www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

PRODAJA, KI JO JE OPRAVIL SUBJEKT, KI ŠTEJE ZA NEOBSTOJEČ - Pravica do odbitka DDV (27.01.2016)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>Šablona</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>EVROPSKA UNIJA</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>SODIŠČE EVROPSKE UNIJE</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Sodba Sodišča Evropske unije (peti
senat) v zadevi: C-277/14</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Datum: 22.10.2015</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b><u><span style='font-size:12.0pt'>V zadevi: PPUH
Stehcemp</span></u></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><u><span style=
'font-size:12.0pt'>Predmet spora:</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point1" id=
"point1"><span style='font-size:12.0pt'>1</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Šeste direktive
Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje
držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na
dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL, posebna izdaja v
slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor
je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2002/38/ES z dne 7. maja
2002 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9,
zvezek 1, str. 358, v nadaljevanju: Šesta
direktiva).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point2" id=
"point2"><span style='font-size:12.0pt'>2</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med družbo PPUH Stehcemp
sp. j. Florian Stefanek, Janina Stefanek, Jarosław Stefanek (v
nadaljevanju: PPUH Stehcemp) in Dyrektor Izby Skarbowej w Łodzi
(direktor davčne uprave v Lodžu), ker je slednji zavrnil priznanje
pravice do odbitka vstopnega davka na dodatno vrednost (v
nadaljevanju: DDV), ki ga je družba PPUH Stehcemp plačala glede
transakcij, ki štejejo za sumljive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Pravni okvir</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Pravo Unije</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point3" id=
"point3"><span style='font-size:12.0pt'>3</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Na
podlagi člena 2(1) Šeste direktive je z DDV obdavčena „dobava
blaga ali [opravljanje] storitev, ki j[u] davčni zavezanec, ki
deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point4" id=
"point4"><span style='font-size:12.0pt'>4</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 4(1)
in (2) te direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      ,Davčni
zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katero
koli gospodarsko dejavnost iz odstavka 2, ne glede na namen
ali rezultat te dejavnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Gospodarske
dejavnosti iz odstavka 1 obsegajo vse dejavnosti
proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve, vključno z
rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi in dejavnostmi samostojnih
poklicev. Za gospodarsko dejavnost se šteje tudi izkoriščanje
premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu
doseganju dohodka.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point5" id=
"point5"><span style='font-size:12.0pt'>5</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        V
skladu s členom 5(1) te direktive pomeni „dobava blaga“ prenos
pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot
lastnik.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point6" id=
"point6"><span style='font-size:12.0pt'>6</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 10(1)
in (2) Šeste direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„(a)      ,Obdavčljivi
dogodek‘ je dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji,
potrebni za nastanek obveznosti obračuna davka;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(b)      ,Obveznost
obračuna‘ davka nastane v trenutku, ko ima davčni organ po zakonu
pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi
se plačilo odloži.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Obdavčljivi
dogodek in s tem obveznost obračuna davka nastane, ko je blago
dobavljeno ali so storitve opravljene. […]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point7" id=
"point7"><span style='font-size:12.0pt'>7</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Na
podlagi člena 17(1) Šeste direktive „[p]ravica do odbitka
nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega
davka“.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point8" id=
"point8"><span style='font-size:12.0pt'>8</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 17(2)(a)
te direktive v različici, kot izhaja iz njenega člena 28f,
točka 1, določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Dokler se blago in storitve uporablja za namene
njegovih obdavčljivih transakcij, je davčni zavezanec upravičen, da
odbije od davka, ki ga je dolžan plačati:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      [DDV], ki
ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali
storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni
zavezanec.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point9" id=
"point9"><span style='font-size:12.0pt'>9</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 18(1)(a)
Šeste direktive iz različice, ki izhaja iz njenega člena 28f,
točka 2, določa, da mora davčni zavezanec za uveljavljanje
pravice do odbitka iz člena 17(2)(a) te direktive imeti račun,
izstavljen v skladu z njenim členom 22(3).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point10" id=
"point10"><span style='font-size:12.0pt'>10</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ta
člen 22, ki je v naslovu XIII te direktive, naslovljenem
„Obveznosti oseb, ki so dolžne plačati davek“, v
odstavkih 1(a), 3(b), 4(a) in 5 v različici, ki izhaja iz
člena 28h Šeste direktive, določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      (a)
      Vsak davčni zavezanec prijavi
začetek, spremembo ali prenehanje svoje dejavnosti kot davčni
zavezanec. Države članice določijo, pod kakšnimi pogoji sme davčni
zavezanec te prijave predložiti na elektronski način, in lahko
uporabo elektronskega načina tudi predpišejo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(b)      Brez
poseganja v posebno ureditev, ki jo določa ta direktiva, se za
namene DDV na računih, ki se izstavljajo v skladu s prvim, drugim
in tretjim pododstavkom točke (a) zahtevajo samo naslednji
podatki:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        datum
izdaje;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        zaporedna
številka, ki temelji na eni ali več serij, ki izključno
identificira račun;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        identifikacijska
številka za DDV iz odstavka 1(c), pod katero je davčni
zavezanec dobavil blago ali opravil storitve;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        kjer
je kupec dolžan plačati davek na dobavljeno blago ali opravljene
storitve ali mu je bilo dobavljeno blago kot je navedeno v
členu 28c(A), identifikacijska številka za DDV iz
odstavka 1(c) pod katero mu je bilo dobavljeno blago ali so
bile zanj opravljene storitve;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        polno
ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega naročnika;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        količina
in vrsta dobavljenega blaga ali obseg in vrsta opravljenih
storitev;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        datum,
na katerega je bilo blago dobavljeno ali opravljena storitev, ali
datum, na katerega je bilo opravljeno predplačilo iz drugega
pododstavka točke (a), v kolikor se datum lahko določi in se
razlikuje od datuma izdaje računa;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        davčna
osnova po stopnjah ali oprostitev, cena na enoto brez davka in
kakršni koli popusti ali znižanja, če niso vključeni v ceno na
enoto;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        uporabljena
stopnja DDV;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        znesek
DDV, ki se plača, razen tam, kjer se uporablja posebna ureditev, za
katero ta Direktiva tak podatek izključuje;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>4.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)       Vsak
davčni zavezanec predloži obračun v roku, ki ga predpišejo države
članice. Rok ne sme biti daljši od dveh mesecev po poteku
posameznega davčnega obdobja. Davčno obdobje določi vsaka država
članica na en mesec, dva meseca ali četrtletje. Države članice pa
lahko določijo drugačna obdobja pod pogojem, da ne presežejo enega
leta. Države članice določijo, pod kakšnimi pogoji sme davčni
zavezanec te obračune predložiti na elektronski način, in lahko
uporabo elektronskega načina tudi predpišejo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>5.      Vsak
davčni zavezanec plača neto znesek davka na dodano vrednost ob
predložitvi rednega obračuna. Države članice pa lahko določijo
drugačen datum za plačilo tega zneska ali lahko zahtevajo vmesno
plačilo.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Poljsko pravo</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point11" id=
"point11"><span style='font-size:12.0pt'>11</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 5(1),
točka 1, zakona o davku na blago in storitve (Ustawa r. o
podatku od towarów i usług) z dne 11. marca 2004 (Dz. U.
št. 54, postavka 535, v nadaljevanju: zakon o DDV) določa, da
so predmet davka na blago in storitve dobava blaga za plačilo in
opravljanje storitev za plačilo na nacionalnem ozemlju.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point12" id=
"point12"><span style='font-size:12.0pt'>12</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V skladu s
členom 7(1) tega zakona za „dobavo blaga“ v smislu tega
člena 5(1), točka 1, velja prenos pravice do razpolaganja
z blagom kot lastnik.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point13" id=
"point13"><span style='font-size:12.0pt'>13</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 15(1)
in (2) tega zakona določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1. Davčni zavezanci so pravne osebe,
