Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Sodbe sodišč/Ostalo/Evropsko
sodišče/ …
EVROPSKA UNIJA
EVROPSKO SODIŠČE
Sodba Evropskega sodišča (četrti
senat) v zadevi: C-300/14
Datum: 17.12.2015
POTRDITEV SODBE NACIONALNEGA
SODIŠČA ZA EVROPSKI NALOG ZA IZVRŠBO
Zadeva: Imtech Marine Belgium
NV
Predmet spora:
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se
nanaša na razlago člena 19(1) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta
(ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga
za izvršbo nespornih zahtevkov (UL, posebna izdaja v slovenščini,
poglavje 19, zvezek 7, str. 38).
2 Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Imtech Marine
Belgium NV (v nadaljevanju: Imtech Marine) s sedežem v Belgiji, in
družbo Radio Hellenic SA (v nadaljevanju: Radio Hellenic) s sedežem
v Grčiji, zaradi zahteve prvonavedene za potrditev zamudne sodbe,
ki se nanaša na terjatev, ki vključuje pogodbeno kazen in zamudne
obresti, kot evropskega naloga za izvršbo v smislu Uredbe št.
805/2004.
Pravni okvir
Pravo Unije
Uredba št. 44/2001
3 Člen 34, točka 2, Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001
z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter
izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL,
posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42)
določa, da se sodna odločba ne prizna, „če tožencu, ki se ni
spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali
enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko
pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za
izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost“.
Uredba št. 805/2004
4 V
uvodnih izjavah od 10 do 14, 18 in 19 Uredbe št. 805/2009 je
navedeno:
„(10) Če je sodišče v državi članici
izdalo sodbo o nespornem zahtevku v odsotnosti sodelovanja dolžnika
v postopku, je odprava vseh preverjanj v državi članici izvršbe
neizogibno povezana in odvisna od obstoja zadostnega jamstva glede
upoštevanja pravic obrambe.
(11) Ta uredba si prizadeva
zagotavljati temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava
predvsem Listina Unije o temeljnih pravicah [v nadaljevanju:
Listina]. Predvsem si prizadeva zagotoviti polno spoštovanje
pravice do poštenega sojenja kot jo priznava člen 47
Listine.
(12) Treba je uvesti minimalne
standarde za postopke, ki vodijo do sodbe, da bi zagotovili
obveščenost dolžnika o postopkih, ki jih je sodišče uvedlo proti
njemu, o zahtevah za njegovo aktivno sodelovanje v postopkih za
ugovarjanje zahtevku in o posledicah njegovega nesodelovanja, in
sicer pravočasno in na tak način, ki mu omogoča pripraviti
obrambo.
(13) Zaradi razlik med državami
članicami glede predpisov o civilnem postopku in predvsem tistih
določb, ki urejajo vročanje listin, je treba predpisati določno in
podrobno opredelitev teh minimalnih standardov. Predvsem se noben
način vročanja, ki temelji na pravni fikciji glede izpolnjevanja
teh minimalnih standardov, ne more šteti kot zadosten za potrditev
sodbe kot evropskega naloga za izvršbo.
(14) Za vse načine vročanja, naštete
v členih 13 in 14, je značilna bodisi popolna gotovost (člen 13)
bodisi zelo visoka stopnja verjetnosti (člen 14), da je vročeni
dokument dosegel naslovljenca. V drugi kategoriji se sodbo potrdi
kot evropski nalog za izvršbo samo, če ima država članica izvora
vzpostavljen ustrezen mehanizem, ki omogoča dolžniku zoper sodbo
vložiti pravno sredstvo pod pogoji, določenimi v členu 19 v tistih
izjemnih primerih, ko dokument ne doseže naslovljenca kljub temu,
da se je ravnalo v skladu s členom 14.
[…]
(18) Vzajemno zaupanje v pravosodje
držav članic utemeljuje presojo sodišča ene države članice, da so
izpolnjeni vsi pogoji za potrditev sodbe kot evropskega naloga za
izvršbo, ki omogoča, da se sodba izvrši v vseh drugih državah
članicah brez sodnega preizkusa pravilne uporabe minimalnih
postopkovnih standardov v državi članici, kjer naj se sodba
izvrši.
