. DEL
POSEBNE DOLOČBE
1. poglavje
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
11. člen
Seštevanje zavarovalnih dob
Če je za
pridobitev, ohranitev ali ponovno vzpostavitev pravic iz zdravstvenega
zavarovanja potrebna predhodno dopolnjena določena zavarovalna doba, se
zavarovalne dobe, ki se upoštevajo po zakonodaji obeh pogodbenic, seštevajo, če
se ne nanašajo na isto obdobje.
12. člen
Uveljavljanje pravic
(1)
Zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene
pogodbenice, ima pravico do nujnih zdravstvenih storitev tudi med začasnim
bivanjem na ozemlju druge pogodbenice.
(2) Če je
že nastal zavarovalni primer, mora zavarovanec pridobiti soglasje pristojnega
nosilca pred začasno spremembo prebivališča. Soglasje se lahko odkloni zaradi
zdravstvenega stanja, lahko pa se da tudi naknadno, če zaradi utemeljenih
razlogov predhodno ni bilo zahtevano.
(3)
Zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene pogodbenice
in ima stalno prebivališče na ozemlju druge pogodbenice, je v breme pristojnega
nosilca upravičen do storitev nosilca v kraju bivanja po zakonodaji, ki velja
za tega nosilca.
(4) Za
storitve večje vrednosti (ortopedski in drugi pripomočki) je potrebno predhodno
soglasje pristojnega nosilca, razen če bi bilo zaradi odložitve storitve
ogroženo življenje ali zdravje zavarovanca.
(5)
Zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene pogodbenice
in mu je ta odobril, da se napoti na ozemlje druge pogodbenice zaradi
zdravljenja, ki ga zahteva njegovo zdravstveno stanje, ima na ozemlju druge
pogodbenice pravico do zdravstvenih storitev po zakonodaji te pogodbenice in v
breme pristojnega nosilca.
(6) Dajatve
zdravstvenega zavarovanja izplačuje pristojni nosilec v svoje breme in po svoji
zakonodaji.
(7) Določbe
prvega do šestega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za družinske člane
zavarovanca.
13. člen
Upokojenci in njihovi družinski člani
(1)
Upokojenec, ki prejema pokojnino po zakonodaji obeh pogodbenic, ima pravico do
zdravstvenega zavarovanja po zakonodaji pogodbenice, v kateri ima stalno
prebivališče.
(2)
Upokojenec, ki prejema pokojnino samo po zakonodaji ene pogodbenice, ima pa
stalno prebivališče na ozemlju druge pogodbenice, ima pravico do zdravstvenih
storitev po zakonodaji druge pogodbenice, v breme pristojnega nosilca prve
pogodbenice. Med začasnim prebivanjem na ozemlju prve pogodbenice ima ta
upokojenec pravico do nujnih zdravstvenih storitev po zakonodaji in v breme te
pogodbenice.
(3)
Družinski člani upokojencev, ki so zdravstveno zavarovani v eni pogodbenici in
imajo stalno prebivališče na ozemlju druge pogodbenice, so upravičeni do
zdravstvenih storitev v breme pristojnega nosilca. Obseg, vrsta in način uveljavljanja
zdravstvenih storitev se določijo po zakonodaji pogodbenice, v kateri imajo
stalno prebivališče, krog družinskih članov in trajanje pravic pa se določita
po zakonodaji, ki velja za pristojnega nosilca.
14. člen
Nosilci, ki zagotavljajo zdravstvene
storitve
Zdravstvene
storitve iz 12., 13., 16. in 17. člena tega sporazuma zagotavlja:
– v
Sloveniji – območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
pristojna po kraju stalnega ali začasnega prebivališča zavarovanca,
– v Bosni
in Hercegovini – organizacijska enota nosilca zdravstvenega zavarovanja,
pristojna po kraju stalnega ali začasnega prebivališča zavarovanca.
15. člen
Povračilo stroškov
(1) Stroške
zdravstvenih storitev povrne pristojni nosilec v dejanskem znesku, razen
upravnih stroškov.
(2)
Pristojna nosilca se lahko dogovorita tudi za drugačen način obračunavanja
stroškov.
2. poglavje
POŠKODBA PRI DELU ALI POKLICNA BOLEZEN
16. člen
Poškodba pri delu ali poklicna bolezen
(1)
Zavarovanec, ki je zaradi poškodbe pri delu ali zaradi poklicne bolezni
upravičen do zdravstvenih storitev po zakonodaji ene pogodbenice, je med
bivanjem na ozemlju druge pogodbenice upravičen do zdravstvenih storitev po
zakonodaji, ki velja za nosilca v kraju začasnega prebivališča zavarovanca. Pri
tem se uporabljata drugi in četrti odstavek 12. člena tega sporazuma.
(2) Stroški
zdravstvenih storitev se povrnejo v skladu z določbami 15. člena tega
sporazuma.
17. člen
Nesreča na poti na delo
Če
zavarovanec s stalnim prebivališčem v eni pogodbenici potuje na podlagi
veljavne pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja dela v drugo pogodbenico brez
prekinitve in po najkrajši poti ter doživi med potovanjem v kraj zaposlitve
nesrečo, zagotovi ustrezne storitve in dajatve nosilec druge pogodbenice
skladno s svojo zakonodajo o zavarovanju za primer poškodbe pri delu. Enako
velja tudi za nesrečo, ki jo doživi zaposleni pri vrnitvi v državo stalnega
prebivališča neposredno po poteku pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere je
bil v drugi pogodbenici.