organizacijske enote brez pravne osebnosti in fizične osebe, ki
samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost iz odstavka 2, ne
glede na cilj ali izid te dejavnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Gospodarska
dejavnost obsega vse dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki
opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi
dejavnostmi in dejavnostmi samostojnih poklicev, tudi če je bila
dejavnost opravljena zgolj enkrat, vendar okoliščine kažejo na
namen ponavljajočega se opravljanja dejavnosti. Gospodarska
dejavnost pomeni tudi izkoriščanje premoženja v stvareh ali
pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point14" id=
"point14"><span style='font-size:12.0pt'>14</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V skladu s
členom 19(1) zakona o DDV davčna obveznost nastane, ko je
blagodo bavljeno ali storitev opravljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point15" id=
"point15"><span style='font-size:12.0pt'>15</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V skladu s
členom 86(1) tega zakona imajo davčni zavezanci iz
člena 15 tega zakona, če se blago ali storitve uporabljajo za
namene njihovih obdavčljivih transakcij, pravico, da vstopni davek
odbijejo od davka, ki so ga dolžni plačati. Odstavek 2
člena 86 določa, da znesek vstopnega davka sestavlja vsota
zneskov DDV, ki so izkazani v računih, izstavljenih davčnemu
zavezancu za nakup blaga in storitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point16" id=
"point16"><span style='font-size:12.0pt'>16</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 14(2),
točka 1(a), uredbe ministra za finance z dne 27. aprila
2004 o izvedbi nekaterih določb zakona o davku na blago in storitve
(Dz. U. št. 97, postavka 970) v različici, ki se uporablja za
dejansko stanje v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: uredba
z dne 27. aprila 2004), določa, da če se za prodajo blaga ali
storitev izstavi račun oziroma popravljen račun s strani
neobstoječega subjekta ali subjekta, ki ni upravičen do izstavitve
oziroma popravka računa (v nadaljevanju: neobstoječ subjekt), ti
računi in carinski dokumenti ne dajejo pravice do znižanja
dolgovanega davka, vračila davčnega dobropisa ali vračila vstopnega
davka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Spor o glavni stvari in vprašanja za
predhodno odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point17" id=
"point17"><span style='font-size:12.0pt'>17</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba PPUH
Stehcemp je leta 2004 opravila več nakupov dizelskega goriva,
ki ga je uporabila v okviru svoje gospodarske dejavnosti. Račune v
zvezi s temi nakupi goriva je izstavila družba Finnet sp. z o.o. (v
nadaljevanju: Finnet). Družba PPUH Stehcemp je odbila DDV, plačan
na podlagi teh nakupov goriva.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point18" id=
"point18"><span style='font-size:12.0pt'>18</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Davčna
uprava ji je po davčnem nadzoru z odločbo z dne 5. aprila 2012
zavrnila pravico do odbitka tega DDV, ker naj bi račune v zvezi s
temi nakupi goriva izstavil neobstoječ subjekt.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point19" id=
"point19"><span style='font-size:12.0pt'>19</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Direktor
davčnega urada v Lodžu je z odločbo z dne 29. maja 2012 to
odločbo potrdil, ker naj bi bilo treba družbo Finnet glede na
merila iz uredbe z dne 27. aprila 2004 šteti za neobstoječ
subjekt, ki ne more opravljati dobav blaga. Ugotovitev o neobstoju
družbe Finnet je temeljila na več elementih, med drugim na dejstvu,
da ta družba ni bila registrirana za namene DDV, ni predložila
davčnega obračuna in ni plačevala davkov. Poleg tega naj ta družba
tudi ne bi objavljala letnih računovodskih izkazov in naj ne bi
imela koncesije za prodajo tekočega goriva. Stavba, vpisana v
sodnem registru kot njen sedež, naj bi bila v razpadajočem stanju,
zaradi česar naj bi bila kakršna koli gospodarska dejavnost
nemogoča. Nazadnje, vsakršen poskus kontaktiranja družbe Finnet ali
osebe, ki je v sodnem registru vpisana kot njen direktor, naj bi
bil neuspešen.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point20" id=
"point20"><span style='font-size:12.0pt'>20</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba PPUH
Stehcemp je zoper odločbo direktorja davčnega urada v Lodžu z dne
29. maja 2012 vložila tožbo pri Wojewódzki Sąd Administracyjny
w Łodzi (upravno sodišče v Lodžu). Ta tožba je bila zavrnjena, ker
naj bi bila družba Finnet na dan transakcij v zadevi v glavni
stvari neobstoječ subjekt in ker naj družba PPUH Stehcemp s tem, da
ni preverila, ali so bile te transakcije povezane z goljufijo, ne
bi izkazala potrebne skrbnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point21" id=
"point21"><span style='font-size:12.0pt'>21</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba PPUH
Stehcemp je vložila kasacijsko pritožbo pri Naczelny Sąd
Administracyjny (vrhovno upravno sodišče), s katero je zatrjevala