(19) Ta uredba ne pomeni obveznosti
za države članice, da prilagodijo svojo nacionalno zakonodajo
minimalnim postopkovnih standardom, ki jih določa. Pomeni spodbudo
v ta namen z omogočanjem učinkovitejše in hitrejše izvršljivosti
sodb v drugih državah članicah zgolj, če so izpolnjeni ti minimalni
standardi.“
5 Člen 6 te uredbe, naslovljen „Pogoji za
potrditev kot evropskega naloga za izvršbo“, v odstavku 1
določa:
„1. Sodba o nespornem zahtevku,
izdana v državi članici, se kadarkoli na zahtevo sodišču izvora
potrdi kot evropski nalog za izvršbo, če:
(a) je sodba izvršljiva v državi
članici izvora;
(b) sodba ni v nasprotju s pravili o
sodni pristojnosti, ki so določeni v oddelkih 3 in 6 Poglavja II
Uredbe (ES) št. 44/2001; in
(c) so sodni postopki v državi
članici izvora izpolnili pogoje, kot so določeni v poglavju III,
kadar je zahtevek nesporen v smislu člena 3(1)(b) ali (c);
in
(d) je bila sodba izdana v državi
članici stalnega bivališča dolžnika v smislu člena 59 Uredbe (ES)
št. 44/2001, v primerih, ko:
– je zahtevek nesporen v smislu
člena 3(1)(b) ali (c);
– se nanaša na pogodbo, ki jo sklene
oseba, potrošnik, za namen, ki se lahko šteje, da je za izven
njegovega poslovanja ali poklica;
– je dolžnik potrošnik.“
6 Člen 9 Uredbe št. 805/2004, naslovljen: „Izdaja
potrdila o evropskem nalogu za izvršbo“, določa:
„1. Potrdilo o evropskem nalogu za
izvršbo se izda z uporabo standardnega obrazca iz Priloge
I.
2. Potrdilo o evropskem nalogu za
izvršbo se izda v jeziku sodbe.“
7 Člen 10 Uredbe št. 805/2004, naslovljen:
„Popravek ali umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo“,
določa:
„1. Potrdilo o evropskem nalogu za
izvršbo se na zahtevo sodišču izvora:
(a) popravi, kadar zaradi vsebinske
napake obstaja neskladje med sodbo in potrdilom;
(b) umakne, kadar je bilo očitno
napačno odobreno glede na pravila, določena v tej
uredbi.
2. Za popravke ali umik potrdila o
evropskem nalogu za izvršbo se uporablja zakonodaja države članice
izvora.
3. Zahteva po popravku ali umiku
potrdila o evropskem nalogu za izvršbo se lahko opravi z uporabo
standardnega obrazca iz Priloge VI.
4. Pritožba proti izdaji potrdila o
evropskem nalogu za izvršbo ni dovoljena.“
8 Člen 13 navedene uredbe, naslovljen: „Vročitev
z dokazilom o dolžnikovem prejemu“, določa:
„1. Listina o začetku postopka ali
enakovredna listina se lahko vroči dolžniku na enega od naslednjih
načinov:
(a) z osebno vročitvijo, ki jo
potrjuje potrdilo o prejemu, vključno z datumom prejema, ki ga
podpiše dolžnik;
(b) z osebno vročitvijo, ki jo
potrjuje dokument, podpisan s strani pristojne osebe, ki je
opravila vročitev, z navedbo, da je dolžnik prejel listino ali je
brez pravne utemeljitve zavrnil njen sprejem, ter datum
vročitve;
(c) s poštno vročitvijo, ki jo
potrjuje potrdilo o prejemu, vključno z datumom prejema, ki ga
dolžnik podpiše in vrne;
(d) z vročitvijo preko elektronskega
sredstva prenosa kot je telefaks ali e-pošta, ki jo potrjuje
potrdilo o prejemu, vključno z datumom prejema, ki ga dolžnik
podpiše in vrne.