18. člen
Dajatev v primeru poklicne bolezni
(1) Če je
treba v primeru poklicne bolezni upoštevati zakonodajo obeh pogodbenic, se
dajatev odobri le po zakonodaji tiste pogodbenice, na ozemlju katere je
zavarovanec nazadnje opravljal delo, ki lahko povzroči to poklicno bolezen, če
zavarovanec po tej zakonodaji izpolnjuje pogoje.
(2) Če je
zavarovanec v eni pogodbenici že pridobil pravico do dajatve zaradi poklicne
bolezni, mora pristojni nosilec te pogodbenice še naprej zagotavljati dajatev
tudi v primeru poslabšanja bolezni. Če pa je zavarovanec po uveljavitvi dajatve
v prvi pogodbenici v drugi pogodbenici opravljal delo, pri katerem obstaja
enako tveganje za poklicno bolezen, zaradi katere je že pridobil pravico do
dajatve, mora nadaljnjo istovrstno dajatev zagotavljati nosilec druge
pogodbenice.
3. poglavje
DENARNO NADOMESTILO ZA ČAS PORODNIŠKEGA
DOPUSTA OZIROMA STARŠEVSKO NADOMESTILO
19. člen
Denarno nadomestilo za čas porodniškega
dopusta oziroma starševsko nadomestilo
(1) Osebe,
ki preidejo iz ene pogodbenice v drugo pogodbenico, imajo pravico do denarnega
nadomestila za čas porodniškega dopusta oziroma do starševskega nadomestila po
zakonodaji pogodbenice, v kateri so bile zavarovane v trenutku pridobitve te
pravice, če izpolnjujejo pogoje, ki jih za pridobitev teh dajatev predpisuje ta
pogodbenica.
(2) Če je
za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta
oziroma do starševskega nadomestila po zakonodaji pogodbenice, ki dajatev
zagotavlja, potrebna predhodna doba zavarovanja, se po potrebi seštevajo
obdobja zavarovanja v obeh pogodbenicah.
(3) Če je
višina denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta oziroma starševskega
nadomestila odvisna od višine predhodne plače upravičenca in je upravičenec
dopolnil predpisano dobo zavarovanja na način iz drugega odstavka tega člena,
se kot predhodna plača upošteva samo plača, ki jo je upravičenec pridobil v
pogodbenici, ki zagotavlja pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega
dopusta oziroma do starševskega nadomestila, in sicer tako da se plača,
zaslužena v tej državi, šteje kot plača, zaslužena v celotnem predpisanem
obdobju.
4. poglavje
STAROST, INVALIDNOST IN SMRT
20. člen
Seštevanje zavarovalnih dob
(1) Če je
zavarovanec dopolnil zavarovalni dobi po zakonodaji obeh pogodbenic, se pri uveljavitvi,
ohranitvi ali ponovni pridobitvi pravice do dajatev seštejeta, če se ne
nanašata na isto obdobje. V kolikšni meri in kako se upošteva zavarovalna doba,
določa zakonodaja pogodbenice, v kateri je zavarovanec dopolnil to zavarovalno
dobo.
(2) Če z
uporabo prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice
do dajatve, pristojni nosilec upošteva za državljane pogodbenic tudi
zavarovalno dobo, dopolnjeno v tretjih državah, s katerimi sta obe pogodbenici
sklenili sporazume o socialnem zavarovanju oziroma socialni varnosti, v katerih
je predvideno seštevanje zavarovalnih dob. Če je s tretjo državo sklenila
sporazum samo ena pogodbenica, nosilec te države pogodbenice upošteva za
državljane pogodbenic tudi zavarovalno dobo, dopolnjeno v tretji državi.
(3)
Zavarovalna doba, dopolnjena v drugi pogodbenici, se upošteva le v dejanskem
trajanju.
21. člen
Določitev samostojne dajatve
Če obstaja
po zakonodaji ene pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih
dob, nosilec te pogodbenice zagotovi ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne
dobe, ki jo upošteva po svoji zakonodaji.
22. člen
Določitev sorazmernega dela dajatve
Če
zavarovanec ali njegov družinski član izpolnjuje pogoje za dajatev le ob
upoštevanju 20. člena tega sporazuma, se pravica do dajatve ugotavlja tako:
a) nosilec
vsake pogodbenice bo po zakonodaji, ki velja zanj, ugotovil, ali določena oseba
s seštevanjem zavarovalnih dob, kot je določeno v 20. členu tega sporazuma, po
tej zakonodaji izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do dajatve.
b) Če
obstaja pravica do dajatve, bo vsak nosilec, ki pride v poštev, najprej
izračunal teoretični znesek dajatve, ki bi ga moral izplačevati, če bi po svoji
zakonodaji upošteval vso zavarovalno dobo, dopolnjeno po zakonodaji obeh
pogodbenic, in zavarovalno dobo iz drugega odstavka 20. člena tega sporazuma.
Če je znesek dajatve neodvisen od dolžine zavarovalne dobe, velja kot
teoretični znesek.
c) Na
osnovi tega zneska bo nosilec določil znesek, ki ga je dolžan izplačevati, v
sorazmerju med dolžino zavarovalne dobe po svoji zakonodaji in skupno
zavarovalno dobo.
d) Če sta
pri izvajanju točke c skupna zavarovalna doba, ki se upošteva po zakonodaji
pogodbenic, in zavarovalna doba iz drugega odstavka 20. člena daljši od
najdaljše možne zavarovalne dobe, ki je po zakonodaji ene pogodbenice določena
za odmero višine dajatve, se delni znesek za izplačevanje izračuna v sorazmerju
med zavarovalno dobo, ki se upošteva po zakonodaji te pogodbenice, in njeno
najdaljšo možno zavarovalno dobo.
e) Pri
izvajanju točke b tega člena pri določitvi osnove za pokojnino vsaka
pogodbenica upošteva samo zavarovalno dobo, dopolnjeno v skladu s svojo
zakonodajo.