kršitev člena 86(1) in (2), točka 1(a), zakona o DDV
v povezavi s členom 17(2) Šeste direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point22" id=
"point22"><span style='font-size:12.0pt'>22</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V
utemeljitev kasacijske pritožbe je družba PPUH Stehcemp zatrjevala,
da je zavrnitev pravice do odbitka dobrovernemu davčnemu zavezancu
v nasprotju z načelom nevtralnosti DDV. Od družbe Finnet naj bi
namreč prejela dokumente o registraciji, ki naj bi dokazovali, da
je ta družba gospodarski subjekt, ki zakonito posluje, in sicer
izpisek iz sodnega registra, dodelitev davčne številke in potrdilo
o dodelitvi statistične identifikacijske številke.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point23" id=
"point23"><span style='font-size:12.0pt'>23</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče se sprašuje o pomenu, ki ga ima dobra vera davčnega
zavezanca v okviru pravice do odbitka DDV v sodni praksi Sodišča
(glej zlasti sodbe Optigen in drugi, C-354/03, C-355/03 in
C-484/03, EU:C:2006:16; Kittel in Recolta Recycling, C-439/04 in
C-440/04, EU:C:2006:446; Mahagében in Dávid, C-80/11 in C-142/11,
EU:C:2012:373, in Tóth, C-324/11, EU:C:2012:549, ter sklepa
Forvards V, C-563/11, EU:C:2013:125, in Jagiełło, C-33/13,
EU:C:2014:184). Meni, da z dobro vero davčnega zavezanca ni mogoče
utemeljiti pravice do odbitka DDV, če vsebinski pogoji za to
pravico niso izpolnjeni. Zlasti se sprašuje, ali je mogoče nakup
blaga opredeliti kot dobavo blaga, če računi v zvezi to transakcijo
kažejo na neobstoječ subjekt in če je nemogoče ugotoviti identiteto
dejanskega dobavitelja zadevnega blaga. Neobstoječ subjekt namreč
ne bi mogel niti prenesti pravice do razpolaganja z blagom kot
lastnik niti prejeti plačila. V teh okoliščinah naj davčni organi
tudi ne bi imeli izterljive davčne terjatve, tako da naj ne bi
obstajal dolgovani davek.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point24" id=
"point24"><span style='font-size:12.0pt'>24</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na te
ugotovitve je Naczelny Sąd Administracyjny prekinilo odločanje in
Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Ali je
treba člene 2(1), 4(1) in (2), 5(1) ter 10(1) in (2)
Šeste direktive […] razlagati tako, da gre pri transakciji, ki je
bila izvedena v okoliščinah, kakršne so v sporu v glavni stvari,
pri kateri niti davčni zavezanec niti davčni organi ne morejo
določiti identitete dejanskega dobavitelja blaga, za dobavo
blaga?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Če je
odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba
člene 17(2)(a), 18(1)(a) ter 22(3) Šeste direktive razlagati
tako, da nasprotujejo nacionalnim določbam, na podlagi
katerih – v okoliščinah, kakršne so v sporu v glavni
stvari – davčni zavezanec vstopnega davka ne more odbiti, ker
je račun izstavil subjekt, ki ni dejanski dobavitelj blaga, in ni
mogoče določiti identitete dejanskega dobavitelja blaga in mu
naložiti plačila davka ali ugotoviti, katera oseba je to dolžna
storiti na podlagi člena 21(1)(c) Šeste direktive zaradi
izstavitve računa?“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Vprašanji za predhodno
odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point25" id=
"point25"><span style='font-size:12.0pt'>25</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      S tema
vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, predložitveno
sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba določbe Šeste direktive
razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni zakonodaji, kakršna je
ta v postopku v glavni stvari, ki davčnemu zavezancu ne daje
pravice do odbitka DDV, dolgovanega ali plačanega za blago, ki mu
je bilo dobavljeno, ker je račun izstavil subjekt, ki glede na
merila iz te zakonodaje šteje za neobstoječ subjekt in ker je
nemogoče ugotoviti identiteto dejanskega dobavitelja
blaga.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point26" id=
"point26"><span style='font-size:12.0pt'>26</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V skladu z
ustaljeno sodno prakso je pravica do odbitka iz člena 17 in
naslednjih členov Šeste direktive temeljno načelo skupnega sistema
DDV, ki ga načeloma ni mogoče omejiti in ki se izvede takoj za vse
davke, ki so bili naloženi na vstopne transakcije (glej v tem
smislu sodbe Mahagében in Dávid, C-80/11 in C-142/11,
EU:C:2012:373, točki 37 in 38 ter navedena sodna praksa;
Bonik, C-285/11, EU:C:2012:774, točki 25 in 26, in
Petroma Transports in drugi, C-271/12, EU:C:2013:297,
točka 22).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point27" id=
"point27"><span style='font-size:12.0pt'>27</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Namen
sistema odbitkov je podjetniku v celoti olajšati breme dolgovanega
ali plačanega DDV v okviru vseh njegovih gospodarskih dejavnosti.
Skupni sistem DDV zato zagotavlja, da se vse gospodarske
dejavnosti, ne glede na njihov namen ali izid, obdavčijo popolnoma
nevtralno, če se zanje načeloma plačuje DDV (glej sodbi Dankowski,