2. Vsi sodni pozivi na sodno
obravnavo se lahko vročijo dolžniku v skladu z odstavkom 1 ali
ustno na prejšnji sodni obravnavi o istem zahtevku in se zapišejo v
zapisniku te prejšnje sodne obravnave.“
9 Člen 14 Uredbe št. 805/2004, naslovljen:
„Vročitev brez dokazila o dolžnikovem prejemu“, določa:
„1. Vročitev listine o začetku
postopka ali enakovredne listine in vseh sodnih pozivov na sodno
obravnavo dolžniku se lahko opravi tudi na enega od naslednjih
načinov:
(a) z osebno vročitvijo na osebnem
naslovu dolžnika osebam, ki živijo v istem gospodinjstvu kot
dolžnik ali so tam zaposlene;
(b) v primeru samozaposlenega
dolžnika ali pravne osebe z osebno vročitvijo v poslovnih prostorih
dolžnika osebam, ki jih zaposluje dolžnik;
(c) z oddajo listine v poštni
nabiralnik dolžnika;
(d) z deponiranjem listine na
poštnem uradu ali pri pristojnem javnem organu in oddajo pisnega
obvestila o tem deponiranju v poštni nabiralnik dolžnika, če pisno
obvestilo jasno označuje naravo listine kot sodne listine ali
pravni učinek pisnega obvestila kot izvršitev vročitve in začetek
teka rokov;
(e) s poštno vročitvijo brez
dokazila na podlagi odstavka 3, ko ima dolžnik svoj naslov v državi
članici izvora;
(f) z elektronskimi sredstvi
prenosa, ki jih potrdi avtomatska potrditev oddaje, če je dolžnik
to metodo vročanja izrecno sprejel vnaprej.
2. V tej uredbi vročitev na podlagi
odstavka 1 ni sprejemljiva, če dolžnikov naslov ni poznan z
gotovostjo.
3. Vročitev na podlagi odstavka 1,
(a) do (d), se potrdi z:
(a) dokumentom, podpisanim s strani
pristojne osebe, ki je opravila vročitev, z navedbo:
(i) uporabljenega načina vročitve;
in
(ii) datuma vročitve; in
(iii) kadar je bila listina vročena
drugi osebi in ne dolžniku, imena te osebe in njenega razmerja do
dolžnika;
ali
(b) potrdilom o prejemu s strani
osebe, ki ji je bila listina vročena, za namen odstavkov 1(a) in
(b).“
10 Člen 19 iste uredbe, naslovljen: „Minimalni
standardi za pravno sredstvo v izjemnih primerih“,
določa:
„1. Poleg členov 13 do 18 se sodba
lahko potrdi kot evropski nalog za izvršbo samo, če je dolžnik po
zakonodaji države članice izvora upravičen zoper sodbo vložiti
pravno sredstvo, kadar:
(a) (i) je bila listina o začetku
postopka ali enakovredna listina ali, kjer je to primerno, poziv na
sodno zaslišanje, vročen na enega od načinov, ki jih določa člen
14; in
(ii) vročitev brez njegove krivde ni
bila opravljena pravočasno, da bi mu omogočila pripraviti svojo
obrambo; ali
ali
(b) je višja sila ali izredne
okoliščine preprečile dolžniku, da bi brez njegove krivde ugovarjal
zahtevku,
če v obeh primerih nemudoma
ukrepa.
2. Ta člen ne posega v možnost držav
članic, da omogočijo uveljavljanje pravnega sredstva zoper sodbo
pod ugodnejšimi pogoji kot pa so tisti iz odstavka 1.“
11 Člen 21 Uredbe št. 805/2004, naslovljen
„Zavrnitev izvršbe“, določa:
„1. Pristojno sodišče v državi
članici izvršbe na zahtevo dolžnika zavrne izvršbo, če je sodba,
potrjena kot evropski nalog za izvršbo, nezdružljiva s prejšnjo
sodbo, izdano v katerikoli državi članici ali tretji državi,
če:
(a) je prejšnja sodba temeljila na
istem dejanskem stanju in je bila izdana med istimi strankami;
in
(b) je bila prejšnja sodba izdana v
državi članici izvršbe ali izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje
v državi članici izvršbe; in
(c) nezdružljivost ni bila in ni
mogla biti upoštevana kot ugovor v sodnem postopku v državi članici
izvora.