23. člen
Zavarovalna doba, krajša od dvanajst mesecev
Če
zavarovalna doba, ki se upošteva po zakonodaji ene pogodbenice, ne znaša skupaj
dvanajst mesecev, se po njeni zakonodaji ne prizna nobena dajatev. Ta določba
ne velja, če po tej zakonodaji obstaja pravica do dajatve samo na podlagi te
zavarovalne dobe. V tem primeru nosilec druge pogodbenice pri uveljavitvi,
ohranitvi ali ponovni pridobitvi pravice do dajatve in pri njeni višini
upošteva samo zavarovalno dobo, za katero so bili plačani prispevki, kot če bi
bila dopolnjena po njegovi zakonodaji.
5. poglavje
BREZPOSELNOST
24. člen
Seštevanje zavarovalnih dob
Zavarovalna
doba, dopolnjena z obveznim zavarovanjem po zakonodaji ene pogodbenice, se v
potrebni meri upošteva pri uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila za
primer brezposelnosti po zakonodaji druge pogodbenice, če je bil brezposelni v
državi pogodbenici, v kateri uveljavlja nadomestilo, v zadnjih osemnajstih
mesecih pred vložitvijo zahtevka za nadomestilo v delovnem razmerju in obvezno
zavarovan za primer brezposelnosti najmanj devet mesecev in če pri tem niso
bili kršeni predpisi o zaposlovanju tujcev.
6. poglavje
OTROŠKI DODATEK
25. člen
Pravica do otroškega dodatka
(1) Otroški
dodatek se po zakonodaji ene pogodbenice prizna tudi za otroke, državljane
druge pogodbenice s stalnim ali začasnim prebivališčem v prvi pogodbenici.
(2) Če so
ob uporabi določb tega sporazuma izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do
otroškega dodatka po zakonodaji obeh pogodbenic, se pravica do otroškega
dodatka prizna po zakonodaji tiste pogodbenice, v kateri ima otrok stalno
prebivališče.
(3) Otroci
v smislu tega poglavja so osebe, za katere je po veljavni zakonodaji obeh
pogodbenic predviden otroški dodatek.
IV. DEL
RAZNE DOLOČBE
26. člen
Izvajanje sporazuma
(1)
Pristojni organi bodo z administrativnim dogovorom določili način izvajanja
tega sporazuma.
(2) Z
dogovorom iz prvega odstavka tega člena bodo pristojni organi zaradi lažjega
sporazumevanja in za vzpostavljanje enostavne in hitre zveze med nosilci obeh
pogodbenic določili organe za zvezo.
(3)
Pristojni organi pogodbenic se bodo obveščali o:
a) vseh
ukrepih, ki jih bodo sprejeli za uporabo tega sporazuma;
b) vseh
spremembah zakonodaje v zvezi z uporabo tega sporazuma, najpozneje v
šestdesetih dneh po njihovi uveljavitvi.
(4) Pri
uporabi tega sporazuma si morajo pristojni organi in nosilci obeh pogodbenic
pomagati in ravnati kot pri uporabi svoje zakonodaje. Ta pomoč je brezplačna.
(5)
Pristojni organi in nosilci obeh pogodbenic lahko zaradi uporabe tega sporazuma
vzpostavijo neposreden stik med seboj in z udeleženimi osebami ali njihovimi
pooblaščenci.
(6)
Pristojni organi in nosilci ene pogodbenice ne smejo zavrniti vloženih
zahtevkov ali dopisov, ker so sestavljeni v uradnem jeziku druge pogodbenice.
(7)
Zdravniške preglede, ki se opravljajo zaradi izvajanja zakonodaje ene
pogodbenice, nanašajo pa se na osebe s stalnim prebivališčem na ozemlju druge
pogodbenice, bo na prošnjo pristojnega nosilca in v njegovo breme opravil
nosilec v kraju stalnega prebivališča osebe. Če se zdravniški pregledi
opravljajo v interesu obeh pogodbenic, se stroški ne povrnejo.
27. člen
Oprostitev overovitev in plačila taks
(1) Če so
po zakonodaji ene pogodbenice pisne vloge in listine, ki jih je treba
predložiti pri uporabi te zakonodaje, delno ali v celoti oproščene taks,
vključno s konzularnimi in upravnimi taksami, velja ta oprostitev tudi za
ustrezne pisne vloge in listine, ki jih je treba predložiti pri uporabi tega
sporazuma ali zakonodaje druge pogodbenice iz prvega odstavka 2. člena tega
sporazuma.
(2) Za
listine, ki jih je treba predložiti pri uporabi tega sporazuma ali zakonodaje
ene pogodbenice iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma službam druge
pogodbenice, ni potrebna overovitev oziroma kakšna podobna formalnost.
28. člen
Vlaganje zahtevkov
(1)
Zahtevki, izjave ali pravna sredstva, ki se pri uporabi tega sporazuma ali
zakonodaje ene pogodbenice vložijo pri pristojnem organu ali nosilcu ene od
pogodbenic, se obravnavajo kot zahtevki, izjave ali pravna sredstva, vložena
pri pristojnem organu ali nosilcu druge pogodbenice.
