1.
Obračunavanje prispevkov pri zavarovalni podlagi 040
Pri zavarovalni podlagi 040 se prispevke ne
obračunava od zneska
bruto plačila (bruto dohodka) po pogodbi o poslovodenju, temveč
od zavarovalne osnove, ki
se mesečno spreminja.
Pravna
podlaga za določanja zavarovalne osnove so 207. do 209. člen ZPIZ-1
in Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne
osnove.
Uvrstitev(razvrstitev)
v zavarovalni razred se
spreminja (na novo določi) 1x letno v odvisnosti od v preteklem
letu doseženega dohodka, ki ga je družbenik dosegel kot
poslovodja pri subjektih, kjer izpolnjuje pogoje za zavarovanje po
zavarovalni podlagi 040. Dosežen dohodek družbenika poslovodje
predstavlja podlago za uvrstitev v določeni zavarovalni razred, ki
se določi v soodvisnosti od višine minimalne plače v Sloveniji in
povprečne plače v Sloveniji. V najnižji zavarovalni razred se
uvrsti družbenik poslovodja, katerega doseženi letni dohodek za
poslovodenje ne presega zneska letne minimalne plače v Sloveniji. V
najvišji zavarovalni razred se uvrsti družbenik poslovodja,
katerega doseženi letni dohodek za poslovodenje presega 3,5 kratnik
povprečne plače zaposlenih v Sloveniji.
Pri
zavarovalni podlagi 040 je zavarovalna osnova najmanj (tj. prvi
zavarovalni razred) najnižja bruto pokojninska osnova, pri ostalih
7 zavarovalnih razredih je zavarovalna osnova vezana na znesek
povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem obračunavanja
prispevkov. Zavarovalna osnova v najvišjem zavarovalnem razredu je
2,4 kratnik povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem
obračunavanja prispevkov.
Zavarovalni razredi zavarovalne podlage 040
|
Dobiček
(izplačan
bruto dohodek za vodenje poslovnega subjekta)
|
Zavarovalna
osnova
|
nad
|
do
|
|
MP
|
NPokO
|
MP
|
PP
|
60% PPpzm
|
PP
|
1,5 x PP
|
90% PPpzm
|
1,5 x PP
|
2 x PP
|
120% PPpzm
|
2 x PP
|
2,5 x PP
|
150% PPpzm
|
2,5 x PP
|
3 x PP
|
180% PPpzm
|
3 x PP
|
3,5 x PP
|
210% PPpzm
|
3,5 x PP
|
|
240% PPpzm
|
MP
|
letna minimalna plača zaposlenih v RS za leto, na katerega se
nanaša odločba o odmeri dohodnine
|
PP
|
povprečna letna plača zaposlenih v RS za leto, na katerega se
nanaša odločba o odmeri dohodnine
|
PPpzm
|
povprečna plača za predzadnji mesec pred mesecem obračunavanja
prispevkov
|
NpokO
|
najnižja (bruto) pokojninska osnova
|
Zavarovalni razredi zavarovalne podlage 040 v letu
2011
|
Dobiček
(izplačan
bruto dohodek za vodenje poslovnega subjekta)
|
Zavarovalna
osnova
|
nad
|
do
|
|
|
MP:
8.536,36 EUR
|
NPokO
|
MP:
8.536,36 EUR
|
PP:
17.938,56
EUR
|
60% PPpzm
|
PP:
17.938,56
EUR
|
1,5 x PP:
26.907,84 EUR
|
90% PPpzm
|
1,5 x PP:
26.907,84 EUR
|
2 x PP:
35.877,12 EUR
|
120% PPpzm
|
2 x PP:
35.877,12
EUR
|
2,5 x PP:
44.846,40 EUR
|
150% PPpzm
|
2,5 x PP:
44.846,40 EUR
|
3 x PP:
53.815,68 EUR
|
180% PPpzm
|
3 x PP:
53.815,68 EUR
|
3,5 x PP:
62.784,96 EUR
|
210% PPpzm
|
3,5 x PP:
62.784,96 EUR
|
|
240% PPpzm
|
MP 2010
|
2 x 597,43 + 10 x 734,15 EUR = 8.536,36 EUR
|
PP 2010
|
17.938,56
EUR
|
PPpzm
|
zadnji
znanj podatek o povprečni mesečni plači zaposlenih v
Sloveniji
|
2.
Kateri zavarovalni razred zavarovalne podlage 040
izbrati?
Družbeniki
poslovodje neposredno ne
morejo sami izbirati zavarovalnega razreda zavarovalne podlage
040. Le-ta se namreč
določi v soodvisnosti z
višino prejemkov iz naslova poslovodenja po zadnji dohodninski
odločbi.
Ima
pa družbenik poslovodja lahko posreden vpliv na uvrstitev v določen
zavarovalni razred zavarovalne podlage 040 in s tem na višino
plačevanja prispevkov za socialno varnost družbenikov poslovodij, s
plačili, ki si jih / se mu odmerjajo, za vodenje poslovnega
subjekta.
Glede
na splošno slabo (gospodarsko, politično … »stanje duha«) stanje v
Sloveniji, transparentnost trošenja davkoplačevalskega denarja,
upravljanje z družbenim imetjem, nepravilnosti o katerih se poroča
že vsakodnevno …, pa je gotovo na mestu vprašanje – kaj pa imam/bom
imel(a) od tega??
Odgovori,
ki se v povezavi z navedenim vprašanjem ponujajo so:
-
Danes:
ČAKALNE VRSTE!
-
Jutri:
MOGOČE ŠE KAJ!?!
-
Na
daljši rok – ko bom odvisen(na) od pomoči drugih: NIČ!!
Upoštevaje
zapisano, smo seveda
preračunljivi, že bežno poznavanje odmerjanja pokojnin pa nas
pripelje do osnove, od katere se odmerja pokojnina – tj. do
najnižje pokojninske osnove in najvišje pokojninske osnove, ki ju
ZPIZ-1 definira kot:
ZPIZ-1
8. člen
(Pomen izrazov)
[…]
Najnižja
pokojninska osnova:
najnižji znesek, od katerega
se odmeri pokojnina v primeru, če je bil zavarovanec zavarovan
od plač ali zavarovalnih osnov, ki ne omogočajo odmere pokojnine,
ki upokojencu zagotavlja ustrezno socialno varnost;
Najvišja
pokojninska osnova:
najvišji znesek, od katerega
se odmeri pokojnina, ne glede na višino plač ali zavarovalnih
osnov;
[…]
Upoštevaje
zadnji Sklep o najnižji pokojninski osnovi (Uradni list RS, št.