2. Pod nobenim pogojem pa se sodba
ali njena potrditev kot evropski nalog za izvršbo v državi članici
izvršbe ne sme preverjati glede vsebine.“
12 Člen 30 te uredbe, naslovljen: „Informacije v
zvezi s postopki sodnega varstva, jeziki in organi“,
določa:
„1. Države članice obvestijo
Komisijo o:
(a) postopkih za popravke in umik iz
člena 10(2) in za pravno sredstvo iz člena 19(1);
[…]“
Belgijsko pravo
13 Člen 50 postopkovnega zakonika
določa:
„Prekluzivni roki se ne morejo niti
skrajšati niti podaljšati, kljub soglasju strank, razen v primeru
in pod pogoji, določenimi v zakonu.
Če pa se rok za pritožbo ali ugovor,
določen v členih 1048, 1051 in 1253c(c) in (d), začne in konča med
sodnimi počitnicami, se podaljša do petnajstega dne naslednjega
sodnega leta.“
14 Člen 55 tega zakonika določa:
„Če je z zakonom določeno, da se
stranki, ki v Belgiji nima ne stalnega ne začasnega prebivališča,
ne naslova za vročanje, podaljša postavljeni rok, je to
podaljšanje:
1. petnajst dni, če stranka prebiva
v državi, ki meji na Belgijo ali v Združenem kraljestvu Velika
Britanija [in Severna Irska];
2. trideset dni, če prebiva v drugi
evropski državi;
3. osemdeset dni, če prebiva drugje
na svetu.“
15 Člen 860 tega zakonika določa:
„Ne glede na opuščeno formalnost ali
storjeno nepravilnost nobenega postopkovnega akta ni mogoče
razglasiti za ničen, če ničnost ni izrecno določena z
zakonom.
Roki, določeni za vložitev pravnega
sredstva so prekluzivni.
Drugi roki so prekluzivni, samo če
to določa zakon.“
16 Člen 1047 tega zakonika določa:
„Zoper vsako zamudno sodbo je mogoče
vložiti pravno sredstvo, razen v primeru izjem, določenih z
zakonom. […]“
17 Člen 1048 postopkovnega zakonika
določa:
„Razen rokov, določenih v
nadnacionalnih ali mednarodnih določbah, je rok za vložitev ugovora
en mesec od vročitve sodbe ali njene vročitve v skladu s členom
792(2) in (3).
Če stranka, ki se postopka ni
udeležila, v Belgiji nima niti stalnega niti začasnega prebivališča
niti naslova za vročanje, se rok za ugovor podaljša v skladu s
členom 55.“
18 Člen 1051 postopkovnega zakonika
določa:
„Razen rokov, določenih v
zavezujočih nadnacionalnih ali mednarodnih določbah, je rok za
vložitev pravnega sredstva en mesec od vročitve sodbe ali njene
vročitve v skladu s členom 792(2) in (3).
Ta rok začne teči od dneva vročitve
sodbe tudi za stranko, ki je predlagala vročitev sodbe.
Če ena od strank, ki ji je bila
sodba vročena ali na predlog katere se vroča sodba, v Belgiji nima
niti stalnega niti začasnega prebivališča niti naslova za vročanje,
se rok za ugovor podaljša v skladu z določbami člena 55.
[…]“
Spor o glavni stvari in vprašanja
za predhodno odločanje
19 Družba Imtech Marine je za družbo Radio Hellenic
opravila različne storitve, za katere ji je ta dolgovala 23.506,99
EUR. V skladu s splošnimi pogoji družbe Imtech Marine se v primeru
neplačila uporabi določba o 10-odstotni pogodbeni kazni in zamudnih
obrestih po 12-odstotni letni obrestni meri.
20 Družba Radio Hellenic kljub več opominom ni
izpolnila svoje obveznosti plačila.
21 Z
vlogo, vloženo 25. marca 2013, je družba Imtech Marine rechtbank
van koophandel te Antwerpen (gospodarsko sodišče v Antwerpnu)
predlagala, naj družbi Radio Hellenic naloži plačilo dolgovanih
zneskov in naj sodbo, s katero bo naloženo to plačilo, na podlagi
Uredbe št. 805/2004 potrdi kot evropski nalog za izvršbo. To
sodišče je s sodbo z dne 5. junija 2013 ta predlog razglasilo za
dopusten in delno utemeljen. Družbi Radio Hellenic je bilo naloženo
plačilo 23.506,99 EUR skupaj s pogodbeno kaznijo v višini 10 % in z
zamudnimi obrestmi. Kljub temu je to sodišče odločilo, da te sodbe
ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo, ker notranja
zakonodaja ni ustrezna.
