Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Delo in
prispevki/Delovna razmerja/Kolektivne pogodbe/ …
V skladu z veljavnimi predpisi sklepajo stranke:
– Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje kemijske
industrije
in
– Združenje delodajalcev – Sekcija za kemijo
kot predstavniki delodajalcev
ter
– Sindikati: SSS-Sindikat kemične, nekovinske in gumarske
industrije Slovenije, Neodvisnost KNSS – Sindikat kemijske in farmacevtske
dejavnosti Slovenije ter SKGIPS – KS 90
kot predstavniki delojemalcev
KOLEKTIVNO POGODBO
ZA KEMIČNO IN GUMARSKO INDUSTRIJO SLOVENIJE
Uradni list RS, št.:
§
37/07 (23.04.2007; veljavnost od 23.04.2007;
uporaba od 01.05.2007),
§
104/09 (18.12.2009; veljavnost od
19.12.2009; uporaba od 01.01.2010),
§
73/10 (17.09.2010; veljavnost od 02.10.2010;
uporaba od 02.10.2010).
Datum veljavnosti neuradno prečiščenega besedila:
|
od 02.10.2010 naprej
|
Datum
uporabe neuradno prečiščenega besedila:
|
od 02.10.2010
naprej
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
1. člen
Kolektivna pogodba velja za območje
Republike Slovenije.
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
2. člen
Kolektivna pogodba velja za vse
delodajalce, člane podpisnikov te pogodbe, ki opravljajo dejavnost na
pridobiten način in jih je pooblaščeni upravljalec poslovnega registra po
Standardni klasifikaciji dejavnosti razvrstil v področje dejavnosti DG 24
»Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken« ali DH 25
»Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas.
Osebna veljavnost
3. člen
(1) Kolektivna pogodba velja za vse
delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na
območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje
opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2) Za poslovodne delavce in vodilne
delavce ta kolektivna pogodba ne velja, razen če je s pogodbo o zaposlitvi med
delodajalci in takšno osebo drugače določeno.
(3) Kolektivna pogodba velja tudi za
učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju na podlagi
posebne pogodbe, razen če je z akti delodajalca določen ugodnejši obseg pravic.
(4) Določbe te kolektivne pogodbe o
delovnem času veljajo tudi za delavce, ki pri delodajalcih opravljajo delo po
določbah Zakona o delovnih razmerjih (zagotavljanje delavcev drugemu
delodajalcu).
Časovna veljavnost
4. člen
Kolektivna pogodba je sklenjena za
nedoločen čas.
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
5. člen
(1) V kolektivni pogodbi uporabljena
izraza »delodajalec« in delavec«, zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta
uporabljena kot nevtralna za ženske in za moške.
(2) Izraz »poslovodni organ« pomeni
osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne
vpisane v ustrezni register.
(3) Izraz »poslovodni delavec« pomeni
delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.
(4) Izraz »vodilni delavec« pomeni
delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe,
zadružnimi pravili, statutom ali sistemizacijo delovnih mest.
(5) Akt o sistemizaciji delovnih mest
je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa
delovna mesta, pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu in opis
del in nalog posameznega delovnega mesta.
(6) Pomen izrazov, ki se nanašajo na
plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.
Enotni minimalni standardi
6. člen
Določila in zneski iz te kolektivne
pogodbe in tarifne priloge k tej kolektivni pogodbi so obvezni enotni minimalni
standardi za delodajalce, opredeljene v 2. členu te pogodbe, razen pod pogoji
in v primerih, ko ta kolektivna pogodba določa drugače.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA
IN DELAVCEV
Razvrstitev del
7. člen
(1) Delovna mesta se razvrščajo v
devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu
o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:
I. tarifni razred: enostavna dela –
končana osnovnošolska obveznost
II. tarifni razred: manj zahtevna dela
– osnovna šola in krajše dodatno izobraževanje
III. tarifni razred: srednje zahtevna
dela – dve leti poklicnega izobraževanja
IV. tarifni razred: zahtevna dela –
dve leti in pol poklicnega ali strokovnega izobraževanja, končana poklicna šola
V. tarifni razred: bolj zahtevna dela
– končana srednja šola ali poklicna šola in mojstrski ali poslovodski izpit
VI/0. tarifni razred: zelo zahtevna
dela – višja strokovna izobrazba do dve leti
VI/I. tarifni razred: zelo zahtevna dela
– zahtevana višješolska izobrazba – diploma prve stopnje v univerzitetnem
programu
VII/0. tarifni razred: visoko zahtevna
dela – končana visoka strokovna šola
VII/1. tarifni razred: visoko zahtevna
dela – končana univerzitetna izobrazba ali specializacija po visoki strokovni
izobrazbi
VIII. tarifni razred: najbolj zahtevna
dela – magisterij ali specializacija po univerzitetni izobrazbi, zahtevna
vodstvena dela
IX. tarifni razred: izredno pomembna,
najbolj zahtevna dela – doktorat znanosti, zahtevna vodilna dela.
(2) Razvrstitev delovnih mest v
tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ ali od njega
pooblaščena oseba v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru
dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant
poklicev.
(3) Delodajalec je dolžan pred
sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih sprememb in
dopolnitev pridobiti mnenje sindikatov.
Tipična delovna mesta
8. člen
Tipična delovna mesta po tarifnih
razredih so:
I. tarifni razred
Delovna mesta, sestavljena iz
različnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihove tehnološke
značilnosti opravljati po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi
sredstvi.
Za opravljanje teh del je potrebno
minimalno znanje. Težišče je v pridobivanju delovnih spretnosti in navad za
praktično delo po posebnih vrstah del in delovnih nalog.
II. tarifni razred
Delovna mesta, ki vključujejo manj
zahtevna dela v proizvodnji, opravljanje delovnih operacij, ki se ponavljajo in
izvajajo z enostavnimi ali mehaniziranimi sredstvi, opravljanje manj zahtevnih
del pri strojih in napravah, ipd.
Za to raven zahtevnosti je praviloma
potrebna osnovnošolska izobrazba z dodatnim programom specifičnega
izobraževanja ali usposabljanja (krajši eno- ali večmesečni tečaji).
III. tarifni razred
Delovna mesta, v okviru katerih se
opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela na splošnem in tehničnem področju
– delo z različnimi stroji, z orodjem in napravami. Za opravljanje teh del se
zahteva višja stopnja razumevanja temeljev delovnega procesa, ker so pri
opravljanju dela možne nepredvidljive delovne situacije, v katerih delavec sam
rešuje nastale probleme.
Za to raven zahtevnosti se praviloma
zahteva dvoletni verificirani program poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
Kemijski, farmacevtski in gumarski
poklici za III. zahtevnostno stopnjo se ne pridobijo v rednem izobraževanju.
IV. tarifni razred
Delovna mesta, ki vključujejo zahtevna
in raznovrstna dela v pripravi proizvodnje, v izvajanju tehnoloških procesov, v
kontroli, vzdrževanju strojev in naprav ter administrativna dela. Na teh
delovnih mestih se zahteva poklicno praktično in teoretično znanje o
laboratorijskem delu, uravnavanju delovanja procesnih naprav, predelavi umetnih
materialov ipd. ter v večji meri samostojno reševanje konkretnih manjših
problemov.
Za to raven zahtevnosti se praviloma
zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega
izobraževanja.
V. tarifni razred
Delovna mesta, ki vključujejo
zahtevnejša raznovrstna dela v neposredni proizvodnji; v pripravi dela,
storitvena dela, tehnično-administrativna dela, dela, vezana na poslovne
funkcije, vodenje obratov, izmen itd. Za opravljanje teh del je potrebno
poglobljeno strokovno znanje določene usmeritve ter znanje s področja
organizacije dela in varnosti in zdravja pri delu.
Za to raven zahtevnosti se praviloma
zahteva:
– 3 leta javno priznanega poklicnega
ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit
ali
– 4 ali 5 let javno priznanega
strokovnega izobraževanja.
VI/0. tarifni razred
Delovna mesta, ki vključujejo zelo
zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja
delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter
vodenje na posameznih področjih poslovanja.
Za to raven zahtevnosti se praviloma
zahteva višja strokovna izobrazba do dve leti.
VI/1. tarifni razred
Delovna mesta, v okviru katerih se
opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja,
analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih
procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.
Za to raven zahtevnosti se praviloma
zahteva višja strokovna izobrazba.
VII/0. tarifni razred
Delovna mesta, v okviru katerih se
opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja
razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih
rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja
ipd.
Za to raven zahtevnosti se praviloma
zahteva visoka strokovna izobrazba.
VII/1. tarifni razred
Delovna mesta, v okviru katerih se
opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja
razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih
rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja
ipd.
Za to raven zahtevnosti se praviloma
zahteva visoka univerzitetna strokovna izobrazba.
VIII. tarifni razred
Delovna mesta, v okviru katerih se
opravljajo visoko zahtevna dela pri pripravi, analitičnem proučevanju,
raziskovanju proizvodnje, poslovnih in podobnih procesov. Visoko zahtevna dela
v zvezi z znanstvenimi raziskavami, oblikovanje novih teoretičnih in praktičnih
rešitev, spremljanje, oblikovanje in prenos sistema kompleksnih informacij,
ipd.
Za to raven zahtevnosti se praviloma
zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem
univerzitetnem izobraževanju.
IX. tarifni razred
Delovna mesta, ki vključujejo visoko
zahtevna, samostojna svetovalna znanstveno-raziskovalna dela.
Teoretično in praktično znanje in
sposobnosti, ki omogočajo nova dognanja na posebno zahtevnih strokovnih
področjih, načrtovanje in koordiniranje znanstvenih raziskovanj velikih
gospodarskih in drugih delovnih sistemov, reševanje najzapletenejših problemov
in oblikovanje modelov za prenos teh rešitev v prakso.
Pooblastila za odločanje
9. člen
(1) Delodajalec – fizična oseba in
zakoniti zastopnik delodajalca – pravne osebe lahko za odločanje o urejanju in
izvajanju pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pooblasti tudi druge
delavce (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni delavec).
(2) Delodajalec mora o pooblaščenih
delavcih in obsegu pooblastil za vsakega izmed njih pisno obvestiti sindikate
pri delodajalcu, delavce pa na način, ki je običajen pri delodajalcu (oglasne
deske, glasilo, intranet in podobno).
Pogodba o zaposlitvi
10. člen
(1) Pogodba o zaposlitvi mora
vsebovati:
– podatke o pogodbenih strankah, z
navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,
– datum nastopa dela; če datum nastopa
dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o
zaposlitvi,
– naziv delovnega mesta oziroma
podatke o vrsti dela, za katerega delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, s
kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi, tarifni
razred ter podatke, ki so osnova za izračun osnovne plače delavca (kot npr.:
plačilni razred, zahtevnostna skupina …).
– kraj opravljanja dela; če ni
navedenega točnega kraja, velja, da delavec opravlja delo na sedežu
delodajalca,
– čas trajanja delovnega razmerja,
– določilo, ali gre za delovno
razmerje s polnim ali s krajšim delovnim časom,
– določilo o dnevnem ali tedenskem
rednem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,
– znesek osnovne plače v nacionalni
valuti, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter določila
o morebitnih drugih plačilih,
– druge sestavine plače delavca,
plačilna obdobja ter način izplačevanja,
– število dni letnega dopusta, ki
pripada delavcu ob sklenitvi pogodbe in način določanja letnega dopusta,
– dolžino odpovednih rokov,
– ukrepe za varnost in zdravje
delavcev,
– izobraževanje,
– navedbo kolektivnih pogodb, ki
zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje
dela delavca, in
– druge pravice in obveznosti,
določene z zakonom.
(2) V pogodbi o zaposlitvi se glede
vprašanj, navedenih v sedmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti
alineji prvega odstavka, stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne
pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.