12/11) je najnižja pokojninska
osnova od 01.01.2011 naprej v znesku 551,16 €.
Najvišja
pokojninska osnova se določi v višini štirikratnika najnižje
pokojninske osnove (prvi odstavek 49. člena ZPIZ-1). Upoštevaje
zadnji Sklep o najvišji pokojninski osnovi (Uradni list RS, št.
12/11) je najvišja pokojninska
osnova od 01.01.2011 naprej v znesku 2.204,64 €.
Zgoraj
zapisani najnižja in najvišja pokojninska osnova sta t.i. neto
pokojninski osnovi, tj. osnovi, ki služita za odmero
pokojnin.
Zavarovancem
zavarovanim po zavarovalni podlagi 040 (družbeniki poslovodje) se
za izračun pokojninske osnove upošteva znesek, ki je podlaga za
plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje (t.i. bruto pokojninska
osnova), zmanjšan za davke in prispevke, kot je to določeno v 45.
členu ZPIZ-1:
45. člen
(Upoštevanje zavarovalnih osnov)
Zavarovancu, ki ne
prejema plače, in ki mu osnova ni določena po določbah od 39. do
44. člena tega zakona, niti ni prejemal nadomestila plače, se
upošteva za izračun pokojninske osnove znesek, ki je bil podlaga za
plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje, zmanjšan za davke in
prispevke, ki se plačujejo iz plač na način iz četrtega in petega
odstavka 39. člena tega zakona.
Ob
zapisanem je seveda prvovrstno vprašanje, kateri je tisti znesek, ki je podlaga
za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje, in ki hkrati še
neposredno daje (najvišje) pravice pri odmerjanju
pokojnine?
Odgovor
se skriva v t.i. bruto
pokojninski osnovi, ki jo lahko izračunamo kot:
-
4
kratnik bruto najnižje pokojninske osnove = 4 x 852,40 =
3.409,60 €, ali
-
upoštevaje
(neto) najvišjo pokojninsko osnovo (neto NPokO) in povprečno
stopnjo davka in prispevkov (PSDP), ki se obračunavajo in plačujejo
od plač v Sloveniji,
po naslednji formuli =
neto
NPokO / (1 – PSDP/100) =
2.204,64
/ (1 – 35,34/100) = 3.409,60 €
Če
bi zavezanec, upoštevaje danes veljavno zakonodajo s področja
odmerjanja pokojnin (ZPIZ-1), zasledoval maksimiranje v prihodnje
izplačevanjih pokojnin, bi plačeval prispevke največ od zneska
bruto pokojninske osnove / 3.409,60 €.
Družbenik poslovodjazavarovan
po zavarovalni podlagi 040 bo cilj najvišje možne pokojnine
dosegel, če bo prispevke plačeval po najvišjem/osmem (8)
zavarovalnem razredu (trenutno je to od zavarovalne osnove
3.616,49 € (= PPpzm * 2,4 = 1.506,87 * 2,4), ki je sicer višja za
206,89 € od najvišje bruto zavarovalne osnove).
3.
Je breme plačevanja prispevkov pri plači in 040 družbeniku
enako?
V
naslednjih zgledih bomo uporabili trenutno aktualne podatke (na dan
14.12.2011) za najnižjo plačo (748,10), povprečno plačo za
september 2011 (1.506,87 €), znesek splošne in dodatne splošne
olajšave, najnižji (551,16 €) in najvišji (2.204,64 €) neto
pokojninski osnovi, ter povprečno stopnjo davkov in prispevkov, ki
se plačujejo v Sloveniji (35,34%).
ZGLED 1 – Simulacija obračuna – plačilo družbeniku po 001
(družbenik v zaposlitvi) in 040 (družbenik
poslovodja)
Zavarovalna podlaga 001 - družbenik v zaposlitvi
|
Bruto dohodek
|
Zavarovalna podlaga 040 - družbenik poslovodja
|
Neto dohodek
|
Bruto strošek družbe
|
AkDoh
|
PSV
(pri 001 le »iz«)
|
PSV
(pri 040 »iz« in »na«)
|
AkDoh
|
Bruto strošek družbe
|
Neto dohodek
|
572,27
|
868,54
|
10,50
|
165,33
|
748,10
|
325,62
|
36,95
|
748,10
|
385,53
|
640,52
|
989,64
|
23,50
|
188,38
|
852,40
|
345,37
|
53,64
|
852,40
|
453,38
|
645,49
|
998,46
|
24,45
|
190,06
|
860,00
|
345,37
|
54,86
|
860,00
|
459,77
|
684,26
|
1.114,56
|
63,58
|
212,16
|
960,00
|
345,37
|
97,52
|
960,00
|
517,10
|
735,54
|
1.230,66
|
90,20
|
234,26
|
1.060,00
|
345,37
|
145,49
|
1.060,00
|
569,14
|
800,37
|
1.346,76
|
103,27
|
256,36
|
1.160,00
|
345,37
|
172,49
|
1.160,00
|
642,14
|
857,24
|
1.462,86
|
124,30
|
278,46
|
1.260,00
|
345,37
|
199,49
|
1.260,00
|
715,14
|
914,10
|
1.578,96
|
145,34
|
300,56
|
1.360,00
|
345,37
|
226,49
|
1.360,00
|
788,14
|
970,97
|
1.695,06
|
166,37
|
322,66
|
1.460,00
|
345,37
|
253,49
|
1.460,00
|
861,14
|
1.027,84
|
1.811,16
|
187,40
|
344,76
|
1.560,00
|
518,06
|
284,08
|
1.560,00
|
757,86
|
1.084,70
|
1.927,26
|
208,44
|
366,86
|
1.660,00
|
518,06
|
325,08
|
1.660,00
|
816,86
|
1.141,57
|
2.043,36
|
229,47
|
388,96
|
1.760,00
|
518,06
|
366,08
|
1.760,00
|
875,86
|
1.198,44
|
2.159,46
|
250,50
|
411,06
|
1.860,00
|
518,06
|
407,08
|
1.860,00
|
934,86
|
1.255,31
|
2.275,56
|
271,53
|
433,16
|
1.960,00
|
518,06
|
448,08
|
1.960,00
|
993,86
|
1.302,32
|
2.391,66
|
302,42
|
455,26
|
2.060,00
|
518,06
|
489,08
|
2.060,00
|
1.052,86
|
1.348,28
|
