Pozdravljeni,

v javnem sektorju sem bila med leti 2007-2015 zaposlena za določen čas projektno (za dela, ki se organizirajo kot projekti). Ob poteku pogodbe mi odpravnina ni bila izplačana, saj delodajalec smatra, da so do odpravnine upravičeni zgolj zaposleni, ki so pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenili po 12.4. 2013 (določbe ZDR-1). Zanima me, ali je "stari" ZDR predvideval odpravnino za zaposlene za določen čas (projektna zaposlitev) in če je, ali je pravno sploh dopusten poseg ZDR-1 v že pridobljeno (če je bila pridobljena) pravico do odpravnine za zaposlene, ki so delovno razmerje za DČ sklenili pred sprejetjem novele ZDR-1? V kolikor argument delodajalca drži, odpravnina priprada zaposlenemu za DČ za 2 leti, ne pa tudi zaposlenemu za 8 let, 9 let, 6 let in tako naprej. Kako je to sploh mogoče?

ZDR-1 v 79. členu taksativno našteva vse primere, ko pravica do odpravnine ne velja. Med temi primeri ni navedena pogodba o zaposlitvi za določen čas za dela, ki se organizirajo kot projekti, ne tista, ki je bila sklenjena pred 12.4.2013, ne tista, ki je bila sklenjena po 12.4.2013. Kljub temu se delodajalec sklicuje na prehodno določbo ZDR-1, po kateri so do odpravnine upravičeni zaposleni za DČ le po uveljavitvi ZDR-1, torej po 12.4.2013. Kako je s tem? Ali si posamezni členi tu niso v protislovju? Če zakon takstativno našteva primere, ko odpravnina NE velja, potem nastopi pravno dejstvo, da odpravnina VELJA za vse primere, ki niso našteti v teh taksativno naštetih primerih. DA ali NE?

ZDR-1 tudi omejuje veriženje pogodb o zaposlitvi za DČ. Leta 2004 sem imela 1 letno pogodbo za DČ za projektno zaposlitev pri enem ministrstvu, nato med leti 2005 in 2006 1-letno pogodbo o zaposlitvi za DČ pri drugem ministrstvu za nadomeščanje porodniške, pri istem ministrstvu sem nato sklenila 8-letno pogodbo o zaposlitvi za DČ v okviru projektne zaposlitve. V vseh primerih je delodajalec Republika Slovenija. Med posameznimi pogodbami ni šlo za prekinitev delovnega razmerja, temveč je delovno razmerje trajalo neprekinjeno. Ali se skladno z določbami ZDR-1 sploh lahko verižijo delovna mesta na takšen način, ali pa velja pogodba za nedoločen čas? V okviru delovnega razmerja pri zadnjem delodajalcu (skupaj 2 pogodbi za DČ v skupnem trajanju 9 let) je bil naziv delovnega mesta in naloge enak - torej gre za enako delo skladno z določbami ZDR-1. Ali gre šteti, da je bila zato pogodba napačno sklenjena in velja pogodba za NČ?

Ali je zakonito skleniti pogodbo o zaposlitvi za DČ za dela, ki se organizirajo kot projekti, v nasprotju z določbo ZDR-1, ki pravi, da mora biti projektno delo definirano v kolektivni pogodbi, v tem primeru v Kolektivni pogodbi za javni sektor, kjer pa ni definicije projektnega dela? ZDR-1 jasno določa obveznost opredelitve projektnega dela v kolektivni pogodbi (55. in 56. člen ZDR-1)

V kakšnem času moram vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti (če je pogodba za DČ sklenjena v nasprotju z določbami ZDR-1) in kakšen je postopek ter kakšni so stroški? Sem namreč brezposelna, zato me zanima tudi finančno breme za sprožitev postopka pred pristojnim (delovnim ali katerim drugim?) sodiščem, ter roki za pravočasno zahtevo za varstvo zakonitosti (je to pravilni pravni termin?). Je v  primeru, če menim, da je bila pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom, potrebno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti ali je bolje sprožiti tožbo pred delovnim sodiščem? Ali v takšnih primerih potrebujem pravnega zastopnika in kakšne so pravne tarife (prosim za link do cenika....).

Hvala za odgovore, 

lep pozdrav.