(3) Pogodba o zaposlitvi lahko za
delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna
znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter
medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena ...).
(4) Delodajalec delavcu pred podpisom
pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in
splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti. Delodajalec mora
omogočiti delavcu, da lahko pred podpisom pogodbe preveri njeno usklajenost in
jo vrne v roku 8 dni od prejema.
(5) Delodajalec mora te pogodbe in
splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
(6) Delavec lahko kadarkoli zahteva
vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
11. člen
Če se delo na delovnem mestu, za
katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, opravlja v organizacijskih
enotah v različnih krajih, je lahko delavec v skladu s pogodbo o zaposlitvi
napoten na delo v drug kraj, upoštevajoč omejitve, določene z določbo 30. člena
te pogodbe.
12. člen
(1) Delavec lahko sklene pogodbo o
zaposlitvi hkrati za dve delovni mesti, če se delo na obeh delovnih mestih
opravlja s krajšim delovnim časom in skupni delovni čas ne presega polnega
delovnega časa, določenega z zakonom oziroma kolektivno pogodbo za posameznega
delodajalca.
(2) Delavec lahko z delodajalcem
sklene pogodbo o zaposlitvi hkrati za dve delovni mesti, če se na obeh delovnih
mestih delo opravlja sezonsko, zaposlitev na obeh delovnih mestih pa delavcu
zagotavlja zaposlitev za polni delovni čas za celo koledarsko leto.
Pogodba o zaposlitvi v primeru
projektno organiziranega dela
13. člen
V primeru priprave oziroma izvedbe
dela, ki je projektno organizirano, delodajalec lahko sklene pogodbo o
zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto ali drugo delo za več kot
dve leti, vendar ne več kot pet let.
Manjši delodajalec
14. člen
Manjši delodajalec lahko sklepa
pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi izven primerov, ki jih določa zakon
kot dovoljen razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Izobraževanje
15. člen
S pogodbo o izobraževanju se lahko
podrobneje opredelijo pravice in obveznosti delavca in delodajalca v zvezi z
izobraževanjem.
Poskusno delo
16. člen
(1) Odločitev o tem, ali bo izbrani
kandidat opravljal poskusno delo, sprejme pooblaščeni delavec delodajalca na
podlagi podatkov in ocene o usposobljenosti kandidata za delo na delovnem
mestu.
Poskusno delo se lahko uvede samo, če
je navedeno v objavi prostega delovnega mesta.
(2) S pogodbo o zaposlitvi se določi
čas trajanja in način spremljanja poskusnega dela.
(3) Način spremljanja in ocenjevanja
poskusnega dela določi delodajalec in je z njim dolžan seznaniti delavca ob nastopu
dela.
17. člen
(1) Poskusno delo ne sme trajati dlje,
kot je določeno v objavi prostega delovnega mesta.
(2) Trajanje poskusnega dela za
posamezna dela znaša:
– za dela I. do III. tarifnega razreda
največ en mesec,
– za dela IV. tarifnega razreda največ
dva meseca,
– za dela V. tarifnega razreda največ
tri mesece,
– za dela VI., VII., VIII. in IX.
tarifnega razreda največ šest mesecev.
(3) Poskusno delo se lahko v primeru
začasne odsotnosti z dela podaljša, če je bila začasna odsotnost daljša od pet
delovnih dni.
(4) Delodajalec čas poskusnega dela
lahko skrajša, vendar ne pred potekom polovice poskusnega dela.
Spremljanje in ocenjevanje poskusnega
dela
18. člen
Poskusno delo delavca spremlja in
ocenjuje delavec oziroma delavci, ki jih delodajalec določi za spremljanje
poskusnega dela. Delavec oziroma delavci za spremljanje poskusnega dela morajo
biti imenovani pred nastopom dela delavca, katerega poskusno delo bodo
ocenjevali, delavec pa mora biti seznanjen, kdo ga bo ocenjeval.
19. člen
(1) V primeru negativne ocene
poskusnega dela lahko delodajalec odloči, da se delavcu izredno odpove pogodba
o zaposlitvi.
(2) Delavcu mora biti pisna ocena
njegovega poskusnega dela vročena najkasneje tri delovne dni pred potekom
poskusnega dela.
(3) Postopek izredne odpovedi pogodbe
o zaposlitvi se izvede v skladu z zakonom in določbami te kolektivne pogodbe.
Pripravništvo
Pogodba o zaposlitvi pripravnika
20. člen
(1) Pripravnik je oseba, ki začne
prvič po končanem izobraževanju opravljati dela, ustrezna vrsti in stopnji
njegove strokovne izobrazbe in v okviru programa izobraževanja za poklic ni
imel programa praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takem obsegu, da
bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki.
(2) Ni pripravnik, kdor je srednjo
strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pridobil s študijem ob
delu in bil v času študija zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem
mestu, za katerega se je zahtevala stopnja in smer strokovne izobrazbe, za
katero se je izobraževal.
(3) Delodajalec lahko dodatno odloči,
v katerih primerih pripravništvo ni potrebno.
Trajanje pripravništva
21. člen
(1) Pripravništvo se določi za
različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon
ne določa drugače.
Pripravništvo lahko traja:
– za dela IV. in V. stopnje strokovne
izobrazbe največ 6 mesecev,
– za dela VI. stopnje strokovne
izobrazbe največ 9 mesecev,
– za dela nad VI. stopnjo strokovne
izobrazbe največ 12 mesecev.
(2) Pripravništvo se podaljša, če opravičena
odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo, traja:
– za dela IV. in V. stopnje strokovne
izobrazbe najmanj 14 dni,
– za dela VI. stopnje strokovne
izobrazbe najmanj 21 dni,
– za dela nad VI. stopnjo strokovne
izobrazbe najmanj 28 dni.
Pripravništvo se podaljša za toliko
časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
(3) Delavcu – pripravniku, ki opravlja
pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v
odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša:
– za dela IV in V. stopnje strokovne
izobrazbe največ za tri mesece,
– za dela VI. stopnje strokovne
izobrazbe največ štiri mesece,
– za dela nad VI. stopnjo strokovne
izobrazbe največ šest mesecev.
(4) Pripravniku, ki je pri opravljanju
pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen in s tem dokaže, da
si je pridobil izkušnje, potrebne za samostojno delo v svoji stroki, lahko
delodajalec ali od njega pooblaščeni delavec na mentorjev predlog skrajša
pripravniško dobo, vendar ne za več kot polovico prvotno določenega trajanja
pripravništva.
(5) Pripravništva ni potrebno
opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega
razmerja dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica in stroke.
22. člen
(1) Pripravnika vodi, usmerja, nadzira
in ocenjuje mentor, ki ga določi delodajalec ali poslovodni organ ali od njega
pooblaščena oseba. Mentor izdela program pripravništva, po katerem se
pripravnik usposablja in z njim ob nastopu dela seznani pripravnika.
(2) Mentor mora imeti najmanj enako
stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik, vsaj tri leta delovnih izkušenj in
mora poznati naloge, za katere se pripravništvo izvaja.
23. člen
(1) Mentor je dolžan:
– skrbeti za izvajanje programa in
izvedbo načrta pripravništva,
– uvajati pripravnika v delo,
– dajati pripravniku strokovne
nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem delu,
– seznanjati pripravnika s pravilno
uporabo delovnih sredstev in naprav ter ga seznanjati z delovnimi postopki,
– uvajati pripravnika v študij
strokovne literature in delovne dokumentacije,
– sodelovati pri pripravniškem izpitu,
– podati pisno mnenje o pripravniku in
pripravništvu.
(2) Pripravnik brez pozitivnega mnenja
mentorja ne more opravljati pripravniškega izpita.
24. člen
(1) Pred iztekom pripravniške dobe
opravlja pripravnik pripravniški izpit, ki vsebuje preizkus znanja stroke in
delovnega področja, za katerega se je usposabljal.
(2) Komisija za pripravniški izpit
šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot
pripravnik in vsaj tri leta delovnih izkušenj.
(3) Če pri delodajalcu ni dovolj
ustreznih strokovnjakov, lahko delodajalec za predsednika ali člana komisije za
pripravniški izpit imenuje tudi druge strokovnjake s področja, s katerega se
opravlja pripravniški izpit.
(4) Mentor sodeluje pri delu komisije,
vendar ni njen član.
25. člen
(1) Komisija za pripravniški izpit
oceni pripravništvo z oceno, ki se glasi »opravil« – »ni opravil« in le-to
sporoči pripravniku takoj po končanem izpitu.
(2) O poteku in rezultatu
pripravniškega izpita sestavi komisija zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in
oba člana komisije.
26. člen
(1) Delodajalec pripravniku, ki prvič
ne opravi pripravniškega izpita, lahko omogoči ponovitev opravljanja izpita v
roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva neuspešnega opravljanja dela
izpita in ne daljši od 45 dni od dneva neuspešnega opravljanja dela izpita.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka določi
izpitna komisija takoj po neuspešno opravljenem izpitu.
(3) Če pripravnik pripravniškega
izpita tudi drugič ne opravi, mu delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi
v skladu z zakonom.
27. člen
Šteje se, da pripravnik ni opravil
pripravniškega izpita, če se brez opravičljivega razloga ne zglasi določenega
dne k izpitu, ponovitvi izpita ali ponovitvi dela izpita oziroma neopravičeno
odstopi od nadaljnjega opravljanja izpita.
28. člen
(1) Na podlagi zapisnika komisije o
pripravniškem izpitu se izda potrdilo o opravljenem pripravništvu, ki vsebuje:
– ime in priimek ter rojstne podatke
pripravnika,
– dan opravljanja pripravniškega
izpita,
– dan, mesec in leto izdaje potrdila,
– stroko oziroma delo in naloge, za
katere je pripravnik opravil pripravniški izpit.
(2) Potrdilo podpišeta predsednik
komisije za pripravniški izpit in pooblaščeni delavec delodajalca, izvod
potrdila pa se vroči delavcu.
Opravljanje drugega dela
29. člen
(1) Delavec je dolžan opravljati drugo
delo v primerih:
– zmanjšanja ali povečanja obsega dela
v organizacijski enoti,
– uvajanja nove ali izboljšave
obstoječe tehnologije ali organizacije dela,
– nadomeščanja drugega delavca,
– nenadne okvare strojev (postrojenj)
in drugih sredstev za delo na delovnem mestu,
– izvajanja ukrepov za varnost in
zdravje pri delu,
– določenih s kolektivno pogodbo pri
delodajalcu,
– za čas začasne dodelitve dela pri
drugem delodajalcu v trajanju do 3 mesecev, na podlagi sporazuma med
delodajalcema,
– v drugih utemeljenih primerih, ko je
potrebno zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo potrebno nujno
opraviti, da se prepreči nastanek škode.
(2) Delavec mora biti usposobljen za
opravljanje drugega dela iz prejšnjega odstavka in mora biti seznanjen z ukrepi
za varnost in zdravje na drugem delu.
(3) Delavec lahko opravlja drugo delo
iz 1. odstavka tega člena neprekinjeno največ en mesec, skupaj v koledarskem
letu pa največ tri mesece.
(4) Potrebe po opravljanju drugega
dela opredeli delodajalec in o tem pisno obvesti delavca v roku, ki ga določa
pogodba o zaposlitvi, najkasneje pa 1 dan pred datumom pričetka dela. V
izjemnih in utemeljenih primerih delodajalec lahko odredi delo brez predhodnega
pisnega obvestila, ki pa ga mora izdati takoj, ko je to mogoče.
(5) Za čas opravljanja drugega dela
delavcu pripada plača, ki je zanj ugodnejša.