2.507,76
|
334,36
|
477,36
|
2.160,00
|
518,06
|
530,08
|
2.160,00
|
1.111,86
|
1.394,24
|
2.623,86
|
366,30
|
499,46
|
2.260,00
|
690,75
|
571,08
|
2.260,00
|
998,17
|
1.440,20
|
2.739,96
|
398,24
|
521,56
|
2.360,00
|
690,75
|
612,08
|
2.360,00
|
1.057,17
|
1.486,16
|
2.856,06
|
430,18
|
543,66
|
2.460,00
|
690,75
|
653,08
|
2.460,00
|
1.116,17
|
1.532,12
|
2.972,16
|
462,12
|
565,76
|
2.560,00
|
690,75
|
694,08
|
2.560,00
|
1.175,17
|
1.578,09
|
3.088,26
|
494,05
|
587,86
|
2.660,00
|
690,75
|
735,08
|
2.660,00
|
1.234,17
|
1.624,05
|
3.204,36
|
525,99
|
609,96
|
2.760,00
|
690,75
|
776,08
|
2.760,00
|
1.293,17
|
1.670,01
|
3.320,46
|
557,93
|
632,06
|
2.860,00
|
690,75
|
817,08
|
2.860,00
|
1.352,17
|
1.715,97
|
3.436,56
|
589,87
|
654,16
|
2.960,00
|
690,75
|
858,08
|
2.960,00
|
1.411,17
|
1.761,93
|
3.552,66
|
621,81
|
676,26
|
3.060,00
|
863,44
|
899,08
|
3.060,00
|
1.297,49
|
1.807,89
|
3.668,76
|
653,75
|
698,36
|
3.160,00
|
863,44
|
940,08
|
3.160,00
|
1.356,49
|
1.853,85
|
3.784,86
|
685,69
|
720,46
|
3.260,00
|
863,44
|
981,08
|
3.260,00
|
1.415,49
|
1.899,81
|
3.900,96
|
717,63
|
742,56
|
3.360,00
|
863,44
|
1.022,08
|
3.360,00
|
1.474,49
|
1.945,77
|
4.017,06
|
749,57
|
764,66
|
3.460,00
|
863,44
|
1.063,08
|
3.460,00
|
1.533,49
|
1.991,73
|
4.133,16
|
781,51
|
786,76
|
3.560,00
|
863,44
|
1.104,08
|
3.560,00
|
1.592,49
|
ZGLED 2 – Simulacija prispevkov (»iz« in »na«) – plačilo družbeniku
po 001 (družbenik v zaposlitvi) in 040 (družbenik
poslovodja)
001 –
Družbenik v zaposlitvi
|
|
040 –
Družbenik poslovodja
|
|
|
Neto dohodek
|
PSV »na«
|
PSV »iz«
|
Bruto dohodek
|
PSV »iz« in »na«
|
Neto dohodek
|
Koeficient (PSV »iz« pri 040/01)
|
Koeficient (vsi PSV pri 040/01)
|
572,27
|
120,44
|
165,33
|
748,10
|
325,62
|
385,53
|
1,97
|
1,14
|
640,52
|
137,24
|
188,38
|
852,40
|
345,37
|
453,38
|
1,83
|
1,06
|
645,49
|
138,46
|
190,06
|
860,00
|
345,37
|
459,77
|
1,82
|
1,05
|
647,70
|
145,56
|
199,81
|
904,12
|
345,37
|
470,16
|
1,73
|
1,00
|
684,26
|
154,56
|
212,16
|
960,00
|
345,37
|
517,10
|
1,63
|
0,94
|
735,54
|
170,66
|
234,26
|
1.060,00
|
345,37
|
569,14
|
1,47
|
0,85
|
800,37
|
186,76
|
256,36
|
1.160,00
|
345,37
|
642,14
|
1,35
|
0,78
|
857,24
|
202,86
|
278,46
|
1.260,00
|
345,37
|
715,14
|
1,24
|
0,72
|
914,10
|
218,96
|
300,56
|
1.360,00
|
345,37
|
788,14
|
1,15
|
0,66
|
970,97
|
235,06
|
322,66
|
1.460,00
|
345,37
|
861,14
|
1,07
|
0,62
|
1.027,84
|
251,16
|
344,76
|
1.560,00
|
518,06
|
757,86
|
1,50
|
0,87
|
1.084,70
|
267,26
|
366,86
|
1.660,00
|
518,06
|
816,86
|
1,41
|
0,82
|
1.141,57
|
283,36
|
388,96
|
1.760,00
|
518,06
|
875,86
|
1,33
|
0,77
|
1.198,44
|
299,46
|
411,06
|
1.860,00
|
518,06
|
934,86
|
1,26
|
0,73
|
1.255,31
|
315,56
|
433,16
|
1.960,00
|
518,06
|
993,86
|
1,20
|
0,69
|
1.302,32
|
331,66
|
455,26
|
2.060,00
|
518,06
|
1.052,86
|
1,14
|
0,66
|
1.348,28
|
347,76
|
477,36
|
2.160,00
|
518,06
|
1.111,86
|
1,09
|
0,63
|
1.394,24
|
363,86
|
499,46
|
2.260,00
|
690,75
|
998,17
|
1,38
|
0,80
|
1.440,20
|
379,96
|
521,56
|
2.360,00
|
690,75
|
1.057,17
|
1,32
|
0,77
|
1.486,16
|
396,06
|
543,66
|
2.460,00
|
690,75
|
1.116,17
|
1,27
|
0,74
|
1.532,12
|
412,16
|
565,76
|
2.560,00
|
690,75
|
1.175,17
|
1,22
|
0,71
|
1.578,09
|
428,26
|
587,86
|
2.660,00
|
690,75
|
1.234,17
|
1,18
|
0,68
|
1.624,05
|
444,36
|
609,96
|
2.760,00
|
690,75
|
1.293,17
|
1,13
|
0,66
|
1.670,01
|
460,46
|
632,06
|
2.860,00
|
690,75
|
1.352,17
|
1,09
|
0,63
|
1.715,97
|
476,56
|
654,16
|
2.960,00
|
690,75
|
1.411,17
|
1,06
|
0,61
|
1.761,93
|
492,66
|
676,26
|
3.060,00
|
863,44
|
1.297,49
|
1,28
|
0,74
|
1.807,89
|
508,76
|
698,36
|
3.160,00
|
863,44
|
1.356,49
|
1,24
|
0,72
|
1.853,85
|
524,86
|
720,46
|
3.260,00
|
863,44
|
1.415,49
|
1,20
|
0,69
|
1.899,81
|
540,96
|
742,56
|
3.360,00
|
863,44
|
1.474,49
|
1,16
|
0,67
|
1.945,77
|
557,06
|
764,66
|
3.460,00
|
863,44
|
1.533,49
|
1,13
|
0,65
|
1.991,73
|
573,16
|
786,76
|
3.560,00
|
863,44
|
1.592,49
|
1,10
|
0,63
|
V
zgornjih zgledih smo naredili simulacijo izračuna med zavarovalnima
podlagama 001 in 040 za enak mesečni znesek plačila za delo /
plačila za poslovodenje, ter tako pri:
§
zgledu
1 – izračunali znesek prispevkov, ki se mesečno plačujejo iz
plačila za delo / plačila za poslovodenje, akontacije dohodnine,
bruto strošek na družbi in neto preostanek (dohodek);
§
zgledu
2 – dodali še prispevke, ki se plačujejo pri plačilu za delo »na«
(tj. prispevki v breme delodajalca), ter prispevke »iz« in »na«
primerjali s prispevki, ki se plačujejo pri zavarovalni podlagi
040.