C-438/09, EU:C:2010:818, točka 24, in Tóth, C-324/11,
EU:C:2012:549, točka 25, ter sklepa Forvards V, C-563/11,
EU:C:2013:125, točka 27, in Jagiełło, C-33/13, EU:C:2014:184,
točka 25).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point28" id=
"point28"><span style='font-size:12.0pt'>28</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede
vsebinskih pogojev, ki se zahtevajo za nastanek pravice do odbitka,
je iz člena 17(2)(a) Šeste direktive razvidno, da mora po eni
strani davčni zavezanec za to, da bi bil lahko upravičen do te
pravice, biti davčni zavezanec v smislu te direktive, po drugi
strani pa mora blago ali storitve, na katere opira to pravico,
uporabiti za potrebe svojih izstopnih obdavčljivih transakcij, to
vstopno blago ali storitve pa mora dobaviti drug davčni zavezanec
(glej v tem smislu sodbe Centralan Property, C-63/04,
EU:C:2005:773, točka 52; Tóth, C-324/11, EU:C:2012:549,
točka 26, in Bonik, C-285/11, EU:C:2012:774, točka 29,
ter sklep Jagiełło, C-33/13, EU:C:2014:184,
točka 27).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point29" id=
"point29"><span style='font-size:12.0pt'>29</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede
formalnih pogojev za pravico do odbitka člen 18(1)(a) Šeste
direktive določa, da mora davčni zavezanec imeti račun, sestavljen
v skladu s členom 22(3) te direktive. V skladu s tem
členom 22(3)(b) mora račun jasno izkazovati identifikacijsko
številko za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago,
njegovo polno ime in naslov ter količino in vrsto dobavljenega
blaga.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point30" id=
"point30"><span style='font-size:12.0pt'>30</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz
predložitvene odločbe je razvidno, da je v zadevi v glavni stvari
družba PPUH Stehcemp, ki želi izvrševati pravico do odbitka, davčni
zavezanec v smislu Šeste direktive, da je dejansko prejela in
plačala zadevno blago, torej gorivo, navedeno na računih, ki jih je
izdala družba Finnet, in da je to blago po tem uporabila za
potrebe svojih obdavčljivih transakcij.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point31" id=
"point31"><span style='font-size:12.0pt'>31</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče kljub temu izhaja iz predpostavke, da transakcija, navedena
na računu v zadevi v glavni stvari, ne daje pravice do odbitka
plačanega vstopnega DDV, saj čeprav bi bila družba Finnet vpisana v
sodni register, bi bilo treba to družbo glede na merila, določena z
zakonodajo v glavni stvari, na dan dobave goriva šteti za
neobstoječ subjekt. Po mnenju tega sodišča ta neobstoj izhaja
zlasti iz dejstva, da družba Finnet ni bila registrirana za namene
DDV, ni predložila davčnih obračunov, ni plačevala davka in ni
imela koncesije za prodajo tekočih goriv. Poleg tega naj bi bila
zaradi razpadajočega stanja stavbe, navedene kot njen sedež,
nemogoča kakršna koli gospodarska dejavnost.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point32" id=
"point32"><span style='font-size:12.0pt'>32</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče sklepa, da ker tak neobstoječ subjekt v skladu z
upoštevnimi določbami Šeste direktive ne more niti dobaviti blaga
niti izstaviti računa za tako dobavo, dobave blaga v smislu te
direktive ni bilo, saj ni mogoče ugotoviti niti dejanskega
dobavitelja tega blaga.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point33" id=
"point33"><span style='font-size:12.0pt'>33</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede tega
je treba najprej poudariti, da merila obstoja dobavitelja blaga ali
njegove pravice izstavljanja računov, kakor je to razvidno iz
zakonodaje v glavni stvari, kot jo razlaga nacionalno sodišče, ni
med pogoji za pravico do odbitka, navedenimi v točkah 28
in 29 te sodbe. Vendar člen 17(2)(a) Šeste direktive
določa, da mora biti tak dobavitelj davčni zavezanec v smislu
člena 4(1) in (2) te direktive. Tako merila, ki jih
nacionalna zakonodaja v glavni stvari, kot jo razlaga nacionalno
sodišče, določa za obstoj dobavitelja ali njegove pravice do
izstavljanja računov, ne smejo biti v nasprotju z zahtevami,
kakršne izhajajo iz opredelitve davčnega zavezanca v smislu teh
določb.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point34" id=
"point34"><span style='font-size:12.0pt'>34</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V skladu s
členom 4(1) in (2) Šeste direktive je davčni zavezanec
vsaka oseba, ki kjer koli neodvisno opravlja gospodarsko dejavnost
proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve, ne glede
na namen ali rezultat te dejavnosti. Iz tega sledi, da je pojem
„davčni zavezanec“ opredeljen široko, na podlagi dejanskih
okoliščin (glej sodbo Tóth, C-324/11, EU:C:2012:549,
točka 30).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point35" id=
"point35"><span style='font-size:12.0pt'>35</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede družbe
Finnet se taka gospodarska dejavnost ne zdi izključena, upoštevajoč
okoliščine dobav goriva v zadevi v glavni stvari. Tega sklepa ne
omaja okoliščina, ki jo je navedlo predložitveno sodišče, da