(6) Če delavec zaradi izrečenega
varstvenega ali vzgojnega ukrepa ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela po
sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, je za čas neizpolnjevanja pogojev za
opravljanje dela dolžan opravljati tudi delo, ki ne ustreza njegovi strokovni
izobrazbi oziroma znanju in zmožnostim. To drugo delo mora ustrezati njegovi
zdravstveni zmožnosti. V tem primeru pripada delavcu plača za delo, ki ga
dejansko opravlja.
Napotitev na delo v drug kraj
30. člen
(1) Delavca je mogoče napotiti na delo
v drug kraj v primeru, da traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z
javnimi prevoznimi sredstvi tri ure ali manj.
(2) Delavke – matere in delavce –
samohranilce z otrokom starim do tri leta, ter tiste delavce, ki negujejo težje
zdravstveno ali razvojno prizadete otroke, je mogoče napotiti na delo v drug
kraj le v primeru, da pot na delo in z dela traja do dve uri. Nega težje
prizadetega otroka se izkazuje s predložitvijo potrdila pristojnega Centra za
socialno delo.
(3) Na ravni delodajalca se lahko
določijo tudi drugi primeri omejitev napotitve na delo v drug kraj.
(4) Delavec mora prejeti pisno
obvestilo o napotitvi v drug kraj najmanj tri delovne dni pred napotitvijo.
(5) Delodajalec delavca brez njegovega
soglasja ne sme napotiti na opravljanje dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi
v drug kraj, če bi se mu po mnenju zdravnika specialista zaradi vožnje
poslabšalo zdravstveno stanje.
Prevzem na delo k drugemu delodajalcu
31. člen
(1) Delodajalec prenosnik delavca
najmanj osem dni pred dejanskim dnem prevzema pisno obvesti o datumu začetka
dela oziroma nadaljevanja delovnega razmerja pri delodajalcu prevzemniku.
(2) Delodajalec prevzemnik delavcu
predlaga sklenitev aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim spremeni le naziv
in sedež delodajalca v pogodbi o zaposlitvi, oziroma mu ponudi v podpis novo
pogodbo o zaposlitvi.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi
Redna odpoved – splošno
32. člen
(1) Delavec lahko redno odpove pogodbo
o zaposlitvi s pisno odpovedjo in brez obrazložitve.
(2) Če s pogodbo o zaposlitvi med
delavcem in delodajalcem ni določen drugačen odpovedni rok, kadar odpoveduje
pogodbo delavec, veljajo sledeči odpovedni roki:
– za delavce, ki imajo sklenjeno
pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, razvrščeno v I., II. in III. tarifnem
razredu, 30 dni,
– za delavce, ki imajo sklenjeno
pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, razvrščeno v IV. in V. tarifnem razredu,
60 dni,
– za delavce, ki imajo sklenjeno
pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, razvrščeno v VI. tarifnem razredu, 90
dni,
– za delavce, ki imajo sklenjeno
pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, razvrščeno v VII, VIII. In IX. tarifnem
razredu, 120 dni.
(3) Odpovedni rok, določen z 2.
odstavkom tega člena, lahko delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi ali s
posebnim pisnim sporazumom določita tudi drugače.
33. člen
(1) Delodajalec je dolžan delavca o
nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pisno
obvestiti najmanj 3 delovne dni pred odpovedjo.
(2) Pisno obvestilo iz prejšnjega
odstavka mora vsebovati napotilo, da ima delavec pravico zahtevati, da se z
namero o odpovedi pogodbe o zaposlitvi seznani sindikat, katerega član je.
(3) Predstavnik sindikata ima pravico
do vpogleda v dokumentacijo oziroma do seznanitve z razlogi, ki so podlaga za
nameravano odpoved pogodbe o zaposlitvi.
34. člen
(1) Delodajalec lahko začne postopek
pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če delavec pri
opravljanju dela ne dosega vnaprej znanih pričakovanih rezultatov dela in v
drugih primerih, določenih z zakonom.
(2) Ugotavljanje nedoseganja
pričakovanih delovnih rezultatov mora zajemati obdobje delavčeve prisotnosti na
delu, ki ne sme biti krajše od 30 dni. V čas trajanja prisotnosti na delu se ne
vštevajo obdobja upravičene odsotnosti delavca z dela (letni dopust, odsotnosti
zaradi bolezni ipd.) kakor tudi ne čas, ki je običajno potreben za uvajanje
delavca na delo.
Odpovedni rok za manjše delodajalce
35. člen
Minimalni čas trajanja odpovednega
roka, ki je določen z zakonom, za manjše delodajalce ni zavezujoč, pri čemer pa
odpovedni rok ne sme biti krajši od 30 dni.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz
krivdnega razloga
36. člen
Delodajalec lahko delavcu redno odpove
pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi kršitev pogodbenih in drugih
obveznosti. Te kršitve morajo biti resne in morajo biti takšne narave, da
nadaljevanje delovnega razmerja ni več možno.
37. člen
(1) Pred redno odpovedjo pogodbe o
zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec delavca pisno opozoriti, da mu
lahko v primeru ponovne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti redno odpove
pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
(2) Pisno opozorilo iz prejšnjega
odstavka tega člena mora vsebovati navedbo kršitev pogodbenih in drugih
obveznosti, opis kršitve in datum storjene kršitve, delavcu pa mora biti
vročeno na način in v rokih, ki jih določa zakon. Pisno opozorilo velja dve
leti od dneva njegove vročitve delavcu.
38. člen
(1) Pred redno odpovedjo pogodbe o
zaposlitvi iz krivdnega razloga je delodajalec dolžan delavcu omogočiti
zagovor.
(2) Med vročitvijo vabila in zagovorom
mora preteči najmanj 7 dni, da se delavec lahko pripravi na zagovor.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu
številu delavcev
39. člen
(1) Delodajalec je dolžan najkasneje v
roku 30 dni po sprejemu poslovne odločitve, ki se nanaša na takšne spremembe v
strukturi in obsegu programa, proizvodnje, tehnologije in organizacije
poslovanja, ki bi lahko privedle do poslovnih razlogov za prenehanje potreb po
delu večjega števila delavcev, določenega z zakonom, obvestiti reprezentativni
sindikat pri delodajalcu o razlogih za sprejem take odločitve in o predvidenem
zmanjšanju števila zaposlenih.
(2) Pri ugotavljanju presežnih
delavcev sta delodajalec in sindikat dolžna upoštevati določbe zakona.
(3) V kolikor pri delodajalcu ni organiziranega
sindikata, se za določitev presežnih delavcev praviloma uporabljajo naslednji
kriteriji:
– strokovna izobrazba delavca oziroma
usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti,
– delovne izkušnje,
– delovna uspešnost,
– delovna doba,
– zdravstveno stanje,
– socialno stanje delavca in
– da gre za starša treh ali več
mladoletnih otrok ali za edinega hranitelja družine z mladoletnimi otroki.
Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o
zaposlitvi
40. člen
(1) Odpravnina delavca zaradi odpovedi
pogodbe o zaposlitvi je lahko višja od desetkratnika osnove, kot jo določa
zakon, če je višji znesek odpravnine izračunan v skladu z zakonom.
(2) Delodajalec je delavcu dolžan
izplačati odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi najkasneje ob
zapadlosti zadnje plače ali nadomestila plače ob poteku odpovednega roka.
Pogodbena kazen
41. člen
(1) V primeru nezakonite odpovedi
pogodbe o zaposlitvi, ki je ugotovljena s pravnomočno odločbo, je delodajalec
dolžan delavcu plačati pogodbeno kazen v višini treh povprečnih plač delavca v
zadnjih treh mesecih dela.
(2) V primeru, da delavec odpove
pogodbo o zaposlitvi in ne spoštuje odpovednega roka, kar je ugotovljeno s
pravnomočno odločbo, je delodajalcu dolžan plačati pogodbeno kazen v višini ene
povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela.
(3) Delavec in delodajalec se lahko
dogovorita o obročnem plačilu pogodbene kazni.
Disciplinska odgovornost in sankcije
42. člen
(1) Disciplinska odgovornost se
ugotavlja in izvaja v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih.
(2) Disciplinske sankcije, ki jih
delodajalec lahko delavcu izreče v disciplinskem postopku, so:
– opomin,
– odvzem bonitet,
– denarna kazen.
(3) Odvzem bonitet lahko traja največ
šest mesecev.
(4) Denarna kazen se lahko izreče
delavcu v višini do 20% povprečne mesečne plače, ki jo je prejel ali bi jo
moral prejeti v zadnjih treh mesecih pred izrekom ukrepa.
(5) Disciplinski ukrep denarne kazni
se izreče v trajanju največ šest mesecev, pri čemer višina denarne kazni ne
more presegati ene povprečne plače iz prejšnjega odstavka.
(6) Pooblastila disciplinskega organa
delodajalca pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti ima zakoniti zastopnik
delodajalca oziroma od njega pooblaščena oseba v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.
(7) Denarna kazen se lahko izreče za
kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katerih
lahko delodajalec sproži postopek pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga.
(8) Izrek disciplinskega ukrepa
izključuje opozorilo oziroma odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov
za isto kršitev obveznosti.
(9) Pri izbiri sankcij in odmeri
višine denarne kazni je potrebno upoštevati težo kršitve delavca.
Odškodninska odgovornost
43. člen
(1) Med strankama pogodbe o zaposlitvi
veljajo glede uveljavljanja in ugotavljanja odškodninske odgovornosti splošna
pravila civilnega prava.
(2) Odškodnina za škodo, ki jo delavec
na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči
delodajalcu, se lahko odmeri v pavšalnem znesku, ki znaša največ 1,5 povprečne
mesečne plače delavca, ki jo je prejel ali bi jo moral prejeti v zadnjih treh
mesecih pred izrekom ukrepa. Pavšalna odškodnina se lahko odmeri, če bi
ugotavljanje škode povzročilo nesorazmerne stroške oziroma je škodo nemogoče
ugotoviti. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita za obročno poplačilo
odškodnine.
(3) Odškodnina se odmeri v pavšalnem
znesku praviloma v naslednjih primerih:
– okvara delovnih sredstev,
poškodovanje infrastrukture ali opreme,
– zamuda roka, pomembnega za določena
dejanja,
– nevestno ravnanje,
– izdaja poslovne skrivnosti,
– nespoštovanje prepovedi
konkurenčnega ravnanja.
(4) Dodatni primeri škodnih dejanj
delavca in višina pavšalne odškodnine za posamezne primere se določi s kolektivno
pogodbo pri delodajalcu.
(5) Pri odmeri višine pavšalne
odškodnine je potrebno upoštevati socialno in ekonomsko stanje delavca.
Letni dopust
44. člen
(1) Minimalno dolžino trajanja letnega
dopusta in obvezne dodatne dni letnega dopusta ter upravičence določa zakon.
(2) Nočnim delavcem se letni dopust
poveča najmanj za en dan.
45. člen
(1) Poleg kriterijev, določenih z
zakonom, se kriteriji za določanje dolžine letnega dopusta določijo s
podjetniško kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom delodajalca.
(2) Pri delodajalcih, pri katerih
kriteriji za določitev letnega dopusta niso določeni s kolektivno pogodbo ali
splošnim aktom, se letni dopust določi s pogodbo o zaposlitvi, ob uporabi
kriterijev, kot npr. delovna doba delavca, zahtevnost delovnega mesta, težji
pogoji dela ipd.
46. člen
(1) Delavcu, ki izpolni kriterije za
spremembo dolžine letnega dopusta, se sprememba upošteva pri odmeri letnega
dopusta v naslednjem koledarskem obdobju.
(2) Ne glede na določbo predhodnega
odstavka se kriterij težjih pogojev dela oziroma vplivov okolja upošteva, če je
delavec opravljal delo v takih pogojih vsaj 6 mesecev v preteklem letu.
Izraba letnega dopusta
47. člen
(1) Delodajalec s pisnim obvestilom
obvesti delavca o številu dni letnega dopusta do 31. marca za koledarsko leto.
