Kot vsak petek, delo v pisarni mi ne gre in ne gre. Najprej se mi je polila kava po novi obleki, nato me je šef nadrl ker nisem plačala Poldeta ( kje naj najdem denar ?)  o očitkih , da smo sami lenuhi in da nas bo vse po vrsti odpustil pa se itaq ve že od samega začetka. Da bi zadeva bila povsem resna pa sem se na lastna ušesa prepričala, saj sem ta staremu nekaj časa prisluškovala. Pa ne zato, da me je matral firbec, ampak zato ker je zadnje čase prisluškovanje IN. Si mislim » če lahko ameri prisluškujejo celemu vesoljnemu svetu, zakaj ne bi jaz svojim bližnjim «. Možu Janezu sem celo naredila stres test , stresla sem vse žepe in ugotovila, da niso  povsem prazni . Pred kratkim se je pritoževal, da nima niti za malico... Spet se laže! Edini človek kateremu verjamem je ( spet) moj šef, ko mu razlagam ZUJF mi reče » jaz pa to nič ne razumem«. Kaj mu ne bi verjela, marsikateri računovodja plava v obilici nejasnosti in išče rešilni pas v morju ponudb raznih davčnih svetovalcev, seminarjev in podobnimi forami. Ko se seminar konča ostanemo še bolj zbegani, da nam niti šunka v sendvičku ne tekne več, ne vemo ali delavca zaposlimo ali odpustimo, ne vemo kaj in kdaj plačamo, kako dodamo ali odvzamemo, e davki bodo postali tako zahtevni, da bomo verjetno začeli oddajati analitične mesečne bilance. Malo preveč je tole za danes zame! Najbolje je , da o teh temah razmislim na samem, zato ključ in adijo! Grem nabirat kostanj, pa še tega so ljubljančani že pobralli, bom morala iti globlje v gozd.

lp, mimica