(2)
Zahtevek za dajatev, vložen po zakonodaji ene pogodbenice, se šteje kot
zahtevek za ustrezno dajatev po zakonodaji druge pogodbenice. To ne velja,
kadar vlagatelj izrecno zahteva, da se odloži uveljavljanje pravic do dajatev
za primer starosti, pridobljenih po zakonodaji druge pogodbenice.
(3)
Zahtevke, izjave ali pravna sredstva, ki morajo biti pri uporabi zakonodaje ene
pogodbenice v določenem roku vloženi pri nekem organu, nosilcu ali drugi
pristojni službi te pogodbenice, lahko oseba vloži v enakem roku pri ustreznem organu,
nosilcu ali drugi pristojni službi druge pogodbenice.
(4) V
primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena organi nemudoma
neposredno ali s posredovanjem organov za zvezo dostavijo vložene zahtevke,
izjave ali pravna sredstva ustreznemu nosilcu druge pogodbenice.
29. člen
Valuta in obračunski tečaj
(1)
Nosilec, pristojen za izplačevanje dajatev po zakonodaji ene pogodbenice,
dajatve priznava v valuti, ki velja v tej pogodbenici.
(2)
Izplačila dajatev iz prvega odstavka tega člena se upravičencu, ki prebiva v
drugi pogodbenici, izvršijo v konvertibilni valuti (EUR).
(3)
Izplačila med nosilci pogodbenic se opravljajo v konvertibilni (EUR).
(4) Pri
preračunavanju dajatev v valuto druge pogodbenice je merodajen tečaj, ki je
veljal na dan, ko je nosilec nakazal dajatev organu za izplačilo svoje države,
zaradi izplačila v drugo pogodbenico.
30. člen
Priznavanje izvršljivih odločb
(1)
Izvršljive odločbe sodišč in odločbe drugih organov ali nosilcev ene
pogodbenice ter dokazila o neplačevanju prispevkov (listine) ali drugih
terjatev iz socialnega zavarovanja ter zahteve za vračilo neupravičeno prejetih
dajatev se priznajo tudi v drugi pogodbenici.
(2)
Priznanje se sme zavrniti le, če je v nasprotju s pravnim redom tiste
pogodbenice, v kateri naj bi bila odločba ali listina priznana.
(3) Na
podlagi izvršljivih odločb in listin, priznanih po prvem odstavku tega člena,
se opravi izvršba v drugi pogodbenici. Izvršilni postopek poteka po zakonodaji,
ki velja glede izvršitve izdanih ustreznih odločb in listin v pogodbenici, na
območju katere se izvršba opravlja. Na izvodu odločbe ali listine mora biti
potrdilo o njeni izvršljivosti (klavzula o izvršljivosti).
31. člen
Poračun akontacije
(1) Če je
nosilec ene pogodbenice izplačal akontacijo dajatve, se za poravnavo akontacije
na njegovo zahtevo zadrži izplačilo zneska za isto obdobje, za katero obstaja
pravica po zakonodaji druge pogodbenice.
(2) Če je
nosilec ene pogodbenice izplačal višjo dajatev, kot bi jo moral za obdobje, za
katero mora nosilec druge pogodbenice naknadno izplačati ustrezno dajatev, se
razlika med pripadajočo dajatvijo in višino zneska, ki ga je treba naknadno
izplačati, obravnava kot akontacija v smislu prvega odstavka tega člena.
32. člen
Povrnitev škode
(1) Če je
oseba v skladu z zakonodajo ene pogodbenice upravičena do odškodnine za škodo,
nastalo na območju druge pogodbenice, preide zahtevek za odškodnino na nosilca
prve pogodbenice po zakonodaji te pogodbenice.
(2) Če
odškodninski zahtevek za istovrstne dajatve iz istega škodnega primera pripada
nosilcu ene in druge pogodbenice, lahko tretji s plačilom enemu ali drugemu
nosilcu z oprostilnim učinkom zadovolji zahtevek obeh nosilcev. V medsebojnem
razmerju sta nosilca dolžna opraviti poravnavo v sorazmernih deležih.
33. člen
Reševanje sporov
(1) Spore v
zvezi z izvajanjem tega sporazuma rešujejo pristojni organi sporazumno.
(2) Če spor
ni rešen na način iz prvega odstavka tega člena v šestih mesecih od prvega
predloga za začetek pogajanj, se preda arbitraži, o katere sestavi in postopku
se dogovorita pogodbenici. Odločitev arbitraže je za državi pogodbenici
dokončna in obvezujoča.
V. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
Pravica do dajatev
(1) Ta
sporazum se ne uporablja za izplačilo dajatev za čas, preden je začel veljati.
(2) Za
ugotavljanje pravic do dajatev po tem sporazumu se upošteva tudi zavarovalna
doba, ki je bila dopolnjena po zakonodaji pogodbenic pred začetkom veljavnosti
tega sporazuma.
(3) Ne
glede na prvi odstavek tega člena velja ta sporazum tudi za primere
zavarovanja, ki so nastali, preden je začel veljati.
(4)
Dajatve, ki so plačljive šele na podlagi tega sporazuma, se ugotavljajo na
zahtevo upravičenca. Če je zahteva vložena v dveh letih od uveljavitve tega
sporazuma, se dajatev prizna od njegove uveljavitve. Če je zahteva vložena po
tem roku, pa se dajatev prizna z dnem, ki je določen po zakonodaji vsake
pogodbenice.