razpadajoče stanje stavbe, v kateri je sedež družbe Finnet, ne
omogoča nobene gospodarske dejavnosti, saj tak sklep ne izključuje
možnosti, da bi se ta gospodarska dejavnost lahko opravljala drugje
kot na sedežu družbe. Zlasti lahko, kadar zadevno gospodarsko
dejavnost sestavljajo dobave blaga, opravljene v okviru več
zaporednih prodaj, prvi kupec in preprodajalec tega blaga le naroči
prvemu prodajalcu, da opravi prevoz zadevnega blaga neposredno
drugemu kupcu (glej sklepa Forvards V, C-563/11, EU:C:2013:125,
točka 34, in Jagiełło, C-33/13, EU:C:2014:184, točka 32),
ne da bi nujno sam imel možnost skladiščenja in prevoza, ki sta
neobhodna za izvedbo zadevne dobave blaga.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point36" id=
"point36"><span style='font-size:12.0pt'>36</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Podobno,
morebitna nemožnost stopiti v stik z družbo Finnet ali osebo,
vpisano kot njen direktor v sodnem registru, v okviru upravnih
postopkov ne omogoča samodejnega sklepanja, da na dan teh dobav ni
bilo gospodarske dejavnosti, saj so bili ti poskusi kontaktiranja
opravljeni pred dobavami v postopku v glavni stvari ali po
njih.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point37" id=
"point37"><span style='font-size:12.0pt'>37</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
iz člena 4(1) in (2) Šeste direktive ne izhaja, da je
status davčnega zavezanca odvisen od kakršnega koli dovoljenja ali
licence, ki jo uprava dodeli za namene opravljanja gospodarske
dejavnosti (glej v tem smislu sodbo Tóth, C-324/11, EU:C:2012:549,
točka 30).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point38" id=
"point38"><span style='font-size:12.0pt'>38</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Res je
sicer, da člen 22(1)(a) te direktive določa, da vsak davčni
zavezanec prijavi začetek, spremembo ali prenehanje svoje
dejavnosti kot davčni zavezanec. Vendar ne glede na pomen take
prijave za dobro delovanje sistema DDV ta ne more biti dodaten
pogoj, ki se zahteva za priznanje statusa davčnega zavezanca v
smislu člena 4 iste direktive, saj je ta člen 22 umeščen
v njen naslov XIII, ki je naslovljen „Obveznosti oseb, ki so dolžne
plačati davek“ (glej v tem smislu sodbo Tóth, C-324/11,
EU:C:2012:549, točka 31).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point39" id=
"point39"><span style='font-size:12.0pt'>39</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz tega
sledi, da ta status tudi ne more biti odvisen od spoštovanja
obveznosti davčnega zavezanca, ki izhajajo iz odstavkov 4
in 5 tega člena 22, in sicer vložitev davčnega obračuna
in plačilo DDV. <i>A fortiori</i>, priznanje statusa davčnega
zavezanca ne more biti odvisno od obveznosti objave letnih
računovodskih izkazov ali od tega, da ima koncesijo za prodajo
goriva, saj ti obveznosti nista določeni v Šesti
direktivi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point40" id=
"point40"><span style='font-size:12.0pt'>40</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah je Sodišče tudi presodilo, da morebitna neizpolnitev
obveznosti dobavitelja blaga glede prijave začetka svoje obdavčene
dejavnosti ne more zbuditi dvoma o pravici do odbitka prejemnika
dobavljenega blaga, kar zadeva DDV, plačan za to blago. Zato ima ta
prejemnik pravico do odbitka DDV, čeprav je dobavitelj blaga davčni
zavezanec, ki ni registriran za namene DDV, če računi za dobavljeno
blago vsebujejo vse podatke, ki jih zahteva člen 22(3)(b)
Šeste Direktive, zlasti tiste, ki so potrebni za identifikacijo
osebe, ki je izstavila te račune, in vrsto tega blaga (glej v tem
smislu sodbi Dankowski, C-438/09, EU:C:2010:818, točke 33, 36
in 38, in Tóth, C-324/11, EU:C:2012:549,
točka 32).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point41" id=
"point41"><span style='font-size:12.0pt'>41</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sodišče je
iz tega sklepalo, da davčni organi ne smejo zavrniti pravice do
odbitka, ker izdajatelj računa nima več dovoljenja za samostojnega
podjetnika in ker zato nima več pravice uporabljati svoje davčne
identifikacijske številke, kadar so v tem računu zajeti vsi
podatki, določeni v navedenem členu 22(3)(b) (glej v tem
smislu sodbo Tóth, C-324/11, EU:C:2012:549,
točka 33).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point42" id=
"point42"><span style='font-size:12.0pt'>42</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V
obravnavanem primeru je iz spisa, predloženega Sodišču, razvidno,
da je na računih glede transakcij v postopku v glavni stvari v
skladu s to določbo navedena med drugim narava dobavljenega blaga
in znesek dolgovanega DDV ter firma družbe Finnet, njena davčna
identifikacijska številka in naslov njenega sedeža. Tako
okoliščine, ki jih je navedlo predložitveno sodišče in ki so
povzete v točki 31 te sodbe, ne omogočajo niti sklepanja, da
družba Finnet nima statusa davčnega zavezanca, in zato niti tega,
da se družbi PPUH Stehcemp zavrne pravica do odbitka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point43" id=
"point43"><span style='font-size:12.0pt'>43</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na drugem