V
uvodu smo že izpostavili bistvo sprememb šifre 040, ki ima temelj v
spremembi višine prispevkov za socialno varnost, ki so jih dolžni
plačevati družbeniki poslovodje. Kakšna pa je ta višina in ali je
razlika v višini prispevkov, če je družbenik poslovodja
zavarovan in plačuje prispevke po zavarovalni podlagi 001
(družbenik v zaposlitvi) in zavarovalni podlagi 040 (družbenik
poslovodja)?
Upoštevaje,
da se pri enakem plačilu, pri zavarovalni podlagi 001 (družbenik v
zaposlitvi – plačilo za delo / plača) plačujejo le »prispevki iz«
(»prispevki na« se plačujejo na plačo in v breme delodajalca),
medtem ko se pri zavarovalni podlagi 040 (družbenik poslovodja –
plačilo za poslovodenje) plačujejo tako »prispevki iz« kot
»prispevki na«, bi bil logičen odgovor, da so prispevki, ki se
plačujejo pri podlagi 040 višji kot pri podlagi 001. Vendar to
velja le za prve tri v zgornji tabeli prikazane vrstice/izračune.
Pri zavarovalni podlagi 040 se namreč prispevki obračunavajo od
zavarovalne osnove zavarovalnega razreda in ne neposredno od zneska
plačila za poslovodenje v mesecu.
Pri
aktualnih podatkih, ki jih je potrebno upoštevati pri izračunu, se
znesek prispevkov, ki se plačuje pri zavarovalni podlagi 001 in 040
izenači pri plačilu za delo
904,12 €, ko je zavarovanec po zavarovalni podlagi 040 uvrščen
v drugi zavarovalni razred. Enak znesek prispevkov bo tako npr.
tudi v letu 2012 pri najnižji pokojninski osnovi (NPokO), saj je
bila (bo) minimalna plača v Sloveniji skozi celotno leto 2011 enaka
(tj. 748,10 €).
Upoštevaje
zapisano bi tako lahko zaključili, da so prispevki, ki se plačujejo
pri zavarovalni podlagi 040 nižji kot prispevki, ki se plačujejo
pri zavarovalni podlagi 001. Vendar pa mora družbenik poslovodja,
zavarovan na zavarovalni podlagi 040, iz zneska plačila za
poslovodenje plačevati tudi prispevke »na« (tj. 16,1%), kar tudi bistveno zniža znesek
plačila za poslovodenje s katerim razpolaga za lastne
potrebe.
V
primeru dviga zneska plačila za poslovodenje, tako da bi se
izenačil bruto strošek dela/poslovodenja po zavarovalni podlagi 001
in 040 na podjetju, se soočimo s problemom uvrstitve družbenika
poslovodje v višji zavarovalni razred v naslednjem letu, ki prinaša
tudi višjo zavarovalno osnovo in višje prispevke.
Ker
družbeniki poslovodje zavarovani po zavarovalni podlagi 040
plačujejo prispevke od zavarovalne osnove določenega zavarovalnega
razreda, ki pa je navzgor omejen (v najvišjem zavarovalnem razredu
je 2,4 kratnik PPpzm), lahko zapišemo, da pri zavarovalni podlagi
040 že poznamo tako imenovano »socialno kapico«, s katero se
omejuje višino plačevanih prispevkov za socialno varnost. Zapisano
izhaja iz najvišjega zavarovalnega razreda v katerega se uvrsti
družbenik poslovodja, katerega dohodki za poslovodenje po zadnji
dohodninski odločbi presegajo znesek 3,5 kratnika povprečne plače
zaposlenih v Sloveniji za leto, na katero se nanaša odločba o
odmeri dohodnine. Socialna kapica je enaka mejnemu znesku za
uvrstitev v najvišji zavarovalni razred in je trenutno pri znesku
62.784,96 € oz. pri mesečnem plačilu za poslovodenje v znesku
5.232,08 €.
