Na nekem seminarju smo dobili informacijo, da davčni inšpektorji v praksi ne priznavajo 40% (20% + 20%) olajšave za vlaganja v tuja osnovna sredstva, za kar pa v Zakonu od davka od dobička pravnih oseb (39.člen) ne vidimo osnove. Tam piše, da se davčnemu zavezancu prizna tudi olajšava v višini 20 + 20% investiranega zneska v neopredmetena dolgoročna sredstva, kar so tudi vlaganja v tuja osnovna sredstva.
Ali razmišljajo po njihovi siceršnji logiki, da ne moreš imeti nikakršnih stroškov za osnovna sredstva, ki niso tvoja last (npr. popravilo vozila v poslovnem najemu)ali imajo kakšno drugo osnovo?
Ker se vlaganja v tuja osnovna sredstva knjižijo kot neopredmetena dolgoročna sredstva, jih tudi ne vpisujemo v DDV-O med nabavno vrednost osnovnih sredstev. Ali ste zasledili kakšno drugačno tolmačenje?
Lep pozdrav vsem!