mestu je treba dodati, da so bili glede dobav goriva v zadevi v
glavni stvari tudi drugi vsebinski pogoji za pravico do odbitka,
navedeni v točki 28 te sodbe, izpolnjeni, ne glede na
morebiten neobstoj družbe Finnet glede na uredbo z dne
27. aprila 2004.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point44" id=
"point44"><span style='font-size:12.0pt'>44</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker se pojem
„dobava blaga“ iz člena 5(1) Šeste direktive ne nanaša na
prenos lastninske pravice v oblikah, predvidenih z nacionalnim
pravom, ki se uporabi, ampak na vsak prenos premoženja v stvareh,
ki ga opravi ena stranka, ki drugo stranko pooblasti, da s tem
premoženjem dejansko razpolaga, kot da bi bila njegov lastnik (glej
zlasti sodbi Shipping and Forwarding Enterprise Safe, C-320/88,
EU:C:1990:61, točka 7, in Dixons Retail, C-494/12,
EU:C:2013:758, točka 20 in navedena sodna praksa), zaradi
morebitnega neobstoja možnosti družbe Finnet, da pravno razpolaga z
blagom iz zadeve v glavni stvari, ni mogoče izključiti dobave tega
blaga v smislu te določbe, če je bilo to blago dejansko izročeno
družbi PPUH Stehcemp, ki ga je uporabila za potrebe svojih
obdavčenih transakcij.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point45" id=
"point45"><span style='font-size:12.0pt'>45</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
je DDV, ki ga je družba PPUH Stehcemp dejansko plačala na podlagi
dobav goriva v zadevi v glavni stvari, v skladu z navedbami iz
spisa, predloženega Sodišču, tudi „dolgovan ali plačan“ v smislu
člena 17(2)(a) Šeste direktive. Iz ustaljene sodne prakse
namreč izhaja, da se DDV uporabi za vsako transakcijo proizvodnje
ali distribucije po odbitku davka, ki je neposredno bremenil
sestavne dele cene (glej zlasti sodbe Optigen in drugi, C-354/03,
C-355/03 in C-484/03, EU:C:2006:16, točka 54; Kittel in
Recolta Recycling, C-439/04 in C-440/04, EU:C:2006:446,
točka 49, in Bonik, C-285/11, EU:C:2012:774, točka 28).
Zato vprašanje, ali je dobavitelj blaga v zadevi v glavni stvari
plačal DDV, ki je dolgovan državni blagajni za transakcije prodaj,
ne vpliva na pravico davčnega zavezanca do odbitka plačanega
vstopnega DDV (glej v tem smislu sodbi Optigen in drugi, C-354/03,
C-355/03 in C-484/03, EU:C:2006:16, točka 54, in Véleclair,
C-414/10, EU:C:2012:183, točka 25).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point46" id=
"point46"><span style='font-size:12.0pt'>46</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz predloga
za sprejetje predhodne odločbe pa je razvidno, da predložitveno
sodišče glede na okoliščine zadeve v glavni stvari meni, da
transakcij v zadevi v glavni stvari ni opravila družba Finnet,
ampak drug subjekt, ki ga ni mogoče identificirati, tako da davčni
organi niso mogli izterjati davka, ki se nanaša na te
transakcije.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point47" id=
"point47"><span style='font-size:12.0pt'>47</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede tega
je treba spomniti, da je boj proti davčnim goljufijam, davčnemu
izogibanju in morebitnim zlorabam cilj, ki ga Šesta direktiva
priznava in spodbuja. Tako morajo nacionalni organi in nacionalna
sodišča pravico do odbitka zavrniti, če se na podlagi objektivnih
elementov ugotovi, da se je na to pravico sklicevalo z goljufijo
ali zlorabo (glej sodbi Bonik, C-285/11, EU:C:2012:774,
točki 35 in 37 in navedena sodna praksa, ter Maks Pen,
C-18/13, EU:C:2014:69, točka 26).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point48" id=
"point48"><span style='font-size:12.0pt'>48</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Če je to
tako, kadar davčno goljufijo stori davčni zavezanec sam, to velja
tudi takrat, kadar je davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti,
da je z nakupom sodeloval pri transakciji, ki je del goljufije na
področju DDV. V takih okoliščinah je treba davčnega zavezanca za
potrebe Šeste direktive obravnavati, kot da je pri tej goljufiji
sodeloval, ne glede na to, ali ima dobiček od nadaljnje prodaje
tega blaga ali uporabe storitev v okviru transakcij, ki jih je
opravil pozneje (glej sodbi Bonik, C-285/11, EU:C:2012:774,
točki 38 in 39 in navedena sodna praksa, ter Maks Pen,
C-18/13, EU:C:2014:69, točka 27).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point49" id=
"point49"><span style='font-size:12.0pt'>49</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Nasprotno
pa, kadar so izpolnjeni vsebinski in formalni pogoji, ki jih Šesta
direktiva določa za nastanek in izvrševanje pravice do odbitka, z
ureditvijo pravice do odbitka iz te direktive ni združljivo
sankcioniranje davčnega zavezanca – ki ni vedel in ni mogel
vedeti, da je bila zadevna transakcija povezana z goljufijo, ki jo
je storil dobavitelj, oziroma da je neka druga transakcija, ki je
bila del dobavne verige pred transakcijo, ki jo je izvedel navedeni
davčni zavezanec, ali po njej, pomenila goljufijo na področju
DDV – s tem, da se mu zavrne pravica do odbitka (glej v tem
smislu sodbe Optigen in drugi, C-354/03, C-355/03 in C-484/03,