ZGLED 3 – Simulacija prispevkov – plačilo družbeniku po 001
(družbenik v zaposlitvi) in 040 (družbenik
poslovodja)
001 –
Družbenik v zaposlitvi
|
Bruto dohodek
|
040 –
Družbenik poslovodja
|
|
|
Neto dohodek
|
AkDoh
|
PSV (pri 001 le »iz«)
|
PSV (pri 040 »iz« in »na«)
|
AkDoh
|
Neto dohodek
|
Razlika PSV
(mesec)
|
Razlika PSV
(leto)
|
572,27
|
10,50
|
165,33
|
748,10
|
325,62
|
36,95
|
385,53
|
160,29
|
1.923,44
|
640,52
|
23,50
|
188,38
|
852,40
|
345,37
|
53,64
|
453,38
|
156,99
|
1.883,93
|
645,49
|
24,45
|
190,06
|
860,00
|
345,37
|
54,86
|
459,77
|
155,31
|
1.863,78
|
800,37
|
103,27
|
256,36
|
1.160,00
|
345,37
|
172,49
|
642,14
|
89,01
|
1.068,18
|
970,97
|
166,37
|
322,66
|
1.460,00
|
345,37
|
253,49
|
861,14
|
22,71
|
272,58
|
1.141,57
|
229,47
|
388,96
|
1.760,00
|
518,06
|
366,08
|
875,86
|
129,10
|
1.549,22
|
1.302,32
|
302,42
|
455,26
|
2.060,00
|
518,06
|
489,08
|
1.052,86
|
62,80
|
753,62
|
1.440,20
|
398,24
|
521,56
|
2.360,00
|
690,75
|
612,08
|
1.057,17
|
169,19
|
2.030,27
|
1.578,09
|
494,05
|
587,86
|
2.660,00
|
690,75
|
735,08
|
1.234,17
|
102,89
|
1.234,67
|
1.715,97
|
589,87
|
654,16
|
2.960,00
|
690,75
|
858,08
|
1.411,17
|
36,59
|
439,07
|
1.853,85
|
685,69
|
720,46
|
3.260,00
|
863,44
|
981,08
|
1.415,49
|
142,98
|
1.715,72
|
1.991,73
|
781,51
|
786,76
|
3.560,00
|
863,44
|
1.104,08
|
1.592,49
|
76,68
|
920,12
|
2.129,62
|
877,32
|
853,06
|
3.860,00
|
1.036,12
|
1.227,08
|
1.596,80
|
183,06
|
2.196,77
|
2.267,50
|
973,14
|
919,36
|
4.160,00
|
1.036,12
|
1.350,08
|
1.773,80
|
116,76
|
1.401,17
|
2.405,38
|
1.068,96
|
985,66
|
4.460,00
|
1.036,12
|
1.473,08
|
1.950,80
|
50,46
|
605,57
|
2.543,27
|
1.164,77
|
1.051,96
|
4.760,00
|
1.208,81
|
1.596,08
|
1.955,11
|
156,85
|
1.882,21
|
2.681,15
|
1.260,59
|
1.118,26
|
5.060,00
|
1.208,81
|
1.719,08
|
2.132,11
|
90,55
|
1.086,61
|
2.819,03
|
1.356,41
|
1.184,56
|
5.360,00
|
1.381,50
|
1.842,08
|
2.136,42
|
196,94
|
2.363,26
|
2.956,92
|
1.452,22
|
1.250,86
|
5.660,00
|
1.381,50
|
1.965,08
|
2.313,42
|
130,64
|
1.567,66
|
3.094,80
|
1.548,04
|
1.317,16
|
5.960,00
|
1.381,50
|
2.088,08
|
2.490,42
|
64,34
|
772,06
|
3.228,61
|
1.641,03
|
1.381,50
|
6.251,13
|
1.381,50
|
2.207,44
|
2.662,19
|
0,00
|
0,00
|
3.232,68
|
1.643,86
|
1.383,46
|
6.260,00
|
1.381,50
|
2.211,08
|
2.667,42
|
-1,96
|
-23,54
|
3.370,56
|
1.739,68
|
1.449,76
|
6.560,00
|
1.381,50
|
2.334,08
|
2.844,42
|
-68,26
|
-819,14
|
3.508,45
|
1.835,49
|
1.516,06
|
6.860,00
|
1.381,50
|
2.457,08
|
3.021,42
|
-134,56
|
-1.614,74
|
3.646,33
|
1.931,31
|
1.582,36
|
7.160,00
|
1.381,50
|
2.580,08
|
3.198,42
|
-200,86
|
-2.410,34
|
3.784,21
|
2.027,13
|
1.648,66
|
7.460,00
|
1.381,50
|
2.703,08
|
3.375,42
|
-267,16
|
-3.205,94
|
3.922,10
|
2.122,94
|
1.714,96
|
7.760,00
|
1.381,50
|
2.826,08
|
3.552,42
|
-333,46
|
-4.001,54
|
4.059,98
|
2.218,76
|
1.781,26
|
8.060,00
|
1.381,50
|
2.949,08
|
3.729,42
|
-399,76
|
-4.797,14
|
4.197,86
|
2.314,58
|
1.847,56
|
8.360,00
|
1.381,50
|
3.072,08
|
3.906,42
|
-466,06
|
-5.592,74
|
4.335,75
|
2.410,39
|
1.913,86
|
8.660,00
|
1.381,50
|
3.195,08
|
4.083,42
|
-532,36
|
-6.388,34
|
4.473,63
|
2.506,21
|
1.980,16
|
8.960,00
|
1.381,50
|
3.318,08
|
4.260,42
|
-598,66
|
-7.183,94
|
V
zgledu 3 smo naredili simulacijo izračuna med zavarovalnima
podlagama 001 in 040 za enak mesečni znesek plačila za delo /
plačila za poslovodenje, ter tako izračunali znesek prispevkov, ki
se mesečno plačujejo iz plačila za delo / plačila za poslovodenje,
akontacije dohodnine in neto preostanek (dohodek). Prikazali smo
tudi razliko v plačevanih prispevkih na mesečnem in letnem
nivoju
Ob
aktualnih podatkih, ki jih je potrebno upoštevati pri izračunu, se
znesek prispevkov, ki se plačuje pri zavarovalni podlagi 001 in 040
izenači pri plačilu za
delo
6.251,13
€,
ko je zavarovanec po zavarovalni podlagi 040 uvrščen v najvišji
(osmi) zavarovalni razred. Manj prispevkov se plačuje pri plačilu
za delo do zneska plačila 6.251,13 € in obratno manj pri plačilu za
poslovodenje nad zneskom plačila 6.251,13 € (učinek socialne
kapice).
4.
Teža in težave davčne obravnave prispevkov pri plači in 040
družbeniku
Skladno
s 37. členom ZDoh-2 se za dohodek iz delovnega razmerja kot
podvrsto dohodka iz zaposlitve šteje tako dohodek družbenika prejet
iz zaposlitve (prvi odstavek 37. člena) kot dohodek družbenika
poslovodje prejet iz poslovodenja (1. točko drugega odstavka 37.
člena). Dohodninska
obravnava dohodka družbenika prejetega za delo (plača)
in družbenika poslovodje
prejetega za
poslovodenje (plačilo za poslovodenje) je tako / bi morala biti enaka.
Za vse dohodke iz delovnega razmerja namreč veljajo določbe ZDoh-2
o bonitetah, povračilih stroškov in tudi akontiranju
dohodnine.
Davčna
uprava Republike Slovenije (DURS) je v obdobju zadnjega pol leta na
tematiko plačil družbenikov poslovodij podala nekaj pojasnil,
nekatera izmed njih posegajo tudi v že obstoječa pojasnila in
spreminjajo obrazložitev (zakonsko) skladnega ravnanja. DURS je med
drugim s pojasnilom številka 4251-2597/2011-3, izdanim z dne
23.09.2011, pojasnjeval tudi priznavanje stroškov prispevkov
zavarovancev – poslovodnih oseb, kjer je zapisal (del
pojasnila):
Pojasnilo
št. 4251-2597/2011-3, 23. 9. 2011
[…] Prispevki
za socialno varnost za obravnavane zavarovance se priznavajo pri
odmeri dohodnine kot odbitna postavka pri ugotavljanju davčne
osnove za dohodek, ki ga je zavarovanec dosegel kot poslovodni
delavec.
Skladno z
navedenim se prispevki za socialno varnost priznavajo kot
zmanjšanje davčne osnove zavarovanca, od dohodkov, ki jih le-ta v
koledarskem letu doseže kot poslovodni delavec. Zmanjšanje
v višini za koledarsko leto obračunanih prispevkov za socialno
varnost se prizna na letni ravni, pri letni odmeri
dohodnine, in jih upoštevaje navedene pravne podlage ni mogoče
upoštevati že med letom, kot zmanjšanje davčne osnove
pri izračunu akontacije
dohodnine.
Je navedeno pojasnilo DURS korektno??
Z
vpogledom v prvi odstavek 41. člena ZDoh-2, ki opredeljuje davčno
osnovo dohodka iz delovnega razmerja kot podvrsto dohodka iz
zaposlitve po ZDoh-2 ugotovimo, da je osnova za dohodnino od
dohodka iz delovnega razmerja dohodek, zmanjšan za obvezne
prispevke za socialno varnost, ki jih je na osnovi posebnih
predpisov dolžan plačevati delojemalec.
Med
dohodke iz delovnega razmerja, pa se po 37. členu ZDoh-2 uvršča
tudi dohodek družbenika poslovodje prejet kot plačilo za
poslovodenje.
Upoštevaje
določbe ZDoh-2 o akontiranju dohodnine (predvsem 127. člen) pri
dohodkih iz delovnega razmerja kot podvrsti dohodka iz zaposlitve
po ZDoh-2 lahko zaključimo, da je cilj določb ZDoh-2 o akontiranju
dosega po akontacijah vplačanega dohodnine čim bliže končni
dohodninski obveznosti zavezanca na letni ravni. Glede na izdano
pojasnilo DURS pa je seveda jasno, da temu ne bo tako!! Družbenik
poslovodja bo med letom plačeval višje akontacije dohodnine, kar
posledično tudi pomeni, da bo pri letni odmeri dohodnine imel
»visoka« vračila. Drugače povedano – družbenik poslovodja bo
kreditiral državo.
ZGLED 4 – Simulacija akontacije dohodnine – plačilo družbeniku po
001 (družbenik v zaposlitvi) in 040 (družbenik
poslovodja)
001 –
Družbenik v zaposlitvi
|
Bruto dohodek
|
040 –
Družbenik poslovodja
|
|
|
Neto dohodek
|
AkDoh
|
PSV (pri 001 le »iz«)
|
PSV (pri 040 »iz« in »na«)
|
AkDoh
|
Neto dohodek
|
Revolving kredit
(mesec)
|
Revolving kredit
(leto)
|
572,27
|
10,50
|
165,33
|
748,10
|
325,62
|
36,95
|
385,53
|
26,45
|
317,43
|
640,52
|
23,50
|
188,38
|
852,40
|
345,37
|
53,64
|
453,38
|
30,14
|
361,69
|
645,49
|
24,45
|
190,06
|
860,00
|
345,37
|
54,86
|
459,77
|
30,41
|
364,92
|
800,37
|
103,27
|
256,36
|
1.160,00
|
345,37
|
172,49
|
642,14
|
69,22
|
830,61
|
970,97
|
166,37
|
322,66
|
1.460,00
|
345,37
|
253,49
|
861,14
|
87,12
|
1.045,42
|
997,62
|
176,23
|
333,02
|
1.506,87
|
518,06
|
266,14
|
722,67
|
89,91
|
1.078,98
|
1.141,57
|
229,47
|
388,96
|
1.760,00
|
518,06
|
366,08
|
875,86
|
136,61
|
1.639,30
|
1.302,32
|
302,42
|
455,26
|
2.060,00
|
518,06
|
489,08
|
1.052,86
|
186,66
|
2.239,88
|
1.440,20
|
398,24
|
521,56
|
2.360,00
|
690,75
|
612,08
|
1.057,17
|
213,84
|
2.566,08
|
1.578,09
|
494,05
|
587,86
|
2.660,00
|
690,75
|
735,08
|
1.234,17
|
241,02
|
2.892,27
|
1.715,97
|
589,87
|
654,16
|
2.960,00
|
690,75
|
858,08
|
1.411,17
|
268,21
|
3.218,47
|
1.853,85
|
685,69
|
720,46
|
3.260,00
|
863,44
|
981,08
|
1.415,49
|
295,39
|
3.544,66
|
1.991,73
|
781,51
|
786,76
|
3.560,00
|
863,44
|
1.104,08
|
1.592,49
|
322,57
|
3.870,86
|
2.129,62
|
877,32
|
853,06
|
3.860,00
|
1.036,12
|
1.227,08
|
1.596,80
|
349,75
|
4.197,06
|
2.267,50
|
973,14
|
919,36
|
4.160,00
|
1.036,12
|
1.350,08
|
1.773,80
|
376,94
|
4.523,25
|
2.405,38
|
1.068,96
|
985,66
|
4.460,00
|
1.036,12
|
1.473,08
|
1.950,80
|
404,12
|
4.849,45
|
2.543,27
|
1.164,77
|
1.051,96
|
4.760,00
|
1.208,81
|
1.596,08
|
1.955,11
|
431,30
|
5.175,64
|
2.681,15
|
1.260,59
|
1.118,26
|
5.060,00
|
1.208,81
|
1.719,08
|
2.132,11
|
458,49
|
5.501,84
|
2.819,03
|
1.356,41
|
1.184,56
|
5.360,00
|
1.381,50
|
1.842,08
|
2.136,42
|
485,67
|
5.828,04
|
2.956,92
|
1.452,22
|
1.250,86
|
5.660,00
|
1.381,50
|
1.965,08
|
2.313,42
|
512,85
|
