Iz sklopa -
modula:
PRAKSA/Sodbe
sodišč/Ostalo/Vrhovno sodišče/ …
REPUBLIKA
SLOVENIJA
VRHOVNO
SODIŠČE
Sodba VS,
številka: VIII Ips 44/2011
Datum:
06.02.2012
STATUS
ZAVAROVANCA DRUŽBENIKA POSLOVODJE – Izguba pravice do pokojnine in
prejemki iz naslova poslovodenja
JEDRO:
Zgolj trditev
tožnice, da v spornem času ni prejemala plačila za delo poslovodje,
pri čemer plačilo povezuje s plačilom iz naslova sklenjenega
delovnega razmerja, ne dokazuje tudi, da ni podlage za ugotovitev
statusa zavarovanca na podlagi drugega odstavka 15. člena
ZPIZ-1.
IZREK:
Revizija se
zavrne.
Predmet
spora:
1. Sodišče
prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za odpravo
odločbe tožene stranke z dne 5. 2. 2009 ter ugotovitev, da tožnica
nima lastnosti zavarovanke iz naslova družbeništva in poslovodenja
v družbi U. d.o.o. v času od 24. 10. 2005 do 24. 1. 2008. Po
določbi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 od 1. 1. 2002 za
vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje zadostujeta dva
kumulativno izpolnjena pogoja: da ima oseba hkrati status
družbenika in poslovodne osebe. Doseganje določenih dohodkov ni več
pogoj pri ugotavljanju lastnosti zavarovanca. Tožnica je bila od
26. 11. 2003 dalje prejemnica starostne pokojnine, od 24. 10. 2005
do 24. 1. 2008 pa družbenica in poslovodja v družbi U. d.o.o.. S
tem je ponovno vstopila v zavarovanje, na kar ne vpliva dejstvo, da
je družbenica in poslovodja navedene družbe kontinuirano že od leta
1991. Na podlagi 178. člena ZPIZ-1 je zato ponovno pridobila
lastnost zavarovanca, kar na podlagi določb ZMEPIZ tožena stranka
ugotavlja po uradni dolžnosti.
2. Sodišče
druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo
sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in
pravno presojo prvostopnega sodišča.
3. Zoper
pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo, ker
je „sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in poseglo v ustavne
in konvencijske pravice tožeče stranke“ ter zaradi bistvene kršitve
določb postopka. Navaja, da sodišče določbe 33. člena in drugega
odstavka 15. člena ZPIZ-1 razlaga tako, da se lastnost zavarovanca
in s tem obveznost plačila prispevkov ter izguba pravice do
prejemanja starostne pokojnine, veže izključno na status osebe.
Navedene določbe pa niso relevantne za spor, saj je bila tožnica še
pred nastopom funkcije direktorja družbe upokojena, uporabiti je
potrebno posebno ureditev, ki izhaja iz 178. člena ZPIZ-1. Sodišče
se ni opredelilo do ugovorov tožeče stranke, ki se nanašajo na
neustavnost zakonske ureditve, da oseba izgubi pravico do
pokojnine, če začne brezplačno opravljati naloge poslovodje družbe,
v kateri ima tudi poslovni delež. Tožnica z imenovanjem za
direktorico družbe ni ponovno vstopila v zavarovanje in je drugačna
razlaga v nasprotju z ustavno pravico do socialne varnosti iz 50.
člena ter do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Pomeni tudi
nedovoljen poseg v pravico do varstva premoženja po 1. členu 1.
Protokola k Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih
svoboščin, pri čemer se sklicuje na dve odločitvi Evropskega
sodišča za človekove pravice. Ponovna vključitev v zavarovanje ima
za posledico odvzem pokojnine in dolžnost ponovnega plačevanja
prispevkov, čeprav je tožnica že izpolnila pogoje za starostno
upokojitev. Termin opravljanja dejavnosti iz 178. člena ZPIZ-1 bi
sodišče moralo razlagati enako kot pri ponovni zaposlitvi ali
imenovanju na funkcijo tako, da zavarovanec izgubi pravico do
pokojnine le, če prejema za to delo plačilo, pa še to le, če je
zaposlen za več kot polovični delovni čas. Tožnica pa ni bila
zaposlena pri družbi U. d.o.o. in ni prejemala plačila za
opravljanje funkcije direktorja.
IZREK
SODBE IN OBRAZLOŽITEV
4. Revizija ni
utemeljena.
5. Revizija je
izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi
stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1).
Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu,
v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v
njej navedeni (371. člen ZPP).
6. Katero
absolutno bistveno kršitev določb postopka tožnica uveljavlja iz
revizije ni jasno razvidno. Neopredelitev do pritožbenih navedb bi
lahko predstavljalo relativno bistveno kršitev določb pravdnega
postopka po prvem odstavku 339. člena v zvezi s prvim odstavkom
360. člena ZPP. Vendar tožnica te kršitve ne uveljavlja. Navedba,
da „sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih“ kaže na
uveljavljanje (absolutne) bistvene kršitve določb postopka iz 14.
točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev ni podana.
Sodišče druge stopnje se je izrecno opredelilo do zatrjevane
neustavnosti določb ZPIZ-1, ki jih je sodišče prve stopnje
uporabilo. Resda le kratko, da odločitev ni posegla v ustavne
pravice tožnice, toda to zadošča. Sodišču ni bilo treba podrobneje
obrazlagati skladnosti zakonskih določb z Ustavo, ker bi bil to
predmet presoje pred Ustavnim sodiščem, če bi sodišče podvomilo v
ustavnost zakonskih določb.
7. Materialno
pravo ni bilo zmotno uporabljeno.