(5) Ne
glede na določbo tretjega odstavka 20. člena tega sporazuma se zavarovalne
dobe, dopolnjene do 8. oktobra 1991, po zakonodajah obeh pogodbenic, ki sta
veljali v času, ko sta obe pogodbenici uporabljali zakonodajo nekdanje
Socialistične federativne republike Jugoslavije, upoštevajo v trajanju, kot so
bile priznane po teh zakonodajah.
35. člen
Upoštevanje obdobij zavarovanja
(1) Zavarovalne
dobe, dopolnjene v drugih državah, ki jih je nekdanja Socialistična federativna
republika Jugoslavija prevzela na podlagi mednarodnih sporazumov s temi
državami, prevzame v svoje breme pogodbenica, državljan katere je zavarovanec
na dan vložitve zahteve za pokojnino. Če ima zavarovanec državljanstvo obeh
pogodbenic, prevzame zavarovalne dobe v svoje breme pogodbenica, v kateri ima
zavarovanec stalno prebivališče na dan vložitve zahteve za pokojnino. Če
zavarovanec ni državljan pogodbenic ali državljan katere od držav naslednic
nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, gredo navedene
zavarovalne dobe v breme nosilca pogodbenice, katere republiški državljan je
bil ta zavarovanec na dan prevzema obveznosti po mednarodnem sporazumu.
(2)
Zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji nekdanje Socialistične federativne
republike Jugoslavije o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških
zavarovancev od 1. januarja 1973 do 8. oktobra 1991, gredo v breme pogodbenice,
državljan katere je zavarovanec na dan uveljavitve sporazuma. Če ima oseba
državljanstvo obeh pogodbenic, gredo zavarovalne dobe v breme pogodbenice, v
kateri ima oseba stalno prebivališče na dan uveljavitve sporazuma.
36. člen
Dajatve po prejšnji zakonodaji
(1)
Dajatve, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice do 7. oktobra 1991 priznal
po zakonodaji nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije z
upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice,
ostanejo obveznost pristojnega nosilca pogodbenice, ki je te dajatve priznal.
(2)
Pokojnina, ki jo je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v smislu prvega
odstavka tega člena, ostane obveznost nosilca pogodbenice, ki jo je priznal in
se ne preračunava niti v primeru, če pristojni nosilec druge pogodbenice
upokojencu prizna pokojnino ali sorazmerni del pokojnine z uporabo tega
sporazuma na podlagi zavarovalne dobe, ki pri odmeri pokojnine iz prvega
odstavka tega člena še ni bila upoštevana, tudi če ta zavarovalna doba znaša
manj kot 12 mesecev.
(3)
Pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem
delu v obdobju od 8. oktobra 1991 do začetka veljavnosti tega sporazuma z
upoštevanjem zavarovalne dobe dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice in z
uporabo nekega tretjega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju z izjemo
sporazumov sklenjenih med državami nastalimi na območju bivše SFRJ, se ne
preračunavajo po določbah tega sporazuma. To velja tudi za t. i. »samostojne«
pokojnine priznane v istem obdobju na podlagi skupne zavarovalne dobe,
dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih
dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o
socialnem zavarovanju, sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo.
(4) Po
smrti upokojenca iz prvega do tretjega odstavka tega člena se določbe navedenih
odstavkov uporabljajo tudi za uveljavljanje pravice do vdovske oziroma
družinske pokojnine.
37. člen
Ponovna odmera pokojnin
(1)
Pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju od 8.
oktobra 1991 do začetka veljavnosti tega sporazuma z upoštevanjem zavarovalne
dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, se po uradni dolžnosti
odmerijo po določbah tega sporazuma. To velja tudi za dajatve, ki so bile prvič
priznane v eni pogodbenici do 7. oktobra 1991, nato pa v obdobju iz prvega
stavka uveljavljene ter priznane v drugi pogodbenici na podlagi pretežnosti
zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji te pogodbenice. V teh primerih velja
dan, ko je nosilec prve pogodbenice začel postopek, kot dan vložitve zahtevka
po zakonodaji druge pogodbenice. Tako določene dajatve gredo od prvega dne
naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi
priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine.
(2) Pogoji
za pridobitev pravice do pokojnine iz prvega odstavka tega člena se v drugi
pogodbenici ugotavljajo po zakonodaji, ki velja na dan uveljavitve tega
sporazuma. Če po zakonodaji druge pogodbenice niso izpolnjeni pogoji za
priznanje pravice do pokojnine na dan uveljavitve tega sporazuma, ostanejo
dajatve obveznost pogodbenice, ki jih je priznala.
(3) Če bi
bil z uporabo prvega odstavka tega člena seštevek pokojnin, odmerjenih po
zakonodajah obeh pogodbenic, nižji od že priznane pokojnine, ki bi se na dan
ponovne odmere izplačevala po zakonodaji ene pogodbenice, bo pristojni nosilec
te pogodbenice izplačeval upravičencu tudi razliko med svojo že priznano
pokojnino in seštevkom pokojnin, odmerjenih po zakonodajah obeh pogodbenic na
ta način:
a)
upravičencu, ki je pokojnino že pridobil po zakonodaji ene pogodbenice in ima
na dan ponovne odmere pokojnine stalno prebivališče v tej pogodbenici, bo
pristojni nosilec pokojnino še naprej izplačeval v znesku, ki bi mu pripadal po
zakonodaji te pogodbenice. V tem primeru bo pristojni nosilec druge pogodbenice
izplačeval pokojnino neposredno pristojnemu nosilcu prve pogodbenice.