6.154,23
|
3.094,80
|
1.548,04
|
1.317,16
|
5.960,00
|
1.381,50
|
2.088,08
|
2.490,42
|
540,04
|
6.480,43
|
3.232,68
|
1.643,86
|
1.383,46
|
6.260,00
|
1.381,50
|
2.211,08
|
2.667,42
|
567,22
|
6.806,62
|
3.370,56
|
1.739,68
|
1.449,76
|
6.560,00
|
1.381,50
|
2.334,08
|
2.844,42
|
594,40
|
7.132,82
|
3.508,45
|
1.835,49
|
1.516,06
|
6.860,00
|
1.381,50
|
2.457,08
|
3.021,42
|
621,58
|
7.459,02
|
3.646,33
|
1.931,31
|
1.582,36
|
7.160,00
|
1.381,50
|
2.580,08
|
3.198,42
|
648,77
|
7.785,21
|
3.784,21
|
2.027,13
|
1.648,66
|
7.460,00
|
1.381,50
|
2.703,08
|
3.375,42
|
675,95
|
8.111,41
|
3.922,10
|
2.122,94
|
1.714,96
|
7.760,00
|
1.381,50
|
2.826,08
|
3.552,42
|
703,13
|
8.437,60
|
4.059,98
|
2.218,76
|
1.781,26
|
8.060,00
|
1.381,50
|
2.949,08
|
3.729,42
|
730,32
|
8.763,80
|
4.197,86
|
2.314,58
|
1.847,56
|
8.360,00
|
1.381,50
|
3.072,08
|
3.906,42
|
757,50
|
9.090,00
|
4.335,75
|
2.410,39
|
1.913,86
|
8.660,00
|
1.381,50
|
3.195,08
|
4.083,42
|
784,68
|
9.416,19
|
4.473,63
|
2.506,21
|
1.980,16
|
8.960,00
|
1.381,50
|
3.318,08
|
4.260,42
|
811,87
|
9.742,39
|
S simulacijo izračuna akontacije dohodnine,
ki se plačuje pri družbeniku iz zaposlitve in pri družbeniku iz
poslovodenja, po zgledu 4,
lahko ugotovimo, da je pri vsakem znesku plačila za poslovodenje
družbeniku poslovodji akontacija višja kot pri družbeniku v
zaposlitvi, saj se upoštevaje pojasnilo DURS, prispevki pri
(mesečnem) akontiranju dohodnine ne priznajo in tako ne zmanjšuje
osnove za akontacijo dohodnine.
Kako
visoka je ta obremenitev za družbenika poslovodjo in v kakšnem
obsegu »kreditira državni proračun« bomo obrazložili v
nadaljevanju. Za prikaz bomo kot izhodišče vzeli zadnji podatek za
povprečno plačo zaposlenih v Sloveniji (povprečna plača za
september 2011), ki znaša 1.506,87 €, in hkrati predpostavili ter
upoštevali najzgodnejši termin/dan v katerem lahko zavezanec
pričakuje/dobi vrnitev/vrnjene preveč vplačane akontacije
dohodnine.
a) Višina obremenitve družbenika poslovodje (nepriznavanje
prispevkov pri akontiranju)
Kot
izhaja iz pojasnila DURS številka 4251-2597/2011-3, izdanim z dne
23.09.2011, se prispevki za socialno varnost pri družbeniku
poslovodji priznajo šele pri letni odmeri dohodnine.
Da
bomo lahko prikazali višino obremenitve družbenika poslovodje v
povezavi z nepriznavanjem prispevkov že pri akontiranju dohodnine,
moramo najprej poznati postopek odmere dohodnine na letni ravni –
tj. vsaj nekatere določbe 267., 85. in 97. člena ZDavP:
267. člen
(odmera dohodnine)
(1) Davčni organ ugotovi dohodnino z
odločbo.
(2) Odmera dohodnine se opravi na podlagi
podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in davčni zavezanec
rezident.
(3) Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka
davčni organ najpozneje do
31. maja tekočega leta za davčnega zavezanca rezidenta
sestavi in odpremi
informativni izračun dohodnine, ki velja za njegovo napoved, če
davčni zavezanec rezident nanj v 15 dneh od vročitve ne vloži
ugovora. Po poteku roka za vložitev ugovora in če davčni zavezanec
rezident nanj ne ugovarja, velja informativni izračun dohodnine za
odločbo o odmeri dohodnine. V tem primeru velja, da se je odpovedal
pritožbi.
(4) Če davčni zavezanec rezident ugotovi, da so
podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, v 15
dneh od vročitve informativnega izračuna vloži ugovor.
(5) Če davčni zavezanec ugovarja zoper
informativni izračun, v roku za ugovor vloži dopolnjen informativni
izračun, ki se šteje za njegovo napoved za odmero
dohodnine.
(6) Če davčnemu zavezancu rezidentu informativni
izračun dohodnine ni bil vročen do 15. junija tekočega leta za
preteklo leto, mora do 31. julija vložiti napoved za odmero
dohodnine, s čimer izpodbija domnevo vročitve po prvem odstavku 85.
člena tega zakona.
(7) V primerih iz četrtega, petega in šestega
odstavka tega člena davčni organ preveri navedbe davčnega zavezanca
in na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izda
odločbo.
[…]
85. člen
(vročitev)
(1) Vse odločbe in sklepi ter drugi dokumenti,
od katerih vročitve začne teči rok, razen odločb, sklepov in drugih
dokumentov, ki se izdajo v postopku davčnega nadzora in v postopku
davčne izvršbe, se vročajo z navadno vročitvijo. Vročitev je opravljena 15. dan od
dneva odpreme, če ta zakon ne določa drugače.
[…]
97. člen
(vračilo davka)
(1) Če je
z odločbo ali v zvezi s predloženim davčnim obračunom ugotovljeno
preplačilo davka, se preveč plačani znesek, ki presega 10 eurov,
vrne po uradni dolžnosti v 30 dneh od dneva vročitve odločbe
oziroma od dneva predložitve davčnega obračuna.