22 Družba Imtech Marine je 3. septembra 2013 zoper
to sodbo vložila pritožbo pri predložitvenem sodišču. V pritožbi je
predlagala, naj se sodba potrdi kot evropski nalog za izvršbo v
smislu Uredbe št. 805/2004.
23 Predložitveno sodišče poudarja, da je vprašanje,
ali je belgijsko pravo v skladu z zahtevami iz člena 19 Uredbe št.
805/2004, res sporno, prav tako kot pristojnosti sodnika in sodnega
tajnika glede potrditve sodbe za evropski nalog za izvršbo.
Opustitev nacionalnega zakonodajalca naj bi za posameznike
povzročila pravno negotovost. Čeprav je uredba neposredno
uporabljiva, so belgijska sodišča precej zadržana pri potrjevanju
sodb za evropske naloge za izvršbo.
24 Predložitveno sodišče zlasti poudarja, da lahko
v postopku s pravnim sredstvom iz člena 19(1) Uredbe št. 805/2004
rok za pritožbo zoper zamudno sodbo v belgijskem pravu poteče, še
preden ga lahko dolžnik izkoristi.
25 V
takih okoliščinah je hof van beroep te Antwerpen (pritožbeno
sodišče v Antwerpnu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno
odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali gre za kršitev člena 288
[PDEU], če se Uredba [št. 805/2004] ne uporablja neposredno,
ker
(a) belgijski zakonodajalec te
uredbe ni prenesel v belgijsko pravo in
(b) belgijski zakonodajalec v
belgijsko pravo – čeprav določa možnosti ugovora in pritožbe – ni
vključil postopka s pravnim sredstvom?
2. Če je odgovor na prvo vprašanje
nikalen: kako je treba ob upoštevanju tega, da je uredba neposredno
veljavna, razumeti izraz ‚zoper sodbo vložiti pravno sredstvo‘ iz
člena 19(1) Uredbe št. 805/2004? Ali je treba postopek s pravnim
sredstvom določiti, le če je bil sodni poziv/začetni procesni akt
vročen v skladu s členom 14 te uredbe, to pomeni brez dokazila o
prejemu? Ali belgijsko pravo z ugovorom v skladu s členom 1047 in
naslednjimi belgijskega postopkovnega zakonika in pritožbo v skladu
s členom 1050 in naslednjimi tega zakonika ne zagotavlja zadostnih
jamstev, da bi izpolnilo zahteve „postopka s pravnim sredstvom“ v
skladu s členom 19(1) te uredbe?
3. Ali člen 50 belgijskega
postopkovnega zakonika, v skladu s katerim se prekluzivni roki,
določeni v členih 860(2), 55 in 1048 tega zakonika, v primerih
višje sile ali zaradi izrednih okoliščin, ki so neodvisne od volje
zadevne osebe, lahko podaljšajo, zagotavlja zadostno varstvo v
smislu člena 19(1)(b) Uredbe št. 805/2004?
4. Ali je potrditev za evropski
nalog za izvršbo nespornih zahtevkov sodna odločba, ki jo je treba
zahtevati z začetnim procesnim aktom? Če je odgovor pritrdilen: ali
mora sodbo kot evropski nalog za izvršbo potrditi sodnik, sodni
tajnik pa mora izdati potrdilo o evropskem nalogu za
izvršbo?
Če je odgovor nikalen: ali je lahko
naloga sodnega tajnika, da sodbo potrdi kot evropski nalog za
izvršbo?
5. Če potrditev za evropski nalog za
izvršbo ni sodna odločba: ali lahko vlagatelj, ki potrditve za
evropski nalog za izvršbo ni zahteval z začetnim procesnim aktom,
naknadno – to pomeni po tem, ko je sodba postala pravnomočna – pri
sodnem tajniku zahteva potrditev sodbe za evropski nalog za
izvršbo?“
26 Predložitvenemu sodišču je bila 7. avgusta 2014
poslana zahteva za pojasnila, na katero je to odgovorilo 16.
oktobra 2014.