b)
upravičencu, ki je pravico do pokojnine že pridobil v tej pogodbenici in ima na
dan ponovne odmere pokojnine stalno prebivališče v drugi pogodbenici ali v neki
tretji državi, bo izplačeval pokojnino, na novo odmerjeno po svoji zakonodaji
in razliko med zadnjim izplačanim zneskom prej priznane pokojnine ter seštevkom
pokojnin, odmerjenih po zakonodajah obeh pogodbenic. Razliko iz prejšnjega
stavka bo pristojni nosilec prve pogodbenice izplačeval, vse dokler seštevek
pokojnin, odmerjenih po zakonodaji obeh pogodbenic, ne bo dosegel višine prej
izplačevane pokojnine. Za kritje preplačila pri nosilcu prve pogodbenice bo
nosilec druge pogodbenice zneske svoje pokojnine izplačeval nosilcu prve
pogodbenice vse dokler nosilec prve pogodbenice ne bo ponovno odmeril pokojnine
ter dokler preplačilo pri nosilcu prve pogodbenice ne bo poplačano, nato pa bo
pokojnino izplačeval neposredno upravičencu. O vsaki spremembi svoje pokojnine
bo obveščal pristojnega nosilca prve pogodbenice, dokler bo to potrebno.
(4)
Pristojni nosilec v prvi pogodbenici ponovno odmeri pokojnino na podlagi novo
ugotovljene zavarovalne dobe v skladu s tem sporazumom le, če nosilec druge
pogodbenice prizna pravico do pokojnine v skladu s prvim in drugim odstavkom
tega člena.
(5)
Pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju po 7.
oktobru 1991 in pred uveljavitvijo tega sporazuma na podlagi zavarovalne dobe,
krajše od 12 mesecev, dopolnjene po zakonodaji te pogodbenice, in z
upoštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih izključno po zakonodaji druge
pogodbenice, se bodo ponovno odmerile z uporabo 23. člena tega sporazuma in
prvega odstavka tega člena.
38. člen
Uveljavitev in trajanje sporazuma
(1) Ta
sporazum se ratificira. Listini o ratifikaciji je treba izmenjati čim prej po
diplomatski poti.
(2) Ta
sporazum začne veljati prvega dne drugega meseca po poteku tistega meseca, v
katerem sta strani izmenjali listini o ratifikaciji.
(3) Ta
sporazum se sklene za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica ga lahko odpove z
odpovednim rokom šestih mesecev. Odpoved učinkuje s potekom tekočega
koledarskega leta in mora biti dana v pisni obliki po diplomatski poti.
(4) Ob
odpovedi tega sporazuma njegove določbe še naprej veljajo za pridobljene
pravice, in sicer ne glede na omejujoče določbe, ki jih predvidevajo sistemi s
tega področja za primer bivanja upravičenca v tujini.
(5) Ob odpovedi
tega sporazuma se začeti postopki za uveljavljanje pravic po tem sporazumu
dokončajo po določbah tega sporazuma.
V potrditev
tega sta pooblaščenca podpisala ta sporazum.
Sestavljeno
v Sarajevu dne 19. 2. 2007 v dveh izvirnikih v slovenskem jeziku ter v uradnih
jezikih Bosne in Hercegovine – bosanskem, hrvaškem in srbskem jeziku, pri čemer
so vsa besedila enako verodostojna.
Sporazum o spremembi Sporazuma o socialnem
zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino - BBHSZ-A (Uradni
list RS-MP, št. 03/11 z dne 31.03.2011) vsebuje še naslednjo končno določbo:
2. člen
(1)
Ta sporazum se ratificira.
(2)
Ta sporazum začne veljati z dnem prejema zadnjega od uradnih obvestil strani o
končanju potrebnih notranjepravnih postopkov za njegovo uveljavitev.
(3)
Ta sporazum se sklene za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica ga lahko odpove z
odpovednim rokom šestih mesecev. Odpoved učinkuje s potekom tekočega
koledarskega leta in mora biti dana pisno po diplomatski poti.
(4)
Ob odpovedi tega sporazuma njegove določbe še naprej veljajo za pridobljene
pravice, in sicer ne glede na omejujoče določbe, ki jih predvidevajo sistemi s
tega področja za primer bivanja upravičenca v tujini.
(5)
Ob odpovedi tega sporazuma se začeti postopki za uveljavljanje pravic po tem
sporazumu dokončajo po določbah tega sporazuma.
V
potrditev tega sta pooblaščenca podpisala ta sporazum.
Sestavljeno
na Brdu pri Kranju dne 17. decembra 2010 v dveh izvirnikih v slovenskem jeziku
ter v uradnih jezikih Bosne in Hercegovine – v bosanskem, hrvaškem in srbskem
jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.
ADMINISTRATIVNI DOGOVOR O
IZVAJANJU SPORAZUMA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN BOSNO IN
HERCEGOVINO
Na podlagi
prvega odstavka 26. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko
Slovenijo in Bosno in Hercegovino z dne 19. februarja 2007 (v nadaljnjem
besedilu: sporazum) so se pristojni organi sporazumeli o naslednjem:
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Opredelitev pojmov
V tem
administrativnem dogovoru imajo uporabljeni izrazi enak pomen kakor v
sporazumu.
2. člen
Organi za zvezo
Organi za
zvezo iz drugega odstavka 26. člena sporazuma so:
v Sloveniji
za
zdravstveno zavarovanje
Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije,
za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Zavod za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
za
zavarovanje za primer brezposelnosti
Zavod
Republike Slovenije za zaposlovanje,
v Bosni in
Hercegovini
za
zdravstveno zavarovanje
v
Federaciji Bosne in Hercegovine: Zavod zdravstvenega zavarovanja in
pozavarovanja Federacije Bosne in Hercegovine,
v Republiki
srbski: Sklad za zdravstveno zavarovanje Republike srbske,
v Distriktu
Brčko Bosne in Hercegovine: Sklad za zdravstveno zavarovanje Distrikta Brčko
Bosne in Hercegovine,
za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje
v
Federaciji Bosne in Hercegovine: Zvezni zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje,
v Republiki
srbski: Sklad za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike srbske,
za
zavarovanje za primer brezposelnosti
v
Federaciji Bosne in Hercegovine: Zvezni zavod za zaposlovanje,
v Republiki
srbski: Zavod za zaposlovanje Republike srbske,
v Distriktu
Brčko Bosne in Hercegovine: Zavod za zaposlovanje Distrikta Brčko Bosne in
Hercegovine.
3. člen
Naloge organov za zvezo
(1) Naloge
organov za zvezo so določene s sporazumom in s tem administrativnim dogovorom.
Pri izvajanju sporazuma organi za zvezo sodelujejo med seboj, lahko pa se tudi
neposredno obračajo na pristojne organe, nosilce in osebe, za katere se
sporazum uporablja. Organi za zvezo si pri izvajanju sporazuma medsebojno
pomagajo.
(2) Organi
za zvezo se dogovorijo o vsebini in obliki obrazcev, potrebnih za izvajanje
sporazuma in uporabo tega administrativnega dogovora.
(3) Organi
za zvezo lahko v okviru svojih pristojnosti sklepajo dogovore in sprejemajo
stališča za izvajanje sporazuma.
II. DEL
UPORABA PRAVNIH PREDPISOV
4. člen
Napotitve delavcev na območje druge
pogodbenice
(1) V
primerih iz 8. in 9. člena sporazuma ali v primerih izvzetja iz 10. člena
sporazuma mora pristojni organ oziroma pristojni nosilec pogodbenice, katere
zakonodaja se bo uporabljala, na skupno zahtevo delavca in njegovega
delodajalca izdati potrdilo, da bo glede nekaterih delavcev veljala ta
zakonodaja.
(2)
Potrdila iz prvega odstavka tega člena izda:
pri uporabi
slovenske zakonodaje
pristojna
območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
pri uporabi
zakonodaje Bosne in Hercegovine
Ministrstvo
civilnih zadev Bosne in Hercegovine.
III. DEL
UPORABA POSEBNIH IN RAZNIH DOLOČB
5. člen
Nosilec, pristojen za izdajo potrdila o
zavarovalni dobi
(1) Zaradi
uporabe 11. člena sporazuma mora vlagatelj zahtevka predložiti potrdilo
pristojnega nosilca o zavarovalni dobi, priznani po zakonodaji druge
pogodbenice. Tako potrdilo izda na zahtevo vlagatelja:
v Sloveniji
pristojna
območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
v Bosni in
Hercegovini
v
Federaciji Bosne in Hercegovine: pristojna organizacijska enota nosilca
zdravstvenega zavarovanja,
v Republiki
srbski: pristojna organizacijska enota Sklada za zdravstveno zavarovanje
Republike srbske,
v Distriktu
Brčko Bosne in Hercegovine: Sklad za zdravstveno zavarovanje Distrikta Brčko
Bosne in Hercegovine.
(2) Če
vlagatelj zahtevka ne predloži potrdila, lahko pristojni nosilec prve
pogodbenice zahteva potrdilo neposredno od pristojnega nosilca druge
pogodbenice iz prvega odstavka tega člena.
6. člen
Odobritev storitev
(1) Za
uporabo 12. in 16. člena sporazuma mora vlagatelj zahtevka predložiti nosilcu v
kraju začasnega oziroma stalnega prebivališča potrdilo pristojnega nosilca kot
dokazilo o pravici. Če ga ne predloži, lahko pristojni nosilec na zahtevo
nosilca v kraju začasnega oziroma stalnega prebivališča, ki zagotavlja
storitev, izda to potrdilo pozneje. V primerih iz prvega odstavka 12. člena
sporazuma mora pristojni nosilec izdati potrdilo naknadno.
(2) Nosilec
v kraju začasnega oziroma stalnega prebivališča mora zagotoviti osebi,
zavarovani po zakonodaji druge pogodbenice, storitve, kakor da gre za njegovega
zavarovanca.
(3) Če je
potrebno zdravljenje v bolnišnici, mora nosilec v kraju začasnega prebivališča
takoj, ko za to izve, obvestiti pristojnega nosilca o datumu sprejema bolnika v
bolnišnico, predvidenem trajanju zdravljenja in dnevu odpusta iz bolnišnice.
(4) Za
storitve večje vrednosti se po četrtem odstavku 12. člena sporazuma štejejo
storitve, katerih vrednost presega 150 EUR, izraženo v domači valuti.
7. člen
Obvestilo o višini stroškov
Pri
odstopanju od predvidenega postopka mora nosilec v kraju začasnega prebivališča
pristojnemu nosilcu na njegovo zahtevo poslati obvestilo o višini stroškov
opravljenih storitev.
8. člen
Izplačilo dajatev
Pristojni
nosilec izplačuje dajatve neposredno upravičencem, razen če so sestavni del
pavšalnega zneska.
9. člen
Zagotavljanje storitev uživalcem pokojnine
Zaradi
uporabe drugega in tretjega odstavka 13. člena sporazuma mora pristojni nosilec
predložiti nosilcu v kraju stalnega prebivališča potrdilo o obstoju pravice do
storitev.
10. člen
Odobritev storitev
V primerih
iz 17. člena sporazuma se smiselno uporabljata 6. in 7. člen tega
administrativnega dogovora.
11. člen
Izplačilo dajatev in izmenjava podatkov
(1) Za
izplačilo dajatev iz 16., 17. in 18. člena sporazuma se smiselno uporablja 8.
člen tega administrativnega dogovora.
(2) Za
izmenjavo statističnih podatkov se smiselno uporablja 14. člen tega
administrativnega dogovora.
12. člen
Zahtevek za dajatve
(1)
Pristojni nosilci se v zvezi z 28. členom sporazuma medsebojno takoj obvestijo
o vsakem zahtevku za dajatev.
(2)
Pristojni nosilci si medsebojno sporočajo tudi druga dejstva, bistvena za
pridobitev pravic in določanje višine dajatev, in po potrebi priložijo
zdravniško mnenje, ob upoštevanju določb 21. do 23. člena sporazuma.
(3)
Potrjevanje podatkov v dogovorjenih dvojezičnih obrazcih nadomešča predložitev
dokumentacije med pristojnimi nosilci obeh držav.
(4) Pri
uporabi drugega odstavka 20. člena sporazuma pošljejo pristojni nosilci
pogodbenic tudi podatke o zavarovalnih dobah, dopolnjenih v tretjih državah, če
z njimi razpolagajo.
(5)
Pristojni nosilci morajo po končanem postopku obvestiti drug drugega o
odločitvah.
13. člen
Izplačilo pokojnin
V skladu s
5. členom sporazuma pristojni nosilci izplačujejo pokojnine in druge dajatve
neposredno upravičencem, razen v primerih, pri katerih je s sporazumom določeno
drugače.
14. člen
Izmenjava podatkov
Organi za
zvezo obeh pogodbenic si za vsako koledarsko leto izmenjajo statistične podatke
o izplačilih dajatev upravičencem skladno z določbami sporazuma. Statistični
podatki vsebujejo vrsto dajatev, število upravičencev in celotno višino
izplačanih dajatev.
15. člen
Postopek v primerih iz 24. člena sporazuma
V primerih
iz 24. člena sporazuma mora vlagatelj zahtevka predložiti pristojnemu nosilcu
ene pogodbenice potrdilo pristojnega nosilca druge pogodbenice, iz katerega je
razvidna zavarovalna doba, dopolnjena po zakonodaji druge pogodbenice. Če
takega potrdila ne predloži, lahko organ za zvezo ene pogodbenice zahteva
izdajo takega potrdila od organa za zvezo druge pogodbenice.
IV. DEL
FINANČNA DOLOČBA
16. člen
Povračilo stroškov
(1)
Pristojni nosilec povrne stroške za storitve nosilcu v kraju začasnega oziroma
stalnega prebivališča v treh mesecih od dneva prejetja zahtevka, če se organi
za zvezo ne dogovorijo drugače.
(2)
Pristojni nosilec mora povrniti nesporne stroške nosilcu v kraju začasnega
oziroma stalnega prebivališča v dveh mesecih od dneva prejema zahtevka.
V. DEL
REŠEVANJE SPOROV
17. člen
Sestava in delovanje arbitraže
(1) V
primerih iz drugega odstavka 33. člena sporazuma se arbitraža določi na
naslednji način:
a) vsaka
pogodbenica imenuje arbitra v enem mesecu od prejema arbitražnega zahtevka. Ta
dva arbitra imenujeta tretjega arbitra, ki ni državljan nobene od pogodbenic, v
dveh mesecih od datuma, ko je pogodbenica, ki je zadnja imenovala svojega
arbitra, uradno obvestila o imenovanju drugo pogodbenico;
b) če ena
ali druga pogodbenica ne imenuje arbitra v predpisanem roku, lahko druga
pogodbenica prosi predsednika Meddržavnega sodišča v Haagu, ali če je ta
predsednik državljan ene od pogodbenic, podpredsednika ali po položaju
naslednjega člana tega sodišča, ki ni državljan nobene od pogodbenic, da
imenuje arbitra. Podoben postopek se sprejme na zahtevo ene ali druge
pogodbenice, če se arbitra ne moreta sporazumeti o imenovanju tretjega arbitra.
(2)
Arbitražno sodišče samo določi svoj postopek. Stroške postopka si pogodbenici
delita v enakih delih.
VI. DEL
KONČNA DOLOČBA
18. člen
Začetek veljavnosti
Ta
administrativni dogovor začne veljati hkrati s sporazumom.
Sestavljeno
v Sarajevu dne 7. novembra 2007 v dveh izvirnikih v slovenskem jeziku ter
uradnih jezikih Bosne in Hercegovine – bosanskem, hrvaškem in srbskem jeziku,
pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.
3. člen
Za izvajanje
sporazuma in administrativnega dogovora skrbi Ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve.
4. člen
Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije –
Mednarodne pogodbe.
Zakon o ratifikaciji sporazuma o spremembi Sporazuma
o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino - BBHSZ-A
(Uradni list RS-MP, št. 03/11 z dne 31.03.2011) vsebuje še naslednji končni
določbi:
3. člen
Za
izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
4. člen
Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
– Mednarodne pogodbe.