(2) V primeru iz 54. člena tega zakona, razliko
med davčno obveznostjo, obračunano in plačano po prvotnem obračunu,
in višino obračunane obveznosti po popravku obračuna, davčni organ
vrne v 30 dneh po prejemu popravljenega obračuna.
(3) Če je bila odmerna odločba odpravljena ter
zadeva vrnjena v ponovni postopek in davek plačan, se preveč
plačani davek vrne v 30 dneh po vročitvi odločbe, s katero je v
ponovnem postopku ugotovljena drugačna davčna obveznost.
(4) Če preveč plačani znesek davka iz prvega
odstavka tega člena ne presega 10 eurov, se vrne na zahtevo
zavezanca za davek v roku 30 dni od vložitve zahteve, če z zakonom
ni drugače določeno. Če zahteva ni podana, se preveč plačani davek
šteje v naslednja plačila ali v plačila druge vrste
davkov.
[…]
Upoštevaje
določbe ZDavP-2 v povezavi z odmero dohodnine na letni ravni in ob
predpostavki, da bo DURS informativni izračun odpremil z datumom
31.05.,
lahko ugotovimo, da:
-
se
informativni izračun šteje za vročenega z dne 15.06. (tj. 15. dan
od odpreme);
-
ima
zavezanec do 30.06. čas za vložitev ugovora (tj. do 15 dne od
vročitve);
-
postane
informativni izračun odločba 30.06. (tj. z iztekom roka za ugovor,
ki se hkrati šteje kot čas vročitve odločbe), če zavezanec nanj ne
ugovarja;
-
bo
zavezanec preveč vplačano akontacijo dohodnine dobil vrnjeno do
30.07. (tj. v 30 dneh od dne vročitve).
Družbenik
poslovodja bo preveč vplačane akontacije dohodnine dobil vrnjene
šele po poteku 7 mesecev od zaključka leta, za katero se mu odmerja
(letna) dohodnina. Zapisano praktično pomeni, da bo državni
proračun s preveč vplačanimi akontacijami dohodnine razpolagal od 6
mesecev do 18 mesecev, ali povprečno 12 mesecev.
V
našem primeru, ko izhajajo »samo« iz zneska plačila za poslovodenje
v višini zadnje povprečne plače zaposlenih v Sloveniji (1.506,87 €)
in če predpostavimo 4% letno donosnost
tako izgubljenih likvidnih sredstev, lahko primerjalno ugotovimo,
da državni proračun
družbenika poslovodjo prikrajša vsaj za donos v
znesku:
89,91
€ (znesek preplačila na mesec) * 4% * 12 (število mesecev/preplačil
v letu) = 42,82 €
če
pa bi predpostavljali kot znesek plačila za poslovodenje približen
2x povprečne plače (2.960,00 €) pa
268,21
€ (znesek preplačila na mesec) * 4% * 12 (število mesecev/preplačil
v letu) = 128,74 €
Takšno
kreditiranje države enostavno ima konutacijo reševanja financiranja
(trenutnih) težav (z likvidnimi sredstvi) državnega proračuna in
ima vse značilnosti tako imenovanega revolving (obnavljajočega)
kredita. Višino kredita (deponiranih likvidnih sredstev), ki ga
bo družbenik poslovodja namenil državi, bomo podali v nadaljevanju
pri predstavitvi obsega kreditiranja državnega
proračuna.
b) Obseg kreditiranja državnega proračuna
Kot
uvod v del opisa obsega kreditiranja državnega proračuna bi
zapisali, da dejstvo, da bo družbenik poslovodja dobil vrnjeno
preveč vplačano akontacijo dohodnine šele po poteku 7 mesecev od
zaključka leta za katero se odmerja dohodnina, niti ni tisto najhujše, kar bo
doletelo družbenika poslovodjo.
Preplačevanje
akontacije dohodnine se namreč prenaša tudi v naprej / naslednja
leta, kar praktično pomeni, da bo državni proračun vedno razpolagal
z likvidnimi sredstvi vsaj v znesku 6 preveč vplačanih akontacij
dohodnine družbenika poslovodje.
V
našem primeru, ko izhajajo »samo« iz zneska plačila za poslovodenje
v višini zadnje povprečne plače zaposlenih v Sloveniji (1.506,87
€), je izračun zneska stalno deponiranih sredstev
naslednji:
89,91
€ (preplačilo na mesec) x 6 (število mesecev) = 539,49
€
če
bi predpostavljali kot znesek plačila za poslovodenje približno 2x
povprečne plače (2.960,00 €) pa:
268,21
€ (preplačilo na mesec) x 6 (število mesecev) = 1.609,23
€
če
pa znesek likvidnih sredstev neprostovoljno danim v upravljanje
državnemu proračunu še obrestujemo po zgoraj predstavljenih
podatkih, pa še dodatno:
539,49
€ * 4% = 21,58 €
1.609,23
€ * 4% = 64,37 €
skupaj
je družbenik poslovodja po uporabljenih podatkih (plačilih za
poslovodenje) prikrajšan vsaj za:
539,49
+ 21,58 = 561,07 €
1.609,23
+ 64,37 = 1.673,60
Po
podatkih, ki smo jih uspeli pridobiti na ZZZS, kateri opravlja
prijavno – odjavno službo socialnih zavarovanj, bi naj bilo v
Sloveniji na dan 30.11.2011
na zavarovalni podlagi 040 zavarovanih 12.590 fizičnih oseb (družbenikov
poslovodij).
Če
torej zgornjo simulacijo višine likvidnih sredstev, ki bodo ob
zdajšnjem stališču DURS-a, ves čas v upravljanju države, apliciramo
samo na primer povprečne plače v Sloveniji, ugotovimo, da se
državni proračun tako zakrpa vsaj za:
561,07
€ x 12.590 (število zavarovancev po podlagi 040) =
7.063.871,30 €
Če
pa bi k zgornjim 7 mio € stalno deponiranih likvidnih sredstev
dodali še tekoče mesečnem obroke, ki se bodo sicer po 12 mesecih
vrnili in jih upoštevamo v polovičnem znesku, pa smo že pri krpanju
»luknje« (primanjkljaja) državnega proračuna v približnem znesku 15 mio €.
Namesto zaključka, bomo
zastavili naslednje (retorično) vprašanje:
–
Ali
je za opisan način (»prisilnega«) financiranja državnega proračuna
potreben še kak KOMENTAR??