(2) Pri določitvi izrabe letnega
dopusta v času šolskih oziroma študijskih počitnic imajo praviloma prednost
delavci, ki imajo in vzdržujejo otroke, ki se šolajo.
48. člen
(1) V primeru kolektivnih dopustov je
delodajalec dolžan delavce o planu kolektivnih dopustov v tekočem letu
obvestiti najkasneje do konca meseca januarja.
(2) V primeru daljšega trajanja
kolektivnega dopusta (dva tedna ali več) mora vsaj en teden sovpadati s časom
šolskih počitnic, razen če se delodajalec in sindikat pri delodajalcu ne
dogovorita drugače.
49. člen
(1) Delavec izrabi letni dopust v času
in trajanju, ki ga je določil delodajalec, pri čemer pa je delodajalec dolžan
upoštevati tako potrebe delovnega procesa kot tudi predloge delavca.
(2) Delodajalec lahko določi, da mora
delavec, preden nastopi letni dopust, dobiti pisno odobritev izrabe letnega
dopusta.
50. člen
(1) Delodajalec sme zaradi nujnih
potreb delovnega procesa delavcu določiti drug datum izrabe letnega dopusta ali
mu skrajšati vnaprej določeno trajanje letnega dopusta.
(2) Delodajalec lahko le izjemoma in
zaradi nujnih potreb delovnega procesa ali višje sile od delavca zahteva
prekinitev izrabe letnega dopusta.
(3) V primerih iz 1. in 2. odstavka tega člena delavec in delodajalec sporazumno določita nov čas in trajanje izrabe
letnega dopusta.
(4) V primerih iz 1. in 2. odstavka tega člena je delodajalec dolžan delavcu povrniti vse stroške, ki jih je imel
delavec zaradi odločitve delodajalca.
51. člen
(1) Delavec ima pravico izrabiti trikrat
po en dan letnega dopusta tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem pisno
obvesti delodajalca najkasneje dva dni pred nastopom tega dopusta.
(2) Delodajalec delavcu izrabe letnega
dopusta po določbah prvega odstavka tega člena ne sme odreči, razen če bi
zaradi izrabe nastale večje motnje v delovnem procesu.
52. člen
Delodajalec je dolžan na podlagi pisne
zahteve nosečim delavkam, ki imajo pravico do letnega dopusta ali bodo to
pravico pridobile v času trajanja porodniškega dopusta ali dopusta za nego in
varstvo otroka, pred nastopom porodniškega dopusta omogočiti izrabo najmanj
sorazmernega dela letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.
Pravica do odsotnosti z dela z
nadomestilom in brez nadomestila plače
53. člen
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti
z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:
– lastne poroke
|
2 dni
|
– poroke otroka
|
1 dan
|
– smrti zakonca, otrok, staršev,
posvojencev
|
3 dni
|
– smrti bratov, sester, starih
staršev
|
1 dan
|
– selitve delavca oziroma njegove
družine
|
1 dan
|
– elementarne nesreče
|
do 3 dni.
|
(2) Delodajalec lahko določi še druge
primere odsotnosti z nadomestilom plače.
(3) Odsotnost v zgornjih primerih je
treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne
seštevajo.
(4) Odsotnost delavca iz prvega
odstavka je v breme delodajalca.
(5) Delavcu se mora omogočiti
odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo
sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških
organih republike in lokalnih skupnosti.
(6) Če v primerih odsotnosti iz
prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka
odsotnost v breme delavca.
(7) Delavec ima pravico do odsotnosti
brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
– neodložljivih osebnih opravkov,
– zasebnega potovanja,
– nege družinskega člana, ki ni
medicinsko potrebna,
– popravila hiše oziroma stanovanja,
– zdravljenja na lastne stroške,
– izobraževanja v lastnem interesu.
(8) O načinu koriščenja odsotnosti z
dela brez nadomestila plače in poplačilu prispevkov za socialno varnost za čas
te odsotnosti se delodajalec in delavec dogovorita s pisnim dogovorom za vsak
primer posebej.
(9) Delodajalec lahko delavčevo
zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa
tega ne dopuščajo.
Varnost in zdravje pri delu
54. člen
(1) Delodajalec je dolžan zagotavljati
varne in zdrave delovne pogoje ter usposabljati delavce za varno in zdravo
opravljanje dela. V skladu z zahtevami stroke je dolžan upoštevati predpise in
standarde s področja varnosti in zdravja pri delu, požarnega varstva in
varovanja okolja.
(2) Delodajalec je dolžan delavca,
preden začne samostojno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je
sklenil pogodbo o zaposlitvi, uvesti v delo in ga seznaniti z nevarnostmi in
škodljivostmi ter z načini in postopki za varno opravljanje dela, ter ga
praktično usposobiti za varno opravljanje dela v delovnem okolju.
(3) Vsak delavec je dolžan skrbeti za
lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi ter
ustnimi navodili delodajalca.
(4) Delavec se je dolžan udeleževati
vseh aktivnosti, ki jih organizira delodajalec z namenom zmanjševanja tveganja
za varnost in zdravje na delovnem mestu in v delovnem okolju.
(5) Delavec je dolžan sam ali preko
svojega predstavnika obvestiti delodajalca o pomanjkljivostih, okvarah ali
drugih pojavih, ki bi lahko ogrozile njegovo varnost in zdravje oziroma varnost
in zdravje drugih delavcev v delovnem okolju.
Delovni čas
Polni delovni čas
55. člen
Polni delovni čas po tej kolektivni
pogodbi je 40 ur tedensko, če zakon ne določa drugače
56. člen
Po tej kolektivni pogodbi se šteje, da
so pogoji, da se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost
delavca v obdobju 12 mesecev, izpolnjeni v primeru:
– če gre za izrazito sezonsko naravo
dejavnosti in je delovni čas med letom neenakomerno razporejen,
– če delovni oziroma proizvodni proces
poteka neprekinjeno, pa je potrebno delovni ali proizvodni proces med letom ustaviti
zaradi rednih daljših vzdrževalnih del ali izrabe letnega dopusta,
– če je delovni oziroma proizvodni
proces organiziran v pet oziroma šest dnevnem delovnem tednu, posamezni deli
tega procesa pa tečejo neprekinjeno,
– v drugih dokumentiranih in strokovno
utemeljenih primerih.
Letni razpored delovnega časa
57. člen
(1) Delodajalec je dolžan pred
začetkom koledarskega ali poslovnega leta določiti letni razpored delovnega
časa, s katerim zagotovi izvajanje določb zakona in te kolektivne pogodbe, ki se
nanašajo na delovni čas.
(2) Z letnim delovnim koledarjem je
potrebno z enakomerno ali neenakomerno razporeditvijo delovnega časa delavcem
pri delodajalcu zagotoviti največ toliko delovnih dni, da bodo v skladu z
zakonom in to kolektivno pogodbo imeli na letni ravni zagotovljen polni delovni
čas.
Organizacija delovnega časa
58. člen
S kolektivno pogodbo pri delodajalcu
ali splošnim aktom delodajalca se določijo oblike delovnega časa, z
organizacijskim predpisom pa se določi organizacija delovnega časa in njegovo
izvajanje.
59. člen
V primerih, ko delovni proces zahteva
stalno prisotnost delavca na delovnem mestu in mora delavec ob koncu svoje
izmene predati delo delavcu, ki prihaja na delo, se čas do predaje dela drugemu
delavcu šteje v delovni čas.
Nadurno delo
60. člen
(1) Nadurno delo lahko delodajalec
odredi v primerih, določenih z zakonom in v naslednjih primerih:
– v primeru nenadno začasno odsotnega
delavca,
– v primeru nenadne okvare delovnih
sredstev in postrojenj, če je potrebno začeto delo nadaljevati in dokončati,
– v primeru začasne krajše prekinitve
energije, če je potrebno začeto delo nadaljevati in dokončati.
(2) Delodajalec delavcu odredi nadurno
delo s pisnim nalogom praviloma en dan pred začetkom nadurnega dela.
(3) V primeru, da pisna odreditev
nadurnega dela ni možna, lahko delodajalec delavcu odredi nadurno delo tudi
ustno. V teh primerih mora delavec prejeti pisni nalog za nadurno delo skladno
z določbami zakona.
(4) Pisni nalog je hkrati nalog za
obračun in plačilo nadurnega dela, razen če se delavec in delodajalec ne
dogovorita drugače.
(5) Dnevna, tedenska in mesečna
časovna omejitev nadurnega dela, določena z zakonom, se lahko upošteva kot
povprečna omejitev v obdobju 6 mesecev.
61. člen
Delodajalec poleg primerov, določenih
z zakonom, ne sme odrediti nadurnega dela delavcu z otrokom do treh let
starosti in delavcu, ki živi sam z otrokom do sedmega leta starosti, brez
njegovega pisnega soglasja.
62. člen
(1) Delodajalec v okviru evidence
delovnega časa vodi evidenco dejansko opravljenih nadur preko polnega delovnega
časa.
(2) Predsednik ali od njega
pooblaščeni predstavnik reprezentativnega sindikata pri delodajalcu ima pravico
do vpogleda v podatke o opravljenih urah preko polnega delovnega časa.
Razporejanje delovnega časa
63. člen
(1) Predvidena neenakomerna
razporeditev delovnega časa mora biti določena z letnim razporedom delovnega
časa.
(2) Pri neenakomerni razporeditvi ter
začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni
ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, se upošteva poln delovni
čas kot povprečna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljši od 12 mesecev.
(3) Delodajalec lahko neenakomerno
prerazporedi delovni čas, kadar to zahteva:
– narava in organizacija dela,
– racionalizacija poslovanja,
– boljše izkoriščanje delovnih
sredstev,
– smotrnejša izraba delovnega časa,
– dokončanje določen ih del oziroma
opravil,
– tržne razmere,
– potrebe uporabnikov,
– višja sila ali izjemne okoliščine.
64. člen
(1) Delodajalec lahko začasno
prerazporedi delovni čas:
– zaradi izjemoma zmanjšanega oziroma
povečanega obsega proizvodnje ali poslovanja,
– zaradi začasnega pomanjkanja surovin
ali energije,
– zaradi nepredvidene začasno povečane
odsotnosti delavcev z dela,
– zaradi večjih okvar delovnih
sredstev in postrojenj,
– v drugih primerih, določenih s
kolektivno pogodbo posameznega delodajalca ali splošnim aktom delodajalca.
(2) V primerih začasne prerazporeditve
delovnega časa je lahko tedenska delovna obveznost delavca, izražena v delovnih
dnevih, daljša ali krajša od siceršnje delovne obveznosti delavca.
65. člen
V primeru neenakomerne razporeditve in
začasne prerazporeditve delovnega časa povprečna dnevna in tedenska delovna
obveznost delavca ne sme biti daljša, kot to določa zakon ali ta kolektivna
pogodba.
Nočno delo
66. člen
(1) Stranke kolektivne pogodbe
soglašajo, da lahko delodajalci, za katere velja ta kolektivna pogodba, uvedejo
nočno delo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– trajanje nočne izmene ne sme biti
daljše od osem (8) ur dnevno in ne daljše od deset (10) ur, če je delovni čas
neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen,
– če imajo urejen prevoz na delo in z
dela,
– zagotovljen mora biti ustrezen obrok
med delom; če delodajalec namesto toplega obroka zagotavlja mrzli obrok med
delom, mora zagotoviti brezplačne tople napitke,
– zagotovljeno mora biti strokovno
vodenje delovnega (proizvodnega, tehnološkega) procesa ves čas trajanja nočne
izmene,
– nočnim delavcem, ki delajo na
delovnih mestih s povečanim tveganjem in škodljivostjo, mora biti zagotovljen
periodični zdravstveni pregled najmanj enkrat letno.
(2) Za urejen prevoz na delo in z dela
se šteje način prevoza, ki ga delojemalec običajno uporablja za prevoz na delo
in z dela, ne glede na sistem povračil stroškov v zvezi z delom, ali prevoz, ki
ga organizira delodajalec.
(3) Delovni čas nočnega delavca ne sme
v obdobju 6 mesecev trajati povprečno več kot 8 ur na dan.
(4) Delodajalec, za katere velja ta kolektivna
pogodba, soglaša, da lahko predstavniki delodajalskih organizacij in sindikata
kadarkoli nadzirajo izpolnjevanje pogojev za nočno delo.
(5) Pogodbeni stranki soglašata, da se
zaradi boljše izkoriščenosti delovnih sredstev in širjenja zaposlitvenih
možnosti ter podobnih ekonomskih in socialnih razlogov, ob upoštevanju vseh
pogojev za uvedbo nočnega dela, kadar se dejavnosti po tej kolektivni pogodbi
opravljajo na industrijski način, lahko uvede nočno delo žensk v skladu z
zakonom in konvencijo št. 89 Mednarodne organizacije za delo in s Protokolom iz
leta 1990 k tej konvenciji.
(6) S to določbo je dosežen sporazum
med reprezentativnim sindikatom in združenjem delodajalcev v skladu s 1. točko
drugega odstavka 153. člena ZDR.
(7) Delodajalec je dolžan enkrat letno
sindikatu podati pisno poročilo o izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev
glede nočnega dela za posamezno delavko v skladu z oceno tveganja delovnega
mesta.
Odmor med delom
67. člen
(1) Odmor med delom je lahko
organiziran v več delih, vendar mora en del trajati neprekinjeno najmanj 20
minut, če traja delovni dan delavca osem (8) ur.
(2) Če delavec dela s krajšim delovnim
časom in pri neenakomerni razporeditvi ali začasni prerazporeditvi delovnega
časa najmanj štiri (4) ure dnevno in ne več kot šest (6) ur dnevno, se odmor
med delom organizira v enkratnem trajanju.
(3) Če delavec v enem dnevu dela
najmanj 11 ur, mu pripada dodatni odmor v trajanju 15 minut.
68. člen
Če delodajalec organizira kot enega
izmed ukrepov za varnost in zdravje pri delu krajše aktivne odmore med delom
(tim. mikro pavze), se ti odmori ne vštevajo v čas odmora med delom.
69. člen
(1) Delodajalec je dolžan delavcu, ki
dela na takem delovnem mestu, da ga zaradi zahtev delovnega (proizvodnega,
tehnološkega) procesa ali zaradi zagotavljanja varnosti pri delu ali požarne
varnosti ne sme zapustiti, zagotoviti odmor med delom tako, da ga za čas odmora
nadomesti z drugim delavcem.
(2) Delavec v času odmora med delom
brez dovoljenja pooblaščenega delavca ne sme zapustiti delovnih oziroma
poslovnih prostorov oziroma območja delodajalca.
Dnevni in tedenski počitek
Dnevni počitek
70. člen
(1) Delodajalec je dolžan zagotoviti
delavcu dnevni počitek v nepretrganem trajanju v skladu z zakonom.
(2) V primeru izmenskega dela in
deljenega delovnega časa se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem
trajanju, kot ga določa zakon, zagotavlja v obdobju, ki ni daljše od 6 mesecev.
Tedenski počitek
71. člen
(1) Tedenski počitek v vsakem
koledarskem tednu traja najmanj 24 neprekinjenih ur.
(2) V primerih;
– kjer narava dela zahteva stalno
prisotnost ali
– kjer narava dejavnosti zahteva
kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev ali
– v primerih predvidenega
neenakomernega ali povečanega obsega dela,
se
dnevni ali tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot je določen z
zakonom, zagotavlja v obdobju, ki ni daljše od 6 mesecev.
Pogoji za delo sindikatov pri
delodajalcu
Obveščanje delavcev
72. člen
(1) Poslovodni organ oziroma
delodajalec je dolžan na zahtevo reprezentativnega sindikata kolektivno
obveščati delavce:
– o večletnih in letnih planih
delodajalca,
– v primeru poslabšanja poslovnih
rezultatov, o morebitnih motnjah v poslovanju ali likvidnostnih težavah,
– o doseženih letnih poslovnih
rezultatih,
– o predlogih splošnih aktov in
sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo
določena vprašanja s področja delovnih razmerij in plač.
(2) Dolžnosti obveščanja ni, če gre za
poslovno tajnost.
Pogoji za delovanje sindikata
73. člen
(1) S kolektivno pogodbo se ne posega
v svobodno ustanavljanje in delovanje sindikatov pri delodajalcih ter v pravice
sindikata, da v skladu s svojo vlogo in nalogami daje pobude, predloge,
stališča in zahteve pristojnim organom.
(2) Delodajalec je dolžan v skladu z
zakonom zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja o
pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja.
(3) Reprezentativnim sindikatom pri
delodajalcu se vročajo gradiva za seje organov delodajalca, razen sej
nadzornega sveta, uprave oziroma poslovodstva, kadar obravnavajo vprašanja iz
prvega odstavka 72. člena te kolektivne pogodbe.
(4) Delodajalec zagotavlja sindikatu,
organiziranem pri delodajalcu:
– prost dostop zunanjih sindikalnih
predstavnikov k delodajalcu na podlagi vnaprejšnjega obvestila;
– svobodo sindikalnega obveščanja in
širjenja sindikalnega tiska.
Materialni pogoji za sindikalno delo
74. člen
(1) S kolektivno pogodbo pri
delodajalcu, oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med
reprezentativnimi sindikati v skladu z zakonom in delodajalcem se določijo
materialni pogoji za delo sindikata.
(2) Če s pogodbo iz prejšnjega
odstavka ni drugače določeno, je za delo sindikatov zagotovljeno:
– ena plačana ura letno za vsakega
člana sindikata pri delodajalcu, vendar ne manj kot 30 ur letno, če je do 20
zaposlenih, in ne manj kot 60 ur, če je več kot 20 zaposlenih, ter pol ure za
vsakega od preostalih zaposlenih delavcev, za opravljanje sindikalnih funkcij.
V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v
organih sindikalnih central in v organih sindikatov dejavnosti – na višjih
nivojih. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih
zaupnikov se dogovorijo sindikati in delodajalec. Pri tem upoštevajo potrebe in
interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa;
– prostorski pogoji za delo
sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov;
– tehnična izvedba obračuna in
plačevanje članarine sindikatom za člane sindikata;
– trije plačani delovni dnevi letno za
usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more
presegati tretjine ur iz prve alineje.
(3) Število sindikalnih zaupnikov pri
delodajalcu določi sindikat v skladu s svojim statutom oziroma pravili ter
pogodbo iz prvega odstavka tega člena.
(4) V primeru, da je pri delodajalcu
več reprezentativnih sindikatov, si fond ur iz drugega odstavka tega člena
razdelijo sorazmerno številu članov sindikata.
(5) S pogodbo iz prvega odstavka tega
člena se lahko predvidi sklicevanje članskih sestankov največ dvakrat letno med
delovnim časom.
(6) Ne glede na zagotovljene
materialne pogoje za delo sindikata po tem členu se delodajalec in
reprezentativni sindikat pri delodajalcu lahko dogovorita, da za čas
opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj
v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.
Imuniteta sindikalnega zaupnika
75. člen
(1) Sindikalni zaupnik zaradi
sindikalne dejavnosti uživa imuniteto.
(2) Sindikalnemu zaupniku pod pogoji
določenimi z zakonom ni mogoče znižati plače brez soglasja sindikata ali začeti
zoper njega disciplinski ali odškodninski postopek ali ga kako drugače
postavljati v manj ugoden oziroma podrejen položaj.
(3) Rok, v katerem je sindikat dolžan
dati soglasje, je 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal
soglasje.
(4) Če sindikat ni dal soglasja, lahko
delodajalec sproži postopek pomirjanja.
(5) Za sindikalne zaupnike po tem
členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central
(predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih
sindikatov), ki so zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo
neprofesionalno.
Stavka
76. člen
(1) Če reprezentativni sindikat pri
delodajalcu organizira stavko, jo je dolžan organizirati v skladu z zakonom in
stavkovnimi pravili sindikata.
(2) Stavke ni mogoče napovedati in
organizirati, če reprezentativni sindikat delodajalca predhodno ni seznanil s
svojimi zahtevami oziroma zahtevami delavcev in se z njim pogajal o uresničitvi
teh zahtev.
77. člen
(1) Stavka mora biti napovedana
praviloma osem (8) dni pred začetkom, najkasneje pa 5 dni pred začetkom.
Napoved stavke vsebuje datum začetka stavke, njeno predvideno trajanje,
stavkovne zahteve in sestavo stavkovnega odbora.
(2) V času od dneva napovedi stavke do
predvidenega dne njenega začetka sta se reprezentativni sindikat in delodajalec
dolžna pogajati o stavkovnih zahtevah in si prizadevati doseči sporazum o
stavkovnih zahtevah.
(3) V času pogajanj o stavkovnih
zahtevah sta se dolžna reprezentativni sindikat in delodajalec vzdržati vsakega
dejanja, ki bi lahko otežilo ali onemogočilo pogajanja in sporazumno rešitev
zahtev.
78. člen
(1) Če so pogajanja neuspešna, reprezentativni
sindikat najprej organizira opozorilno stavko, ki je praviloma krajša in ne
traja več kot en delovni dan.
(2) Reprezentativni sindikat po
opozorilni stavki nadaljuje s pogajanji. Če pogajanja ponovno niso bila
uspešna, lahko reprezentativni sindikat napove in organizira splošno stavko.
III. DOLOČBE O PLAČAH IN DRUGIH
OSEBNIH PREJEMKIH
Splošne določbe o plačah in drugih
osebnih prejemkih
79. člen
(1) Izhodiščna plača in najnižja možna
osnovna plača zaposlenega v tarifnem razredu za polni delovni čas se določita v
tarifni prilogi te kolektivne pogodbe dejavnosti v mesečnem ali urnem znesku.
Dogovorjeni mesečni znesek velja za 174 ur. Izhodiščna plača služi le kot
osnova za izračun plač pri tistih delodajalcih, ki uporabljajo ta znesek kot
osnovo za izračun svojih osnovnih plač. Najnižja osnovna plača pa predstavlja
dejansko najnižjo osnovno plačo zaposlenih za posamezni tarifni razred.
(2) Osnovna plača zaposlenega se
določi v pogodbi o zaposlitvi. Višina osnovne plače je enaka ali višja od najnižje
osnovne plače ustreznega tarifnega razreda. Določi se v mesečnem ali urnem
znesku. Dogovorjeni mesečni znesek velja za 174 ur. Pri določanju zneska
osnovne plače se upošteva zahtevnost dela, ugotovljena v skladu s 14. točko
tega člena, razen dodatkov za posebne obremenitve iz 84. člena te kolektivne
pogodbe.
(3) Dogovorjeni znesek iz 1. in 2. točke tega člena velja za poln delovni čas ob pogojih 40-urnega delovnega tedna ali krajšega
delovnega časa, ki je po zakonu izenačen s polnim delovnim časom, oziroma iz
tega izračunano delovno uro.
(4) Pogodbene stranke se o višini
najnižjih osnovnih plač in o politiki plač po tej kolektivni pogodbi za
naslednje leto dogovorijo najpozneje do konca tekočega leta. Pri tem kot
podlage upoštevajo uradne podatke Statističnega urada RS o rasti cen
življenjskih potrebščin in napoved Urada RS za makroekonomske analize in
razvoj, lahko pa tudi ekonomsko stanje v dejavnosti.
(5) V skladu z dogovorom iz prejšnjega
odstavka so posamezni delodajalci dolžni s sindikati pri delodajalcu dogovoriti
politiko plač za naslednje leto, pri čemer poleg osnov iz prejšnjega odstavka
upoštevajo stanje in ekonomske kazalce družbe.
(6) Določila in zneski te kolektivne
pogodbe in tarifne priloge so obvezni minimalni standardi in osnove za določanje
vsebine pogodb o zaposlitvi, kolektivnih pogodb in splošnih aktov pri
delodajalcih.
(7) Vsi zneski v tej kolektivni
pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila, so v bruto zneskih. Osebni
prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom so v zneskih, od katerih se
plača davek od osebnih prejemkov, če je predpisan.
(8) Pri uveljavljanju pravic na
podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu se v omenjeno delovno dobo šteje
vsa delovna doba (neprekinjena in prekinjena):
– pri zadnjem delodajalcu,
– pri delodajalcih, ki so pravni
predniki zadnjega delodajalca,
– pri delodajalcih, ki so z njim
kapitalsko povezani z večinskim deležem,
– za prevzete delavce pa tudi delovna
doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.
(9) V primeru, da se plače izplačujejo
enkrat mesečno, se morajo izplačevati v polnem znesku najkasneje do 18. dne v
mesecu za pretekli mesec. Če pa se pri delodajalcu izplačujejo plače večkrat na
mesec, mora biti prva akontacija izplačana najkasneje zadnji dan v mesecu za
tekoči mesec, dokončno izplačilo pa najkasneje do 18. v mesecu za pretekli
mesec.
(10) V primeru zamude izplačila plač
in drugih prejemkov za več kot 30 koledarskih dni od dneva izplačila,
določenega po tej kolektivni pogodbi, mora delodajalec ob izplačilu izplačati
plače in druge prejemke v realni vrednosti z upoštevanjem indeksa rasti
življenjskih stroškov.
(11) Plače, nadomestila, drugi osebni
prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v denarju ali se
nakazujejo na bančni račun, razen za prehrano, kadar je ta organizirana.
(12) Delavcem, ki delajo z delovnim
časom, krajšim od polnega, pripadajo povračila stroškov v zvezi z delom in
regres za letni dopust v celoti, drugi osebni prejemki pa v sorazmerju s časom,
prebitim na delu.
(13) Če delavec dela pri več
delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z
dogovorom med delodajalcema.
(14) Delodajalec z metodologijo za
vrednotenje delovnih mest razvrsti delovna mesta oziroma delavce znotraj
tarifnih razredov v najmanj tri plačilne razrede. Pri tem mora upoštevati
predvsem naslednje zahteve:
– dodatna znanja in usposobljenost, ki
se lahko izražajo tudi preko zahtevanih delovnih izkušenj
– vodenje
– odgovornosti
– povečan napor (dinamične in statične
obremenitve in napor čutil)
– težje pogoje dela, če jih
delodajalec ne izplačuje v obliki dodatkov.
Delodajalec,
ki nima sprejete ustrezne metodologije, mora razvrstiti delovna mesta oziroma
delavce skladno s prilogo II te kolektivne pogodbe in upoštevanjem zahtev iz
zgornjega odstavka, s tem, da osnovna plača v nobenem primeru ni nižja kot je
najnižja osnovna plača za posamezni tarifni razred.
(15) Delodajalec je dolžan pred
sprejemom ali ob spremembi metodologije za vrednotenje delovnih mest pisno
seznaniti reprezentativne sindikate pri delodajalcu.
Plače in prejemki
80. člen
(1) Plača delavca v skladu s to
kolektivno pogodbo je sestavljena iz: osnovne plače delavca, dodatkov k osnovni
plači in delovne uspešnosti (del plače iz naslova stimulacije, del plače iz
naslova napredovanja). Plača, obračunana in izplačana po teh osnovah, je
podlaga za izračun nadomestil delavcem, ki se izplačujejo v breme delodajalca.
V
plačo delavca se vštevajo tudi izplačila iz naslova uspešnosti poslovanja
(božičnica, 13. plača in podobno), če jih delodajalec izplačuje, vendar se ne
vštevajo v osnovo za izračun nadomestil.
(2) Najnižja osnovna plača, določila o
višini dodatkov in kriteriji za izračun uspešnosti po tej kolektivni pogodbi so
javni. Obračunane plače posameznega delavca v družbi so zaupne. Vsak delavec
ima pravico do vpogleda v svojo obračunano plačo. Predsednik reprezentativnega
sindikata pri delodajalcu oziroma od njega pooblaščeni sindikalni zaupnik ima
pravico do vpogleda v podatke o masi plač ter v podatke o vseh izplačanih
plačah po kolektivni pogodbi pri tem delodajalcu v skladu z zakonom in drugimi
predpisi o varovanju osebnih podatkov.
(3) Osnovna plača delavcev se zaradi
nedoseganja planiranih oziroma predvidenih delovnih rezultatov brez postopka za
ugotavljanje znanja in zmožnosti delavca za opravljanje delovnega procesa ne
sme znižati. Delodajalec ima pravico sprožiti postopek za ugotavljanje znanja
in zmožnosti za opravljanje delovnega procesa.
(4) Prejemki iz dela in povračila
stroškov pripadajo vsem delavcem (zaposlenim za nedoločen oziroma določen
delovni čas) v skladu s to kolektivno pogodbo.
(5) Delodajalec v skladu z dogovorom z
reprezentativnim sindikatom in pisnim soglasjem delavca obračunava in izplačuje
premije za prostovoljno pokojninsko zavarovanje delavca.
(6) Delodajalec vse v pisni obliki
odobrene ali odrejene nadure izplača v skladu z določili te kolektivne pogodbe
oziroma se lahko dogovori z delavcem o koriščenju ur. V tem primeru se delavcu
izplačajo samo pripadajoči dodatki.
Tarifna priloga
81. člen
(1)Tarifna priloga po tej kolektivni
pogodbi se sprejme v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti.
(2)Tarifna priloga določa:
– izhodiščno in najnižjo osnovno plačo
po tarifnih razredih,
– zneske povračil stroškov v zvezi z
delom,
– znesek regresa za letni dopust,
– in druga določila, za katera se
dogovorijo podpisniki pogodbe.
(3)Tarifna priloga se sklepa za eno
leto vnaprej. V kolikor se ne sklene tarifna priloga do konca tekočega leta za
naslednje poslovno leto se njena veljavnost podaljša še za eno leto. Pogodbene
stranke se zavezujejo, da se bodo za tarifno prilogo začele pogajati vsako leto
najkasneje do 30. septembra za naslednje leto.
Plača za delovno uspešnost delavca
82. člen
(1) Delovna uspešnost delavca se
ugotavlja po vnaprej znanih in določenih merilih. Normativi delovne uspešnosti
za količino, kvaliteto in inventivnost pri delu morajo temeljiti na
objektivnih, primerljivih in ugotovljivih merilih. Pogoj za uveljavljanje meril
je, da so na podlagi izkušenj ali strokovnih kriterijev dosegljivi delavcem v
predvidenem delovnem času. Šteje se, da so normativi ustrezni, če jih dosega
vsaj 90% delavcev, za katere se ti normativi uporabljajo. Dokazni postopek o
ustreznosti oziroma neustreznosti normativov je na strani delodajalca. Če
delavec ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na
strani delavca, je upravičen do 100% osnovne plače.
(2) Zaposlenim pripada plača za
delovno uspešnost iz dveh naslovov.
(2.1) Plača iz naslova stimulacije:
(a) Osnove za določanje stimulacije so
količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost.
Stimulacija delovnega prispevka delavca se ugotavlja z metodami merjenja ali
ocenjevanja, primerjave kazalcev ter na osnovi doseganja dogovorjenih ciljev.
(b) Stimulacija se lahko določa za
posameznika ali skupino delavcev, in sicer po vnaprej določenih merilih, ki
morajo biti delavcem znana pred začetkom opravljanja dela.
(c) Oblike stimulacije so lahko na
primer:
– provizije
– količinski normativi
– premijske nagrade
– prihranki na stroških
– delo v projektih.
(d) Natančnejša merila za določanje
stimulacije zaposlenih se obvezno opredelijo v podjetniški kolektivni pogodbi
ali aktih družbe.
(e) Stimulacija se prišteva ali
odšteva k delavčevi mesečni izračunani plači.
(f) Kadar se uporabijo skupinski
normativi za ugotavljanje delovne uspešnosti, se njihovi učinki delijo na
delavce v skladu z osnovno plačo delavca in opravljenim delovnim časom.
(2.2) Plača iz naslova napredovanja
(a) Zaposleni v času opravljanja dela
pridobivajo dodatna znanja in izkušnje, zato so pri delu lahko različno
učinkoviti. Za spodbujanje pridobivanja dodatnih znanj in izkušenj in za
učinkovitejše opravljanje nalog gospodarske družbe oblikujejo sistem
napredovanja zaposlenih v okviru istega delovnega mesta.
(b) Plača iz naslova napredovanja se
prišteva k mesečni izračunani osnovni plači.
Izplačilo iz naslova uspešnosti
poslovanja
83. člen
(1) Izplačilo iz naslova uspešnosti
poslovanja pripada delavcem, zaposlenim pri delodajalcu, ki presega vnaprej
dogovorjene rezultate poslovanja.
(2) Ob pripravi gospodarskega načrta
družbe ali v podjetniški kolektivni pogodbi se delodajalec in reprezentativni
sindikat v družbi dogovorita o konkretnih merilih, roku in načinu izplačila iz
naslova uspešnosti poslovanja.
(3) Do tega izplačila so upravičeni
vsi delavci, ki so bili zaposleni pri delodajalcu v letu, na katerega se to
izplačilo nanaša, razen delavcev, ki jim je prenehalo delovno razmerje po
njihovi krivdi ali volji.
(4) Delavcu, ki ni delal vse obdobje,
pripada del plače, sorazmeren obračunanim plačam za efektivni delovni čas.
Dodatki za posebne obremenitve
84. člen
(1) Delavcem pripadajo dodatki za
posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo
v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
(2) Dodatki se obračunavajo le za čas,
ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(3) Osnova za izračun dodatkov je
osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
(4) Dodatki iz prvega odstavka tega
člena se ne izkazujejo kot poseben dodatek v primerih, ko so pogoji dela, v
katerih se delo opravlja, že upoštevani pri osnovni plači delavca.
(5) Za delo v delovnem času, ki je za
delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku
od osnove:
5.1
|
za
čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja v dveh
ali treh izmenah, vikendi so prosti:
|
10%
|
5.2
|
za
čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja
kontinuirano (menjajoči ritem delovnih dni – delo tudi ob vikendih):
|
14%
|
5.3
|
za
delo v deljenem delovnem času:
|
|
|
–
za prekinitev dela več kot 1 uro
|
15%
|
|
–
za prekinitev dela več kot 2 uri
|
20%
|
5.4
|
za
dežurstvo
|
20%
|
5.5
|
za
nočno delo
|
50%
|
5.6
|
za
delo prek polnega delovnega časa
|
30%
|
5.7
|
za
delo v nedeljo
|
50%
|
5.8
|
za
delo na državne praznike in dela proste dneve po zakonu
|
50%
|
(6) Dodatka pod točkama 5.1 in 5.2 se med seboj izključujeta. Dodatka pod točkama 5.7 in 5.8 se med seboj izključujeta. Dodatka pod točkama 5.1 in 5.6 se med seboj izključujeta. Dodatka pod točkama 5.2 in 5.6 se med seboj izključujeta. Dodatek pod točko 5.4 se izključuje z dodatki pod vsemi
točkami.
(7) Za čas pripravljenosti na domu
pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 10% od osnovne plače.
(8) Če težji pogoji dela oziroma
vplivi okolja niso upoštevani v osnovni plači delavca, se dodatki opredelijo v
kolektivni pogodbi oziroma splošnih aktih pri delodajalcu v naslednjih
primerih:
a) pri umazanih delih in drugih težkih
delih, kjer je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja, kot so:
dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke temperature, posebno močan ropot ali
posebno bleščeča umetna svetloba, slabo osvetljen prostor ali obremenjujoča
barvna svetloba, pri delu s topili in jedkimi snovmi, pri delih, kjer delavec v
skladu s predpisi stalno uporablja zaščitna sredstva, kot so: zaščitna čelada,
plinska maska, maska proti prahu, naprava za dovajanje svežega zraka, ali druga
zaščitna sredstva, skupno najmanj 3%;
b) pri delih, kjer je delavec
izpostavljen posebnim nevarnostim, kot so: požar, voda, eksplozija, skupno
najmanj 3%;
c) pri delih, kjer delavec stalno dela
v neposredni bližini izvorov ionizirajočih in neionizirajočih sevanj, ki
spadajo pod strokovni nadzor pooblaščenih institucij in jih je treba
sistematično in periodično nadzirati, skupno najmanj 3%.
(9) Delavcu pripadajo dodatki za težje
pogoje dela oziroma vplive okolja za čas trajanja takega dela, če je bil k
takemu delu razporejen in ga je dejansko opravil.
Dodatek za delovno dobo
85. člen
(1) Delavcu pripada dodatek za delovno
dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne
dobe. Če delavec v posameznem mesecu ne dela poln delovni čas, se mu obračuna
dodatek za delovno dobo za ure dela.
(2) Pri uveljavljanju pravic iz
prejšnjega odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki
jih je delavec prebil na delu, ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini,
ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki je dokazana z drugimi listinami,
ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico. Dokupljena, beneficirana
in posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka za
delovno dobo.
(3) V kolektivni pogodbi ali splošnih
aktih delodajalca se lahko opredeli tudi dodatek za delovno dobo pri
delodajalcu.
(4) Osnova za izračun dodatka je
delavčeva osnovna plača.
Nadomestila plače
86. člen
(1) Delavcu pripada nadomestilo plače
za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– bolezni,
– poklicne bolezni in nesreče pri
delu,
– letnega dopusta in odsotnosti iz
prvega odstavka 53. člena te pogodbe,
– na državne praznike in dela proste
dneve po zakonu,
– odsotnosti z dela, če je delavec
napoten na izobraževanje oziroma če se izobražuje v interesu delodajalca,
– v drugih primerih, določenih z
zakonom, kolektivno pogodbo ali aktom delodajalca.
(2) V vseh navedenih primerih, razen v
primeru 1. alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. V primeru
iz 1. alinee pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 80% osnove za dneve
odsotnosti z dela.
(3) Osnova za izračun nadomestila iz
1. alinee 1. točke tega člena je plača delavca v preteklem mesecu za polni
delovni čas, za druga nadomestila pa povprečna mesečna plača delavca iz zadnjih
treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. Kadar ni mogoče
določiti osnove za izračun nadomestila na osnovi plače delavca v tekočem
oziroma v preteklem mesecu (npr. delavec zboli takoj po pričetku dela in
podobno), se nadomestilo obračuna na osnovi osnovne plače delavca po pogodbi o
zaposlitvi, povečane za dodatek za delovno dobo.
Nadomestilo ne more presegati višine
plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
(4) Za čas stavke so delavci
upravičeni do nadomestila v višini 70% osnovne plače, povečane za dodatek za
delovno dobo, za največ 4 delovne dneve, v primeru kršenja imunitete
sindikalnih zaupnikov pa 2 delovna dneva, pod naslednjimi pogoji, ki se
upoštevajo skupaj:
– da stavkajo zaradi kršitev
kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov, in
– je stavka organizirana v skladu z
zakonom in po stavkovnih pravilih.
Nadomestilo plače se izplača v breme
delodajalca.
Udeležba delavcev na dobičku
87. člen
Pred potrditvijo poslovnih rezultatov
na organih družbe se delodajalec in reprezentativni sindikat lahko dogovorita o
izplačilu udeležbe delavcev na dobičku in skupni predlog posredujeta pristojnim
organom družbe v sprejem.
Obračun plače, nadomestil in drugih
prejemkov
88. člen
(1) Vsakemu delavcu mora biti pri
izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti naslednje podatke:
– tarifni razred,
– osnovno plačo delavca ali urno
postavko,
– znesek osnovne plače za redno delo,
– dodatke po posameznih vrstah, ki
izhajajo iz kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi,
– plačo iz naslova uspešnosti
(stimulativni del),
– nadomestila plače po posameznih
vrstah,
– druga izplačila v skladu z akti
družbe ali podjetniško kolektivno pogodbo,
– bruto plačo,
– zneske prispevkov za socialno
varnost,
– neto plačo,
– davek od osebnih prejemkov in
odstotek obračunanih olajšav,
– neto izplačilo.
(2) Ob obračunu plače delodajalec
lahko na istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke, povračila
stroškov v zvezi z delom in odtegljaje od plače (neto izplačilo).
(3) Delodajalec v navzočnosti delavca
opravi pregled pisnega obračuna plač in nadomestil ter obrazloži vse okoliščine
v zvezi z izračunom, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik na njegov
predlog.
Drugi osebni prejemki
89. člen
1. Regres za letni dopust
(1) Do regresa za letni dopust so
upravičeni tudi:
– delavci, ki na dan izplačila regresa
za letni dopust niso več v delovnem razmerju pri delodajalcu; pripada jim
sorazmerni del regresa, glede na čas zaposlitve pri posameznem delodajalcu v
tekočem letu.
– delavci, ki so sklenili delovno
razmerje v tekočem letu; delodajalec izplača sorazmerni del regresa za letni
dopust v odvisnosti od pripadajočega letnega dopusta.
(2) Delavcem, ki delajo z delovnim
časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni
dopust sorazmerno času, prebitem na delu.
2. Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada
v višini:
– za 10 let delovne dobe pri zadnjem
delodajalcu v višini najnižje osnovne plače za I. tarifni razred te kolektivne
pogodbe;
– za 20 let delovne dobe pri zadnjem
delodajalcu v višini ene in pol-kratne najnižje osnovne plače za I. tarifni
razred te kolektivne pogodbe;
– za 30 let delovne dobe pri zadnjem
delodajalcu v višini dvakratne najnižje osnovne plače za I. tarifni razred te
kolektivne pogodbe.
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je
izplačevalec jubilejne nagrade.
(3) Jubilejne nagrade se izplačujejo
najkasneje v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz prve točke.
(4) Delodajalec lahko v kolektivni
pogodbi ali splošnem aktu pri delodajalcu opredeli nagrado za skupno delovno
dobo, jubilej družbe ipd.
3. Odpravnina ob upokojitvi
(1) Delavcu pripada ob upokojitvi
odpravnina v višini treh povprečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri
mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri
mesece, če je to za delavca ugodneje.
(2) Odpravnina ob upokojitvi se mora
izplačati najkasneje ob izplačilu zadnje plače.
(3) V primeru smrti delavca se odpravnina,
ki bi v skladu z določilom prvega odstavka 3. točke tega člena pripadala
delavcu, če bi se tedaj upokojil, izplača najožjemu družinskemu članu. Ta
odpravnina se mora izplačati najkasneje v roku treh dni po pridobitvi uradnega
dokumenta o smrti delavca.
4. Solidarnostne pomoči
(1) V primeru smrti delavca pripada
ožjemu svojcu solidarnostna pomoč v višini ene povprečne plače v Sloveniji za
pretekle tri mesece.
(2) Delavcu se ob upoštevanju
ekonomsko-socialnih kriterijev dodeli solidarnostna pomoč na predlog socialne
službe ali delavca, ki je odgovoren za socialna vprašanja v družbi, v višini od
30% do 60% povprečne plače v Sloveniji za pretekle tri mesece v naslednjih
primerih:
– ob smrti ožjega družinskega člana,
– ob nastanku težje invalidnosti (II.
kategorija invalidnosti, 70% telesna okvara delavca) zaradi nezgode pri delu,
– več kot tri mesece neprekinjene
odsotnosti delavca zaradi bolezni ob upoštevanju stvarnih socialnih razmer,
– elementarne nesreče ali požara ob
upoštevanju stvarnih socialnih razmer.
Za ugotavljanje stvarnih socialnih
razmer se upoštevajo:
– materialne razmere družine,
– zdravstveno stanje družinskih
članov,
– stanovanjske razmere.
Pobudo za dodelitev socialne pomoči
lahko poda tudi sindikat ali posamezni delavec.
(3) Ožji družinski člani so zakonec,
izvenzakonski partner, otroci (zakonski in izvenzakonski) ter posvojenci, ki
jih je po zakonu dolžan preživljati in živijo v skupnem gospodinjstvu.
5. Zavarovanja
V kolikor se delodajalec in
reprezentativni sindikat dogovorita o kolektivnem prostovoljnem dodatnem
pokojninskem zavarovanju (II. steber), je delodajalec dolžan prispevati
dogovorjeni znesek, določen s pogodbo o pokojninskem načrtu. Delodajalec in
izvajalec pokojninskega načrta sta dolžna redno obveščati o plačanih premijah
in o stanju na osebnem pokojninskem računu.
Povračila stroškov v zvezi z delom
90. člen
1. Prehrana med delom
(1) Delavcem se zagotovi topli obrok
(v skladu s standardi), če pa ta ni zagotovljen, povračilo stroškov za prehrano
med delom za dneve prisotnosti na delu. Do tega so upravičeni tudi delavci, ki
delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci, vajenci in študentje na
praksi.
(2) Znesek povračila stroškov prehrane
med delom se določi na dan in se usklajuje skladno z določili tarifne priloge k
tej pogodbi.
(3) Delavcu pripada dodatni topli
obrok oziroma nadomestilo stroškov za prehrano po opravljenih 11 urah dela brez
prekinitve, ko gre za sezonska dela, za neenakomerno prerazporeditev delovnega
časa oziroma vnaprej odrejene nadure.
2. Prevoz na delo in z dela
Delavcu pripada povračilo stroškov za
prevoz na delo in z dela. Višina se določi s kolektivno pogodbo ali splošnim
aktom pri delodajalcu, vendar ne more biti manjša od 60% stroškov javnega
prevoza.
3. Službena potovanja
(1) Za povračilo stroškov, ki so jih
imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, se
šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za
prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.
(2) Do povračila stroškov na službenem
potovanju so upravičeni delavci, ki so napoteni na službeno potovanje, in sicer
pod enakimi pogoji in v višini, ki je določena v tarifni prilogi.
(3) Delavcu se na službenem potovanju
v tujino povrnejo dejanski stroški v skladu s predpisi, ki veljajo za državne
organe.
(4) Povračilo stroškov na službenem
potovanju je opredeljeno v tarifni prilogi k tej pogodbi.
4. Terenski dodatek
(1) Terenski dodatek je povračilo za
povečane materialne stroške, ki jih ima delavec zaradi dela na terenu.
(2) Delavci so upravičeni do
terenskega dodatka, če delajo izven kraja, kjer je sedež delodajalca, in izven
kraja, kjer je stalno ali začasno prebivališče delavca, ter če sta na terenu
organizirana prehrana in prenočišče v breme delodajalca. Če prehrana in
prenočišče nista organizirana, delavcu pripada povračilo stroškov v enaki
višini kot za službeno potovanje.
(3) Delavec, ki dela na terenu in se
dnevno vrača domov in ni prejel dnevnice, je upravičen do prehrane med delom po
določbi prve točke 90. člena te pogodbe.
(4) Terenski dodatek in povračilo
stroškov na službeni poti se med sabo izključujeta.
(5) Terenski dodatek je opredeljen v
tarifni prilogi k tej kolektivni pogodbi.
Inovacije
91. člen
Delavcem pripada za inovacijo nagrada
najmanj v višini, ki je določena s Pravilnikom o nagradah za inovacije,
ustvarjene v delovnem razmerju (Uradni list RS, št. 31/98 in 14/99).
Konkretna merila in višine nagrad se
določijo v kolektivni pogodbi ali drugem aktu pri delodajalcu, kjer se določijo
tudi druge oblike spodbujanja inovacij.
Prejemki učencev, vajencev in
študentov na praksi
92. člen
(1) Učencem, vajencem in študentom na
praksi se za polni delovni čas obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini
15% povprečne plače v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec.
(2) Učenci, vajenci in študenti na
praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
(3) Učenci, vajenci in študentje imajo
pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
(4) Vajencem pripadajo izplačila
skladno z zakonom in učno pogodbo.
Prejemki za usposabljanje in uvajanje
93. člen
Delavcem – mentorjem, ki poleg svojega
dela na osnovi pisnega programa uvajajo in usposabljajo pripravnike, vajence
oziroma novozaposlene delavce in mentorstva nimajo vključenega že v osnovni
plači, pripada dodatek v višini 10% urne postavke delavca, ki ga uvajajo. Do
plačila so upravičeni samo za dejanski čas uvajanja, ki ga določi delodajalec s
programom uvajanja.
Plače sindikalnih zaupnikov
94. člen
(1) Za čas opravljanja profesionalne
funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v isti višini, kot jo je prejemal
pred začetkom opravljanja te funkcije. Plača sindikalnega zaupnika je lahko
tudi večja po dogovoru z delodajalcem.
(2) Plača sindikalnega zaupnika se
valorizira z rastjo plač pri delodajalcu.
(3) Sindikalni zaupnik ima pravico do
udeležbe na dobičku v skladu s to pogodbo.
IV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK
KOLEKTIVNE POGODBE IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV
Pozitivna izvedbena dolžnost
95. člen
Stranki kolektivne pogodbe si morata z
vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te
kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
Negativna izvedbena dolžnost
96. člen
Stranki sta dolžni opustiti vsako
dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
Sprememba oziroma dopolnitev
kolektivne pogodbe
97. člen
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko
kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev te kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki želi
spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki predlog
sprememb in dopolnitev, z obrazložitvijo razlogov in ciljev, s priporočenim
pismom.
(3) Druga stranka se je dolžna do
predloga opredeliti v 30 dneh.
(4) Če druga stranka ne sprejme
predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga
ne opredeli v 30 dneh, lahko stranka – predlagateljica začne postopek
pomirjanja.
Sklenitev nove kolektivne pogodbe
98. člen
(1) Postopek za sklenitev nove
kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo katerekoli od strank vsaj tri
mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe, če je le-ta odpovedana.
(2) Na podlagi pisne pobude za
sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga stranka v 30 dneh dolžna
opredeliti do te pobude.
(3) V primeru, da druga stranka ne
sprejme pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma se do nje v 30 dneh
ne opredeli, se s tem postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.
(4) Pogajanja se lahko začnejo, ko ena
od strank predloži predlog nove kolektivne pogodbe.
Reševanje kolektivnih sporov
99. člen
(1) Spore med strankama kolektivne
pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujeta
strokovnjak za posredovanje ali arbitraža.
(2) Za spore iz prvega odstavka tega
člena se štejejo interesni spori in spori o pravicah.
(3) Interesni spor je, če se stranke
kolektivne pogodbe ne sporazumeta o sklenitvi, dopolnitvi ali spremembi
kolektivne pogodbe.
(4) Spor o pravicah je, če se stranki
ne strinjata z načinom izvajanja določb te kolektivne pogodbe ali ena od strank
ugotavlja njeno kršitev.
Postopek reševanja sporov s
posredovanjem
100. člen
(1) Stranki v sporu imenujeta
strokovnjaka za posredovanje za vsak spor posebej.
(2) Postopek s posredovanjem se začne
najkasneje v roku 30 dni od nastanka spora, oziroma v 30 dneh, odkar je stranka
zanj izvedela.
(3) Posredovanje velja za neuspešno,
če katerakoli stranka pisno izjavi, da ga šteje za neuspešno, kakor tudi če
stranki ne imenujeta strokovnjaka za posredovanje v roku nadaljnjih 15 dni po
izteku roka iz drugega odstavka tega člena
Pisni sporazum
101. člen
(1) Vsak sporazum, ki ga stranki v
sporu dosežeta, mora biti pisen in obvezuje obe stranki.
(2) Pisni sporazum strank dopolnjuje
ali spreminja kolektivno pogodbo oziroma nadomešča tiste njene določbe, za
katere se stranki sporazumeta.
(3) Pisni sporazum se objavi na enak
način kot ta kolektivna pogodba.
Arbitražni postopek
102. člen
(1) Če je posredovanje neuspešno,
lahko stranka, ki ni uspela s posredovanjem, predlaga, da o spornih vprašanjih
odloči arbitraža.
(2) Vsaka pogodbena stranka imenuje
enega člana arbitraže iz svoje liste arbitrov za vsak primer posebej.
Predsednika arbitraže imenujeta stranki sporazumno izmed priznanih
strokovnjakov za delovno pravo. Arbitraža si lahko zagotovi za reševanje
posameznih vprašanj ustrezne strokovne podlage z angažiranjem zunanjih
strokovnjakov s področja, ki je predmet arbitražnega postopka.
(3) Stranki kolektivne pogodbe
imenujeta vsaka svojo listo petih arbitrov v treh mesecih po sklenitvi
kolektivne pogodbe.
(4) Za postopek pred arbitražo se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja reševanje kolektivnih sporov pred
delovnimi in socialnimi sodišči, če ta kolektivna pogodba ne določa drugače.
Objava
103. člen
Odločitev arbitraže je dokončna in
izvršljiva ter se objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba.
Razlaga kolektivne pogodbe
104. člen
(1) Stranki te kolektivne pogodbe
imenujeta 4-člansko strokovno komisijo, in sicer vsaka stranka po dva člana in
dva namestnika.
(2) Strokovna komisija sprejema
priporočila za razlago te kolektivne pogodbe in pripravlja strokovne predloge
za spreminjanje in dopolnjevanje te kolektivne pogodbe v okviru danih
predlogov. Priporočila in strokovne predloge pošlje strankama te kolektivne
pogodbe za sprejem razlage ali ureditev določenega vprašanja.
(3) Komisija iz prvega odstavka tega
člena se konstituira najkasneje v roku 30 dni po sklenitvi te kolektivne
pogodbe. Komisija o načinu sprejemanja priporočil in strokovnih predlogov
oziroma o načinu sprejemanja odločitev ter o načinu dela na prvi seji sprejme
poslovnik o delu komisije. Strokovna komisija se konstituira na prvi seji s
tem, da izvoli predsednika in namestnika. Delo strokovne komisije vodi
predsednik, ki se za vsako pretečeno leto od začetka delovanja izvoli izmed
članov druge pogodbene stranke.
Odpoved kolektivne pogodbe
105. člen
(1) Kolektivno pogodbo lahko odpove
katera koli pogodbena stranka kadarkoli s trimesečnim odpovednim rokom.
(2) V primeru odpovedi se normativni
del kolektivne pogodbe uporablja še šest mesecev po izteku odpovednega roka iz
prvega odstavka tega člena. Določbe normativnega dela kolektivne pogodbe se
lahko uporabljajo tudi dlje, če se stranki kolektivne pogodbe o tem dogovorita.
(3) Odpoved kolektivne pogodbe mora
biti obrazložena in nasprotni stranki poslana v pisni obliki.
Prehodne določbe
106. člen
Pogodbeni stranki se dogovorita, da
zaradi prevzema evra ni potrebno spreminjati sklenjenih pogodb o zaposlitvi.
107. člen
Za delodajalce, ki imajo na ravni
družbe na dan uveljavitve te kolektivne pogodbe določene kriterije za določanje
dolžine letnega dopusta, se določila drugega odstavka 45. člena te kolektivne
pogodbe ne uporabljajo.
108. člen
Obligacijski del te pogodbe stopi v
veljavo s podpisom te pogodbe, normativni in tarifni del pa stopi v veljavo
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Kolektivna pogodba se začne
uporabljati prvi dan naslednjega meseca po objavi.
Z dnem uveljavitve te kolektivne
pogodbe preneha veljati Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo
Slovenije (Uradni list RS, št. 9/1998) s spremembami in dopolnitvami,
objavljenimi v Uradnem listu RS, št. 78/04 in 81/04, ter razlaga pogodbe
(Uradni list RS, št. 83/04), v celoti pa ostaneta v veljavi:
– Aneks h kolektivni pogodbi za kemično
in gumarsko industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 91/04)
– Aneks h kolektivni pogodbi za
kemično in gumarsko industrijo Slovenije (20. 7. 2005) – (Uradni list RS, št.
79/05).
Ljubljana,
dne 30. marca 2007
Podpisniki:
Predstavniki
delojemalcev:
SSS-Sindikat
kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije
Predsednik
Tomaž
Kumer l.r.
Neodvisnost
KNSS – Sindikat kemijske in farmacevtske dejavnosti Slovenije
Predsednik
Drago
Vidic l.r.
SKGIPS
– KS 90
Predsednik
Ostoja
Šokčevič l.r.
Predstavniki
delodajalcev:
Gospodarska
zbornica Slovenije
Združenje
kemijske industrije
Predsednik
Upravnega odbora
Marjan
Mateta l.r.
Združenje
delodajalcev Slovenije
Sekcija
za kemijo
Predsednik
odbora sekcije
Franc
Guštin l.r.
ANEKS h Kolektivni pogodbi za kemično
in gumarsko industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 104/09 z dne 18.12.2009)
vsebuje naslednjo določbo:
6. člen
Ta aneks stopi v veljavo naslednji dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, njegove določbe pa se uporabljajo,
kot sledi:
– določbe 1. člena od 1. 8. 2009,
– določbe 2., 3., 4. in 5. člena od 1. 1. 2010.
Ljubljana,
dne 8. decembra 2009
Podpisniki:
Predstavniki
delojemalcev:
– ZSSS
– Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije
Predsednik:
Tomaž
Kumer l.r.
– KNSS
– Neodvisnost – Sindikat kemijske in farmacevtske dejavnosti Slovenije
Predsednik:
Ernest
Tekalec l.r.
–
SKGIPS – KS 90
Predsednik:
Ostoja
Šokčevič l.r.
Predstavniki
delodajalcev:
–
Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje kemijske industrije
Predsednik
Upravnega odbora:
Marjan
Mateta l.r.
–
Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za kemijo
Predsednik
odbora sekcije:
Franc
Guštin l.r.
Ministrstvo
za delo, družino in socialne zadeve je dne 9. 12. 2009 izdalo potrdilo št.
02047-10/2005/8 o tem, da je Aneks h Kolektivni pogodbi za kemično in gumarsko
industrijo Slovenije vpisan v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena
Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pod zaporedno številko
20/2.
Sklep o ugotovitvi
razširjene veljavnosti celotne Kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko
industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 73/10 z dne 17.09.2010):
Minister za delo, družino in socialne zadeve izdaja v zadevi
razširitve veljavnosti Kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo
Slovenije, na predlog Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije
Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, ki ga zastopa Tomaž Kumer, na podlagi
drugega odstavka 12. člena in 13. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni
list RS, št. 43/06) naslednji
SKLEP
Ugotovi se razširjena
veljavnost celotne Kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo
Slovenije, sklenjene dne 30. 3. 2007, na vse delodajalce v dejavnostih, za
katere je sklenjena kolektivna pogodba.
Št. 02047-10/2005-17
Ljubljana, dne 26. avgusta 2010
EVA 2010-2611-0090
dr. Ivan Svetlik l.r.
Minister za delo, družino in socialne zadeve