Vprašanja za predhodno
odločanje
Prvo vprašanje
27 S
prvim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je
treba člen 19 Uredbe št. 805/2004 v povezavi s členom 288 PDEU
razlagati tako, da državam članicam nalaga, da v notranjem pravu
uvedejo postopek s pravnim sredstvom, kakršen je določen z
navedenim členom 19.
28 Člen 19 navedene uredbe določa, da se sodba
lahko potrdi kot evropski nalog za izvršbo, samo če je dolžnik po
zakonodaji države članice izvora upravičen zoper sodbo vložiti
pravno sredstvo. V skladu z uvodno izjavo 19 Uredbe št. 805/2004 pa
ta ne pomeni obveznosti za države članice, da prilagodijo svojo
nacionalno zakonodajo minimalnim postopkovnim standardom, ki jih
določa, torej niti, da določijo poseben postopek s pravnim
sredstvom v smislu navedenega člena 19.
29 Edina posledica neobstoja postopka s pravnim
sredstvom je, kot določa člen 19 Uredbe št. 805/2004, nemožnost
potrditve odločbe za evropski nalog za izvršbo pod pogoji, ki jih
določa ta uredba.
30 V
teh okoliščinah in neodvisno od obveznosti držav članic, da na
podlagi člena 30(1)(a) te Uredbe Komisijo obvestijo o postopku s
pravnim sredstvom, ki naj bi morda obstajal v notranjem pravu,
država članica, ki v skladu z isto uredbo izbere, da ne bo
prilagodila svoje zakonodaje, ne krši člena 288 PDEU.
31 Na
prvo vprašanje je torej treba odgovoriti, da je treba člen 19
Uredbe št. 805/2004 v povezavi s členom 288 PDEU razlagati tako, da
državam članicam ne nalaga, da v notranjem pravu določijo postopek
s pravnim sredstvom, kakršen je določen z navedenim členom
19.
Drugo in tretje
vprašanje
32 Z
drugim in tretjim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj,
predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, katere pogoje postavlja
člen 19(1) Uredbe št. 805/2004 za potrditev zamudne sodbe za
evropski nalog za izvršbo.
33 Člen 19(1) Uredbe št. 805/2004 določa, da se v
primerih iz odstavka 1(a) in (b) tega člena, sodba lahko potrdi kot
evropski nalog za izvršbo, samo če je dolžnik po zakonodaji države
članice izvora upravičen zoper zadevno sodbo vložiti pravno
sredstvo.
34 Primer iz člena 19(1)(a) Uredbe št. 805/2004 se
nanaša na to, da je bil začetni procesni akt ali enakovredna
listina vročena dolžniku na enega od načinov, ki jih določa člen 14
te uredbe, vendar vročitev brez njegove krivde ni bila opravljena
pravočasno, da bi mu omogočila pripraviti obrambo.
35 V
člen 19(1)(b) Uredbe št. 805/2004 pa spada primer, v katerem
dolžnik zaradi višje sile ali izrednih okoliščin ni mogel brez
svoje krivde izpodbijati zahtevka. Ta primer se lahko nanaša tudi
na položaj, v katerem bi ta preprečitev obstajala v fazi, v kateri
začne teči rok za vložitev pravnega sredstva zoper zadevno
odločbo.
36 Čeprav bi lahko države članice v svojem
nacionalnem pravu vzpostavile poseben postopek s pravnim sredstvom
zoper odločbe v primerih iz člena 19(1)(a) in (b) Uredbe št.
805/2004, pa tudi ni izključeno, da postopki, ki so v državi
članici obstajali pred začetkom veljave te uredbe, omogočajo
dolžniku, da vloži tako pravno sredstvo. Brez vpliva na obveznost
držav članic, da Komisijo v skladu s členom 30(1)(a) navedene
uredbe obvestijo o zadevnih postopkih, pa na podlagi člena 288 PDEU
vsi zavezujoči elementi te uredbe pomenijo obveznost za sodišče, ki
mu je bila predložena zahteva za potrditev, da preuči, ali je
pogoj, ki ga v zvezi s tem določa člen 19(1) te uredbe, izpolnjen,
namreč, ali notranje pravo dejansko in brez izjeme omogoča pravno
sredstvo zoper zadevno odločbo v teh primerih.
37 Kot
je poudaril generalni pravobranilec v točki 24 sklepnih predlogov,
ker postopek s pravnim sredstvom ni urejen v pravu Unije in ker se
Uredba št. 805/2004 izrecno sklicuje na zakonodajo države članice
izvora, gre lahko za pravna sredstva, ki dovolj spoštujejo pravico
dolžnika do obrambe in pravico do poštenega sojenja iz uvodnih
izjav 10 in 11 Uredbe št. 805/2004.
38 Za
spoštovanje pravice dolžnika do obrambe in pravice do poštenega
sojenja, ki ju zagotavlja člen 47(2) Listine, je treba zahtevati,
da zadevna pravna sredstva, da bi lahko pomenila postopek s pravnim
sredstvom v smislu člena 19(1) Uredbe št. 805/2004, ki se razlaga
ob upoštevanju njene uvodne izjave 14, omogočajo, prvič, popolni
ponovni, pravni in dejanski, preizkus odločbe.
39 Drugič, navedena pravna sredstva morajo
omogočiti dolžniku, ki se sklicuje na enega od primerov iz členov
19(1)(a) in (b) te uredbe, da vloži pravno sredstvo zunaj običajnih
rokov, ki jih določa nacionalno pravo za vložitev ugovora ali
pritožbe zoper odločbo. To velja zlasti v primeru, če nacionalno
pravo določa možnost podaljšanja teh rokov, tako da ti začnejo
znova teči, najprej od dne, ko je imel dolžnik dejansko možnost, da
se seznani z vsebino odločbe ali da vloži pravno
sredstvo.
40 Notranje pravo mora, da bi bile, natančneje,
izpolnjene zahteve iz člena 19(1)(b) Uredbe št. 805/2004, omogočiti
táko podaljšanje rokov za vložitev pravnih sredstev tako v primeru
višje sile kot v primeru izrednih okoliščin, ki niso odvisne od
volje dolžnika, ker ta določba razlikuje med tema
pojmoma.
41 Informacije, ki jih je predložilo predložitveno
sodišče, kažejo na to, da sta v belgijskem pravnem redu določeni v
bistvenem dve pravni sredstvi za izpodbijanje odločbe v zadevi,
kakršna je ta v postopku v glavni stvari, in sicer ugovor, posebej
določen za izpodbijanje zamudnih sodb iz člena 1047 in naslednjih
postopkovnega zakonika, in pritožba iz člena 1050 in naslednjih
postopkovnega zakonika. Naloga predložitvenega sodišča, ki je edino
pristojno za razlago teh določb notranjega prava, je, da izpelje
posledice razlage člena 19(1) Uredbe št. 805/2004, podane v točkah
od 38 do 40 te sodbe, in da ugotovi, ali nacionalna zakonodaja
izpolnjuje minimalne zahteve glede postopka, ki jih uvaja ta
določba. V takem primeru in če so za to izpolnjeni vsi drugi
pogoji, je naloga tega sodišča, da opravi potrditev.
42 Ob
upoštevanju navedenega je treba na drugo in tretje vprašanje za
predhodno odločanje odgovoriti, da je treba člen 19(1) Uredbe št.
805/2004 razlagati tako, da se mora sodišče, pri katerem je bila
vložena zahteva za potrditev zamudne sodbe za evropski nalog za
izvršbo, prepričati, da njegovo notranje pravo dejansko in brez
izjem omogoča ponovni popolni, pravni in dejanski preizkus take
odločbe v obeh primerih iz te določbe in da omogoča podaljšanje
rokov za vložitev pravnega sredstva zoper sodbo o nespornem
zahtevku ne samo v primeru višje sile, ampak tudi če so druge
izredne okoliščine, neodvisne od volje dolžnika, temu onemogočile,
da izpodbija zadevno terjatev.
Četrto in peto
vprašanje
43 S
četrtim in petim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj,
predložitveno sodišče želi v bistvu izvedeti, ali je treba člen 6
Uredbe št. 805/2004 razlagati tako, da je potrditev sodbe za
evropski nalog za izvršbo sodna odločba, ki je torej pridržana
sodniku in ki jo je treba zahtevati z začetnim procesnim
aktom.
44 Člen 6(1) Uredbe št. 805/2004 določa, da se
potrditev sodbe o nespornem zahtevku za evropski nalog za izvršbo
zahteva od sodišča izvora, ne da bi bilo pojasnjeno, kdo je znotraj
tega sodišča pristojen za tako potrditev.
45 Ob
tem je glede na sistematiko Uredbe št. 805/2004 mogoče razlikovati
med potrditvijo sodbe za evropski nalog za izvršbo v pravem pomenu
besede in formalnim dejanjem izdaje potrdila, ki ga določa člen 9
te uredbe. Kot je poudaril generalni pravobranilec v točki 52
sklepnih predlogov, to formalno dejanje, potem ko je bila sprejeta
odločitev glede potrditve za evropski nalog za izvršbo, ni nujno
dejanje, ki ga mora opraviti sodnik, tako da se ga lahko prepusti
sodnemu tajniku.
46 Nasprotno pa potrditev v pravem pomenu besede
zahteva sodni preizkus pogojev, ki jih določa Uredba št.
805/2004.
47 Pravne kvalifikacije sodnika so namreč nujne za
pravilno presojo – v okoliščinah negotovosti glede spoštovanja
minimalnih standardov za zagotavljanje spoštovanja pravice dolžnika
do obrambe in pravice do poštenega sojenja – notranjih pravnih
sredstev v skladu s točkami od 38 do 40 te sodbe. Poleg tega lahko
samo sodišče v smislu člena 267 PDEU zagotovi, da so minimalni
standardi, ki jih določa Uredba št. 805/2004, prek predloga za
sprejetje predhodne odločbe Sodišču predmet enotne razlage in
uporabe v Evropski uniji.
48 Glede vprašanja, ali je treba potrditev odločbe
za evropski nalog za izvršbo zahtevati z začetnim procesnim aktom,
člen 6 Uredbe št. 805/2004 določa, da se sodba o nespornem
zahtevku, izdana v državi članici, na zahtevo sodišča izvora kadar
koli potrdi kot evropski nalog za izvršbo.
49 Poleg tega, kot je poudaril generalni
pravobranilec v točki 56 sklepnih predlogov, ne bi bilo smiselno
zahtevati, da se zahteva za potrditev vedno vloži skupaj z začetnim
procesnim aktom, ker v tej fazi še ni mogoče vedeti, ali bo
zahtevek izpodbijan in ali bo zato odločba, ki bo izdana na koncu
tega postopka, izpolnjevala zahteve, potrebne za to, da bo potrjena
kot evropski nalog za izvršbo.
50 Na
podlagi navedenega je treba na četrto in peto vprašanje odgovoriti,
da je treba člen 6 Uredbe št. 805/2004 razlagati tako, da je treba
potrditev sodbe za evropski nalog za izvršbo, ki jo je mogoče
zahtevati kadarkoli, pridržati sodniku.
Stroški
51 Ker
je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj
v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški
omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče
(četrti senat) razsodilo:
1. Člen 19 Uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o
uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov v povezavi
s členom 288 PDEU je treba razlagati tako, da državam članicam ne
nalaga, da v notranjem pravu določijo postopek s pravnim sredstvom,
kot je določen z navedenim členom 19.
2. Člen 19(1) Uredbe št. 805/2004
je treba razlagati tako, da se mora sodišče, pri katerem je bila
vložena zahteva za potrditev zamudne sodbe za evropski nalog za
izvršbo, prepričati, da njegovo notranje pravo dejansko in brez
izjem omogoča ponovni popolni, pravni in dejanski preizkus take
odločbe v obeh primerih iz te določbe in da omogoča podaljšanje
rokov za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o nespornem
zahtevku ne samo v primeru višje sile, ampak tudi če so druge
izredne okoliščine, neodvisne od volje dolžnika, temu onemogočile,
da izpodbija zadevno terjatev.
3. Člen 6 Uredbe št. 805/2004 je
treba razlagati tako, da je treba potrditev sodbe za evropski nalog
za izvršbo, ki jo je mogoče zahtevati kadarkoli, pridržati
sodniku.
Področje:
Ostalo