8. V izhodišču
je zmotno zatrjevanje tožnice, da ji je bila z odločitvijo tožene
stranke in sodišča odvzeta pokojnina oziroma pravica do pokojnine.
Ponoven vstop upokojenca v zavarovanje pomeni le, da se mu priznana
pokojnina za čas (ponovnega) zavarovanja ne izplačuje (prvi
odstavek 178. člena ZPIZ-1). Razlog je jasen, ni mogoče biti
sočasno zavarovanec pokojninskega zavarovanja in upravičenec do
pravic iz tega zavarovanja. Pogoj za pridobitev pravice do
pokojnine je tudi prenehanje obveznega zavarovanja (drugi odstavek
156. člena ZPIZ-1). Potem, ko upravičenec ponovno uveljavi
izplačevanje pokojnine (ob pogoju, da ponovno zavarovanje preneha),
se mu dodatno zavarovanje upošteva v skladu s prvim in drugim
odstavkom 180. člena ZPIZ-1: bodisi da se pokojnina ponovno odmeri
ali že odmerjena pokojnina odstotno poveča.
9. Pokojninsko
zavarovanje družbenikov zasebnih družb, ki so poslovodne osebe (in
niso zavarovani na drugi osnovi) je po določbi drugega odstavka 15.
člena obvezno in nastane z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je
podlaga za tako zavarovanje (drugi odstavek 7. člena ZPIZ-1). Zakon
pa ne določa kot pogoja tudi, da bi moral zavarovanec iz naslova
opravljanja funkcije poslovodenja pridobivati tudi dohodek. Tega
neposredno zakon tudi pred novelo ZPIZ-1C ni določal: pogoj je bil
le, da osnova zavarovanca za obračun dohodnine dosega najmanj
znesek minimalne plače.
10. Tudi
plačilo prispevkov za pokojninsko zavarovanje ni nujno vezano na
plačo ali plačilo za opravljeno delo. ZPIZ-1 določa zavarovalne
osnove za plačilo prispevkov tudi za zavarovance, ki ne prejemajo
plače (207. in 209. člen ZPIZ-1), za zavarovance iz drugega
odstavka 15. člena ZPIZ-1 pa jo določi posebej v četrtem odstavku
208. člena. Po določbi šestega odstavka 7. člena ZPIZ-1 so pravice
iz obveznega zavarovanja (če zakon ne določa drugače), sorazmerne
zavarovančevi plači ali drugim dohodkom in vplačanim prispevkom. V
skladu s Pravilnikom o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove
(Uradni list RS, št. 49/2006 in 38/2007, sprejetim na podlagi
osmega odstavka 209. člena ZPIZ-1) se zavarovalna osnova za
zavarovance iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 določi glede na
doseženi dobiček zavarovanca, ki je ugotovljen na podlagi odločbe o
odmeri dohodnine (brez upoštevanja prispevkov za socialno varnost
ter brez olajšav po zakonu o dohodnini, peti odstavek 2. člena
Pravilnika). „Doseženi dobiček“ opredeli Pravilnik v 6. členu kot
dohodek, ki ga je zavarovanec – družbenik dosegel kot poslovodni
delavec (ne pa tudi kot družbenik-lastnik). ZPIZ-1 v četrtem
odstavku 208. člena določi le, da pokojninska osnova za obračun
prispevkov ne more biti nižja od najnižje pokojninske osnove. Ali
drugače, če je doseženi dobiček zavarovanca kot poslovodnega
delavca manjši, se kot zavarovalna osnova upošteva najnižja
pokojninska osnova, določena z zakonom.
11. V skladu z
navedenim bi šlo v obravnavani zadevi lahko za vprašanje, kaj v
primeru, ko je „doseženi dobiček“ zavarovanca kot poslovodnega
delavca enak nič. Ali to lahko pomeni, da v takem primeru ni
podlage za obvezno pokojninsko zavarovanje na podlagi drugega
odstavka 15. člena ZPIZ-1? Vendar bi bilo tako vprašanje relevantno
le, če bi sodišče kaj takega dejansko ugotovilo. Tožnica pa je le
zatrjevala, da za opravljanje dela poslovodenja ni prejemala plače.
Plača je vezana praviloma na delovno razmerje, medtem ko funkcijo
poslovodenja lahko družbenik ali druga oseba opravlja tudi na
podlagi drugih, civilnopravnih pogodb, na primer pogodbe o
poslovodenju.
12. Zgolj
trditev tožnice, da v spornem času ni prejemala plačila za delo
poslovodje, pri čemer plačilo povezuje s plačilom iz naslova
sklenjenega delovnega razmerja, ne dokazuje tudi, da ni podlage za
ugotovitev statusa zavarovanca na podlagi drugega odstavka 15.
člena ZPIZ-1.
13. Sklenitev
delovnega razmerja tudi ni edina podlaga za ponoven vstop v
zavarovanje po 178. členu ZPIZ-1. Taka podlaga je tudi imenovanje
za nosilca funkcije, za opravljanje katere oseba prejema plačo
oziroma nadomestilo plače, pa tudi začetek opravljanja dejavnosti,
na podlagi katere je oseba zavarovana. revizijsko sodišče se
strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, potrjenega z
izpodbijano sodbo, da se pojem „opravljanja dejavnosti“ iz 178.
člena ZPIZ-1 ne nanaša na dejavnost družbe, katere družbenik in
poslovodja je bila tožnica. Zakon govori o „opravljanju dejavnosti,
na podlagi katere je zavarovan“. Dejavnost, ki je v tožničinem
primeru podlaga za zavarovanje pa je dejavnost (delo) poslovodenja
(poslovodje).
14. Glede na
navedeno je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno
(378. člen ZPP).
Področje:
Ostalo