EU:C:2006:16, točke 51, 52 in 55; Kittel in Recolta
Recycling, C-439/04 in C-440/04, EU:C:2006:446, točke od 44 do
46 in 60, ter Mahagében in Dávid, C-80/11 in C-142/11,
EU:C:2012:373, točke 44, 45 in 47).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point50" id=
"point50"><span style='font-size:12.0pt'>50</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Naloga
davčne uprave, ki je ugotovila, da je izdajatelj računa storil
davčne goljufije ali nepravilnosti, je, da na podlagi objektivnih
dejstev in ne da bi od naslovnika računa zahtevala preverbe, ki jih
ni dolžan storiti, dokaže, da je ta naslovnik vedel ali bi moral
vedeti, da je bila transakcija, glede katere je uveljavljal pravico
do odbitka, povezana z goljufijo na področju DDV, kar pa mora
preveriti predložitveno sodišče (glej v tem smislu sodbi Bonik,
C-285/11, EU:C:2012:774, točka 45, in LVK – 56,
C-643/11, EU:C:2013:55, točka 64).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point51" id=
"point51"><span style='font-size:12.0pt'>51</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Določitev
ukrepov, ki jih je mogoče v posameznem primeru razumno zahtevati od
davčnega zavezanca, ki želi uveljavljati pravico do odbitka DDV, da
se prepriča, da njegove transakcije niso del goljufije drugega
subjekta, je v glavnem odvisna od okoliščin posameznega primera
(glej sodbo Mahagében in Dávid, C-80/11 in C-142/11, EU:C:2012:373,
točka 59, in sklep Jagiełło, C-33/13, EU:C:2014:184,
točka 37).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point52" id=
"point52"><span style='font-size:12.0pt'>52</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Čeprav je
lahko tak davčni zavezanec, kadar obstajajo indici, ki kažejo na
nepravilnost ali goljufijo, dolžan pozanimati se o drugem
gospodarskem subjektu, od katerega namerava kupiti blago in
storitve, da bi se prepričal o njegovi zanesljivosti, pa davčni
organ ne more na splošno od davčnega zavezanca zahtevati, prvič, da
preveri, ali je izdajatelj računa za blago in storitve, glede
katerih se uveljavlja pravica do odbitka, razpolagal z blagom in
ali ga je lahko dobavil ter ali je izpolnil obveznosti glede
obračuna in plačila DDV, da bi se prepričal, da kak subjekt v eni
od prejšnjih faz transakcije ni bil vpleten v nepravilnosti in
goljufije, in drugič, da ima v zvezi s tem dokumente (glej v tem
smislu sodbi Mahagében in Dávid, C-80/11 in C-142/11,
EU:C:2012:373, točki 60 in 61, in Stroy trans, C-642/11,
EU:C:2013:54, točka 49, ter sklep Jagiełło, C-33/13,
EU:C:2014:184, točki 38 in 39).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point53" id=
"point53"><span style='font-size:12.0pt'>53</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na
navedeno je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba
določbe Šeste direktive razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni
zakonodaji, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki davčnemu
zavezancu ne daje pravice do odbitka DDV, dolgovanega ali plačanega
za blago, ki mu je bilo dobavljeno, ker je račun izdal subjekt, ki
glede na merila iz te zakonodaje šteje za neobstoječ subjekt, in
ker ni mogoče ugotoviti identitete dejanskega dobavitelja blaga,
razen če se na podlagi objektivnih dejstev, in ne da bi se od
naslovnika računa zahtevale preverbe, ki jih ni dolžan storiti,
dokaže, da je ta davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da je
bila navedena dobava povezana z goljufijo na področju DDV, kar pa
mora preveriti predložitveno sodišče.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Stroški</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point54" id=
"point54"><span style='font-size:12.0pt'>54</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker je ta
postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v
postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški
omenjenih strank, se ne povrnejo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:center'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat)
razsodilo:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Določbe Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne
17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o
prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna
osnova za odmero, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta
2002/38/ES z dne 7. maja 2002, je treba razlagati tako, da
nasprotujejo nacionalni zakonodaji, kakršna je ta v postopku v
glavni stvari, ki davčnemu zavezancu ne daje pravice do odbitka
davka na dodano vrednost, dolgovanega ali plačanega za blago, ki mu
je bilo dobavljeno, ker je račun izstavil subjekt, ki glede na
merila iz te zakonodaje šteje za neobstoječ subjekt, in ker ni
mogoče ugotoviti identitete dejanskega dobavitelja blaga, razen če
se na podlagi objektivnih dejstev, in ne da bi se od naslovnika
računa zahtevale preverbe, ki jih ni dolžan storiti, dokaže, da je
ta davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da je bila navedena
dobava povezana z goljufijo na področju davka na dodano vrednost,
kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV