www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

POGODBA, KI SE LAHKO ŠTEJE ZA RAČUN – Pogodba o finančnem najemu nepremičnin – Predhodna odločba Sodišča EU (14.03.2023)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>VRHOVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
VS, številka: X Ips 91/2020</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
16.11.2022</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Če morajo biti za
to, da se pogodba šteje za račun, z izdajo katerega nastane
obveznost plačila DDV v smislu 9. točke prvega odstavka 76. člena
ZDDV-1 oziroma 203. člena Direktive o DDV, v njej izkazana vsa
dejstva, ki utemeljujejo pravico do odbitka, posledično lahko
izostanejo samo tiste formalne sestavine računa, ki niso vsebinsko
povezane z uveljavljanjem pravice do odbitka. Kateri podatki lahko
izostanejo, je na splošni ravni težko opredeliti, vendar pa so to
lahko zgolj tisti podatki, ki se ne nanašajo na vsebinsko
dokazovanje okoliščin, ki so pomembne za uveljavljanje pravice do
odbitka (npr. zaporedna številka računa, uporabljena stopnja DDV,
če jo je mogoče ugotoviti iz v pogodbi navedenih zneskov). Med take
formalne sestavine pa zanesljivo ni mogoče uvrstiti za navedeno
vsebinsko presojo pomembnih elementov računa, kot je npr. količina
in vrsta dobavljenega blaga ali obseg in vrsta opravljenih storitev
oziroma datum, na katerega je bila opravljena dobava blaga ali
dokončana storitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Prekinjeni
postopek se nadaljuje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>II. Reviziji se
ugodi. Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, I U
2666/2017-13 z dne 10. 9. 2019, se spremeni tako, da se
glasi:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Tožbi se delno ugodi
in se:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>- odpravi drugi
odstavek točke I/1 izreka odločbe Finančne uprave Republike
Slovenije, št. DT-0610-5656/2016-27 01322-33 z dne 24. 4. 2017,
spremenjen z drugo alinejo prvega odstavka izreka odločbe
Ministrstva za finance, št. DT-499-16-89/2017-5 z dne 10. 10.
2017;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>- odpravi tretji
odstavek točke I/1 izreka odločbe Finančne uprave Republike
Slovenije, št. DT-0610-5656/2016-27 01322-33 z dne 24. 4. 2017,
spremenjen s tretjo alinejo prvega odstavka izreka odločbe
Ministrstva za finance, št. DT-499-16-89/2017-5 z dne 10. 10. 2017,
v delu, ki se nanaša na obveznost plačila zneska obresti v višini
50.571,88 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>V preostalem se
tožba zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>III. Tožena stranka
je dolžna v roku 15 dni po prejemu te sodbe tožeči stranki povrniti
stroške upravnega spora na obeh stopnjah v višini 1.783,18 EUR z
zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku
izpolnitvenega roka do plačila.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Upravno sodišče
Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi
prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju
ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike
Slovenije (v nadaljevanju FURS), št. DT-0610-5656/2016-27 01322-33
z dne 24. 4. 2017, v povezavi z odločbo Ministrstva za finance, št.
DT-499-16-89/2017-5 z dne 10. 10. 2017. Upravno sodišče je
presojalo zakonitost izpodbijane odločbe FURS, ob upoštevanju njene
spremembe v pritožbenem postopku z odločbo Ministrstva za finance,
s katero je bil tožeči stranki v ponovnem postopku davčnega
inšpekcijskega nadzora davka na dodano vrednost (v nadaljevanju:
DDV) za obdobji november 2007 in januar 2008 ter davka na promet
nepremičnin (v nadaljevanju DPN) v prvi alineji prvega odstavka
točke I/1 izreka dodatno odmerjen davek na dodano vrednost za
davčno obdobje november 2007 od osnove 221.000,00 EUR po stopnji
20% v znesku 44.200,00 EUR in pripadajoče obresti v znesku
11.841,97 EUR, obračunane za čas od poteka roka za plačilo davka do
plačila (28. 10. 2011); v drugem odstavku točke I/1 za obdobje
november 2007 dodatno odmerjen davek na dodano vrednost v znesku
110.056,86 EUR in pripadajoče zakonske obresti za čas od 3. 1. 2008
do 25. 7. 2014 v znesku 50.571,88 EUR, ter v obdobju julij 2014
priznana pravica do zmanjšanja obračunanega davka na dodano
vrednost v znesku 110.056,86 EUR. Določeno je bilo, da morajo
odmerjeni davek na dodano vrednost in obresti v skupnem znesku
106.613,85 EUR biti plačani v 30 dneh od vročitve odločbe (tretji
odstavek točke I/1 izreka).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>2. Upravno sodišče
je v svoji sodbi s tem pritrdilo tudi izpodbijani odločitvi davčnih
organov tožene stranke, da je bila tožnica v skladu z 9. točko
prvega odstavka 76. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v
nadaljevanju ZDDV-1) v relevantnem davčnem obdobju dolžna
obračunati in plačati DDV v višini 110.056,86 EUR, ker je DDV
izkazala v pisni pogodbi o finančnem leasingu nepremičnin, št.
2507/07 z dne 19. 11. 2007, ki sta jo sklenila tožnica in njena
pogodbena stranka, družba A., d. o. o.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Na predlog tožeče
stranke je Vrhovno sodišče s sklepom X DoR 191/2020-3 z dne 20. 5.
2020 revizijo dopustilo glede dveh vprašanj, in sicer
„<i><span style='border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>kdaj se
dvostranski posel (pogodba) lahko šteje za račun v smislu Zakona o
davku na dodano vrednost in Direktive o davku na dodano
vrednost?</span></i>“ in „<i><span style=
'border:none windowtext 1.0pt;padding:0cm'>ali se v davčnih zadevah
obresti za čas zamude plačila davka za obdobje pred 1. 1. 2017
obračuna po stopnji obresti, ki je v skladu s 95. členom Zakona o
davčnem postopku (ZDavP-2) v zvezi z 71. členom Zakona o spremembah
in dopolnitvah zakona o davčnem postopku (ZDavP-2J) v veljavi od
prej omenjenega datuma dalje?</span></i>“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>4. Zoper izpodbijano
sodbo je tožnica (v nadaljevanju revidentka) na podlagi navedenega
sklepa o dopustitvi revizije vložila revizijo iz razloga bistvene
kršitve določb postopka v upravnem sporu (1. točka prvega odstavka
85. člena ZUS-1) in zmotne uporabe materialnega prava (2. točka
prvega odstavka 85. člena ZUS-1). V njej predlaga, naj ji Vrhovno
sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožeči stranki
ne odmeri obresti in davka na dodano vrednost, ali pa izpodbijano
sodbo razveljavi in zadevo vrne Upravnemu sodišču v novo sojenje
pred drugim senatom. Zahteva tudi povrnitev stroškov
postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>5. Tožena stranka v
odgovoru na revizijo zavrača revidentkine navedbe in predlaga, naj
Vrhovno sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
K I. točki izreka</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Vrhovno sodišče
je s sklepom z dne 17. 3. 2021 prekinilo postopek in na Sodišče
Evropske unije (v nadaljevanju SEU) naslovilo predlog za sprejetje
predhodne odločbe glede razlage 203. člena Direktive Sveta
2006/112/ES z dne28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na
dodano vrednost(v nadaljevanju Direktiva o DDV) v zvezi z določbo
9. točke prvega odstavka76. člena ZDDV-1.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>7. SEU je o predlogu
Vrhovnega sodišča odločilo s sodbo št. C-235/21 z dne 29. 9. 2022.
Ker je s to odločitvijo prenehal zakoniti razlog za prekinitev
postopka, se revizijski postopek pred Vrhovnim sodiščem sedaj
nadaljuje (drugi odstavek 208. člena Zakona o pravdnem postopku, v
nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena
ZUS-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
K II. točki izreka</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>8. Revizija je
utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>9. Revizijsko
sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo
samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj,
glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena
ZPP). Za presojo utemeljenosti revizije so zato relevantne dejanske
ugotovitve davčnih organov in Upravnega sodišča, na katera je
Vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP in 85. člen
ZUS-1), ki so povezane s pravnim vprašanjem, glede katerega je bila
revizija dopuščena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
Dejanski okvir obravnavane zadeve in stališča Upravnega sodišča ter
strank</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>10. Iz izpodbijane
sodbe izhaja, da je revidentka z družbo A., d. o. o., sklenila
pogodbo o finančnem leasingu, ob tem pa tudi pogodbo o prodaji
nepremičnine (<i><span style=
'border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>sale-and-lease back
posel</span></i>). A., d. o. o., je bila lastnica zemljišča s
starim stanovanjskim objektom v Rožni dolini, ki je na tem mestu
želela zgraditi nov objekt. Da bi pridobila finančna sredstva, sta
se s Pogodbo št. 2507/07 z dne 19. 11. 2007 (v nadaljevanju
Pogodba) stranki dogovorili, da bo revidentka od družbe A., d. o.
o., odkupila nepremičnino,<a href="#_edn1" name="_ednref1" title=""
id="_ednref1"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></a>
ta pa ji bo plačevala obroke leasinga do poplačila v višini
vrednosti obstoječih zemljišč in novozgrajenih objektov
(1.294.786,56 EUR). V tej Pogodbi je bila izkazana tudi vrednost
DDV (110.056,86 EUR). Revidentka sopogodbenici A., d. o. o., na
podlagi Pogodbe ni izstavila nobenega računa, DDV pa ni bil s
strani revidentke niti obračunan niti plačan. A., d. o. o., je na
podlagi te pogodbe uveljavljala pravico do odbitka DDV, kar je
vključila v svoj obračun.<a href="#_edn2" name="_ednref2" title=""
id="_ednref2"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[2]</span></span></span></a>
Družbi A., d. o. o., je bila 25. 7. 2014 izdana pravnomočna davčna
odločba, s katero ji je bila zavrnjena pravica do odbitka DDV po
tej Pogodbi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>11. V postopku
davčnega inšpekcijskega nadzora je bilo tudi po presoji Upravnega
sodišča pravilno ugotovljeno, da bi revidentka morala obračunati
DDV iz naslova Pogodbe.<a href="#_edn3" name="_ednref3" title=""
id="_ednref3"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[3]</span></span></span></a>
Obveznost obračuna DDV iz naslova Pogodbe izhaja iz 9. točke prvega
odstavka 76. člena ZDDV-1, ki določa, da „mora DDV plačati vsaka
oseba, ki na računu izkaže DDV“. Pogodba, v kateri je bila vrednost
zapisana z DDV, je po stališču tožene stranke in Upravnega sodišča
v bistvu po vsebini račun, saj je omogočila leasingojemalcu A., d.
o. o., da je na njeni podlagi uveljavljal pravico od odbitka DDV,
pa čeprav je bilo to kasneje s strani toženke ugotovljeno kot
nedopustno. Torej je že na podlagi Pogodbe kot računa nastala
obveznost obračuna in plačila DDV. Ko je bila kasneje izdana
odločba tožene stranke, s katero je bila družbi A., d. o. o.,
zavrnjena pravica do odbitka DDV po Pogodbi, je revidentka
pridobila pravico do zmanjšanja (popravka) obračuna DDV. Vendar pa
je vmes (od 3. 1. 2008 do 25. 7. 2014) teklo obdobje, ko je bila
tožnica dolžna obračunati DDV, a tega ni storila. Za tisto obdobje
ji je po stališču Upravnega sodišča tožena stranka utemeljeno
zaračunala obresti od davčnega dolga v višini 50.571,88
EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>12. Revidentka
opredelitvi navedene pogodbe kot računa, ki naj bi vzpostavil njeno
obveznost plačila DDV na podlagi citirane zakonske določbe,
nasprotuje. V zvezi s tem, da je sklenjeno Pogodbo mogoče šteti za
račun, navaja, da Pogodba ni imela vseh bistvenih elementov računa
(ni navedena stopnja DDV in ni naveden datum, ko je bila opravljena
dobava blaga) in torej niso bili izpolnjeni formalni pogoji, na
podlagi katerih bi druga pogodbena stranka A., d. o. o., lahko
uveljavila pravico do odbitka vstopnega DDV, zato tveganje izgube
davčnih prihodkov sploh ni obstajalo. Po navedbah revidentke se je
s Pogodbo zgolj zavezala, da bo drugi pogodbeni stranki dobavila
nepremičnino, s katero v trenutku sklenitve Pogodbe še ni
razpolagala (tudi pridobila jo je šele tri dni kasneje), tako da
Pogodba kot taka ne izkazuje dobave nepremičnine. Iz navedenega
izhaja, da ni bil namen revidentke, da bi pogodba služila kot
račun, saj bi v primeru, da bi račun nameravala izdati, le-tega
izdala z vsemi predpisanimi sestavinami, ki jih terja ZDDV-1.
Nasprotuje torej stališču tožene stranke in Upravnega sodišča, da
je Pogodbo mogoče šteti za račun že iz razloga, ker so v njej
navedeni predmet dobave, davčna osnova in znesek. To stališče
revidentka označuje kot arbitrarno, saj bi to lahko pomenilo, da se
za račun (kot podlaga za obremenitev z DDV) šteje tudi vsaka
ponudba (pogodba), v kateri so navedeni zgolj ti
elementi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
Predlog za predhodno odločanje Sodišču Evropske
Unije</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>13. Pravna podlaga
za odločitev v obravnavani zadevi je 9. točka prvega odstavka 76.
člena ZDDV-1, ki določa, da mora DDV plačati vsaka oseba, ki na
računu izkaže DDV. Glede na to, da 76. člen ZDDV-1 v slovenski
pravni red implementira določbo 203. člena Direktive o DDV, je za
uporabo nacionalne določbe pomembno tudi pravilno razumevanje in
razlaga prava Evropske unije. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi
tretjega odstavka v povezavi s točko b prvega odstavka 267. člena
Pogodbe o delovanju Evropske unije na SEU naslovilo predlog za
sprejetje predhodne odločbe glede vprašanj:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<i><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
1. Ali je pisno pogodbo, ki se nanaša na z DDV obdavčljivo
transakcijo, mogoče šteti za račun samo, če vsebuje vse predpisane
podatke, ki jih za račun predpisuje Poglavje 3 (Fakturiranje)
Direktive o DDV?</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>oziroma, če temu ni
tako,</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<i><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
2. Kateri so tisti podatki oziroma okoliščine, ki v vsakem primeru
utemeljijo, da je pisna pogodba (tudi) račun, ki vzpostavlja
obveznost plačila DDV na podlagi 203. člena Direktive o
DDV?</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>oziroma
konkretneje,</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<i><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
3. Ali lahko pisna pogodba, ki jo skleneta zavezanca za DDV glede
dobave blaga oziroma opravljanja storitev, velja kot račun v smislu
203. člena Direktive o DDV, če iz nje izhaja objektivno razpoznavno
izražena volja prodajalca oziroma ponudnika storitev kot pogodbene
stranke, da gre za račun, povezan z določeno transakcijo, ki v
kupcu lahko razumno vzpostavi domnevo, da lahko na njeni podlagi
odbije vstopni DDV?</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>14. SEU je ocenilo,
da je treba postavljena vprašanja obravnavati skupaj in da Vrhovno
sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba 203. člen Direktive o DDV
razlagati tako, da je mogoče pogodbo o prodaji in povratnem najemu,
po sklenitvi katere stranki ne izdata računa, šteti za račun v
smislu te določbe, in če je odgovor pritrdilen, katere elemente
mora ta pogodba obvezno vsebovati, da bi jo bilo mogoče šteti za
tak račun. V bistvu želi izvedeti tudi, ali je pri tem treba
preveriti, ali iz navedene pogodbe objektivno izhaja volja
prodajalca ali ponudnika storitev, da lahko pogodba, kot to velja
za račun, pri kupcu vzbudi prepričanje, da bo lahko na podlagi te
pogodbe odbil vstopni DDV. Na predstavljena vprašanja je SEU
odgovorilo v sodbi C-235/21 z dne 29. 9. 2022.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>15. Po prejemu sodbe
SEU je revidentka 14. 10. 2022 vložila pripravljalno vlogo, v
kateri navaja, da je po jasnem stališču SEU odločitev o tem, ali je
pogodbo mogoče šteti za račun, odvisna od odgovora na vprašanje,
ali sopogodbenik izpolnjuje vsebinske pogoje za odbijanje vstopnega
DDV. Presoja Upravnega sodišča, da pomanjkljivosti podatkov na
računu sicer lahko vplivajo na pravico leasingojemalca do odbitka,
ne vplivajo pa na obveznost revidentke do plačila na računu
izkazanega DDV, je torej zmotna. Glede na to, da davčni organ
tožene stranke v obravnavani zadevi izrecno ugotavlja, da Pogodba
ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov, na podlagi katerih bi bilo
mogoče preveriti, ali so izpolnjeni vsebinski pogoji za odbijanje
vstopnega DDV s strani družbe A., d. o. o., med drugim tudi zato,
ker v Pogodbi ni naveden datum dobave, je po prepričanju revidentke
jasno, da Pogodba ne more šteti za račun. Dejansko stanje v tej
zvezi je ostalo nepopolno ugotovljeno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>16. Tožena stranka v
pripravljalni vlogi z dne 3. 11. 2022 vztraja, da bi bil z razlago,
po kateri revidentka ni dolžna plačati neutemeljeno izkazanega DDV,
ker prejemnik računa na izpolnjuje materialnih pogojev za odbijanje
vstopnega DDV, izničen namen določbe 9. točke prvega odstavka 76.
člena ZZDV-1, katere namen je odprava nevarnosti izgube davčnih
prihodkov, ki bi nastala ob uveljavljanju pravice do odbitka
vstopnega DDV. Ta nevarnost je nastala že s tem, ko je bil DDV
izkazan na Pogodbi. Namen 203. člena Direktive o DDV (kot je
podrobneje obrazložen tudi v Sklepnih predlogih generalne
pravobranilke Juliane Kokott z dne 17. 1. 2019, podanih SEU v
zadevi C-712/17) je ustrezna usklajenost odbitka vstopnega DDV
prejemnika računa in davčnega dolga izdajatelja računa. Slednji
abstraktno (torej ne glede na krivdo) nosi odgovornost za tveganje,
da lahko prejemnik računa na podlagi tega nepravilnega računa
uveljavlja neupravičen odbitek vstopnega davka. Obveznost plačila
DDV, ki je izkazana na računu, pa čeprav nepravilno, obstaja,
dokler niso izpolnjeni pogoji za popravek izstopnega DDV. Država
ima pravico, da takšen davčni dolg, do njegovega popravka, primerno
obrestuje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
Presoja Vrhovnega sodišča</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>17. V obravnavani
zadevi ostaja osrednje vprašanje uporaba stališč SEU v zvezi s
prvim revizijskim vprašanjem in sicer, kdaj se dvostranski posel
(pogodba) šteje za račun v smislu 9. točke prvega odstavka 76.
člena ZDDV-1 in 203. člena Direktive o DDV. Obveznost obračuna in
plačila DDV na navedeni pravni podlagi temelji na splošnem pravilu
v sistemu DDV, ki za preprečevanje izgube davčnih prihodkov določa,
da obveznost plačila DDV nastane na podlagi izdanega računa, na
katerem je izkazan DDV.<a href="#_edn4" name="_ednref4" title=""
id="_ednref4"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[4]</span></span></span></a>
Ta obveznost je torej utemeljena na formalni okoliščini (izdaji
računa z DDV) in ne na dejansko nastali obdavčljivi
transakciji.<a href="#_edn5" name="_ednref5" title="" id=
"_ednref5"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[5]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>18. Vrhovno sodišče
najprej ugotavlja, da je pravno nesporno pogodba o dobavi blaga ali
storitev, ki so predmet obdavčitve z DDV, lahko račun v smislu
ZDDV-1 in Direktive o DDV. Tako z obligacijskega kot z davčnega
vidika je to lahko predmet soglasja med pogodbenima strankama, ki v
pogodbo vključita ustrezno pogodbeno klavzulo (na primer „ta
pogodba velja kot račun“) in v njej navedeta za račun predpisane
podatke (82. člen ZDDV-1).<a href="#_edn6" name="_ednref6" title=""
id="_ednref6"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[6]</span></span></span></a>
Izrecna pogodbena opredelitev preprečuje nejasnosti v pravicah in
obveznostih pogodbenih strank, tako glede obveznosti plačila DDV
kot tudi uveljavljanja pravice do odbitka na podlagi same
pogodbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>19. Pogodba pa je
skladno s stališči iz sodbe SEU v sodbi C-235/21, sprejeti v tej
zadevi, lahko račun v smislu 9. točke prvega odstavka 76. člena
ZDDV-1 in 203. člena Direktive o DDV tudi, če pogodbeni stranki
take pogodbe nista opredelili kot račun. SEU izrecno poudarja, da v
zvezi s tem ni treba preverjati, ali iz pogodbe objektivno izhaja
volja pogodbenih strank, da gre za račun, ki lahko pri
sopogodbeniku vzbudi prepričanje, da bo lahko na podlagi te pogodbe
odbil vstopni DDV.<a href="#_edn7" name="_ednref7" title="" id=
"_ednref7"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[7]</span></span></span></a>
Pogodba lahko torej velja kot račun v smislu 203. člena Direktive o
DDV ne glede na izraženo pogodbeno voljo strank.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>20. Vendar pa je
tudi na podlagi navedene sodbe SEU očitno, da ni mogoče vsake
pogodbe šteti za račun v sistemu DDV, na podlagi katerega bi moral
prodajalec blaga ali storitev kot pogodbena stranka, ki bi morala
sicer izdati račun, vselej obračunati DDV, temveč morajo biti za to
podane dodatne okoliščine, ki izhajajo iz njene vsebine. V
obravnavani zadevi je tako v revizijskem sporu treba nadalje
odgovoriti na vprašanje, ali in pod kakšnimi pogoji obveznost
obračuna in plačila DDV nastane na podlagi pogodbe kot računa v
primeru, ko je pogodbeni stranki nista označili kot račun. Tudi
stališča SEU v tej sodbi se nanašajo (le) na tak primer.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>21. Glede na
navedeno je torej treba odgovoriti na vprašanje, katere so skladno
s stališči SEU tiste okoliščine, ki tudi v odsotnosti označbe, da
pogodba velja kot račun, povzročijo, da jo je treba šteti za račun
v smislu navedenih določb ZDDV-1 in Direktive o DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>22. To nedvomno ni
že sama okoliščina, da je v pogodbi poleg drugih elementov pogodbe
(cena, predmet, pogodbeni stranki itd.) naveden tudi znesek DDV. V
takem primeru bi namreč nastopila pravno nesprejemljiva situacija,
da bi že (jasna) opredelitev pogodbene obveznosti glede
transakcije, ki je obremenjena z DDV, pomenila hkrati obveznost
plačila DDV na podlagi same pogodbe in bi torej vsaka pogodba
veljala kot račun v sistemu DDV že na podlagi tega dejstva. To bi
po presoji Vrhovnega sodišča nedopustno posegalo tako v pogodbeno
svobodo strank, pa tudi v jasnost in predvidljivost njihovih
obveznosti v sistemu DDV, saj (med drugim) ne bi bilo razvidno, če,
kdaj in na kakšni podlagi bi moral prodajalec oziroma dobavitelj
izdati ob taki pogodbi tudi (ustrezen, popoln) račun, ki bi
omogočal kupcu uveljavljanje pravice do odbitka pod predpisanimi
pogoji. Zato tudi SEU izrecno poudari, da mora biti na dokumentu,
da bi ga bilo mogoče priznati kot račun v smislu 203. člena
Direktive o DDV, na eni strani izkazan DDV, na drugi strani pa mora
ta dokument vsebovati tiste informacije iz določb oddelka 4,
naslovljenega „Vsebina računov“, iz poglavja 3 naslova XI navedene
direktive, ki so potrebne, da lahko davčni organ ugotovi, ali so
izpolnjeni vsebinski pogoji za pravico do odbitka DDV.<a href=
"#_edn8" name="_ednref8" title="" id="_ednref8"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[8]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>23. Katere so
informacije, ki so potrebne, da lahko davčni organ ugotovi, ali so
izpolnjeni vsebinski pogoji<a href="#_edn9" name="_ednref9" title=
"" id="_ednref9"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[9]</span></span></span></a>
za pravico do odbitka DDV, izhaja iz prakse SEU.<a href="#_edn10"
name="_ednref10" title="" id="_ednref10"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[10]</span></span></span></a>
Ob tem pa iz sodbe SEU v zvezi z obravnavano zadevo tudi jasno
izhaja, da morajo biti te informacije vsebovane že v
<i><span style='border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>samem
dokumentu</span></i>, torej v pogodbi, da bi jo lahko šteli za
račun v smislu 203. člena Direktive o DDV (torej tudi 9. točke
prvega odstavka 76. člena ZDDV-1). Zato pri presoji, ali je DDV
dolgovan na podlagi izdanega računa niso upoštevni tudi drugi
dokumenti in dokazi, ki bi sicer dokazovali izpolnjevanje vsebinske
pravice do odbitka, razen, če jih je mogoče šteti za sestavni del
samega dokumenta (pogodbe).<a href="#_edn11" name="_ednref11"
title="" id="_ednref11"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[11]</span></span></span></a>
Pri presoji nastanka obveznosti plačila DDV na podlagi 9. točke
prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 oziroma 203. člena Direktive o DDV
gre torej za drugačen temelj nastanka obveznosti in drugačno
procesno situacijo kot pri uveljavljanju pravice do odbitka DDV na
podlagi 63. člena ZDDV-1 oziroma 178. člena Direktive o DDV, kjer
je treba upoštevati, da pri uveljavljanju te pravice obstajata tudi
obveznost davčnega organa in upravičenje<a href="#_edn12" name=
"_ednref12" title="" id="_ednref12"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[12]</span></span></span></a>
zavezanca za DDV, ki uveljavlja pravico do odbitka, da se poleg
računa uporabijo tudi drugi dokumenti, ki dokazujejo, da so
izpolnjeni vsebinski pogoji za pravico do odbitka.<a href="#_edn13"
name="_ednref13" title="" id="_ednref13"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[13]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>24. Za presojo, ali
so izpolnjeni vsebinski pogoji za pravico do odbitka DDV, je torej
pomembna vsebina računov, ki jo določa oddelek 4 iz poglavja 3
naslova XI Direktive o DDV oziroma 82. člen ZDDV-1. Vendar pa iz
stališč SEU v obravnavani zadevi izhaja, da je treba za obstoj
računa v smislu 203. člena DDV oceniti, kateri od tam predpisanih
podatkov, ki jih morajo vsebovati računi, omogočajo ugotovitev
davčnega organa, da so izpolnjeni vsebinski pogoji za pravico do
odbitka DDV. Navedeno pomeni, da lahko določeni tam predpisani
podatki v pogodbi (ali drugem dokumentu) tudi manjkajo, pa ta še
vedno šteje za račun v smislu navedene določbe Direktive o
DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>25. Pri presoji,
kateri predpisani podatki so v tem smislu potrebni, se je mogoče
opreti na dejstvo, da Direktiva o DDV za uveljavljanje pravice do
odbitka poleg formalnega obstoja računa vselej terja izkazanost
vseh upoštevnih dejstev, ki jo vsebinsko utemeljujejo.<a href=
"#_edn14" name="_ednref14" title="" id="_ednref14"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[14]</span></span></span></a>
Od te zahteve praksa SEU ni odstopila, temveč je na podlagi
razlikovanja med postopkovnimi in vsebinski zahtevami dala prednost
slednjim tako, da se pri uveljavljanju pravice do odbitka vstopnega
DDV davčnemu zavezancu in davčnemu organu omogoča za dokazovanje
izpolnjevanja navedenih vsebinskih zahtev tudi uporabo dodatnih
dokazil poleg računa, na katerem je izkazan DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>26. Če morajo biti
za to, da se pogodba šteje za račun, z izdajo katerega nastane
obveznost plačila DDV v smislu 9. točke prvega odstavka 76. člena
ZDDV-1 oziroma 203. člena Direktive o DDV, v njej izkazana vsa
dejstva, ki utemeljujejo pravico do odbitka, posledično lahko
izostanejo samo tiste formalne sestavine računa, ki niso vsebinsko
povezane z uveljavljanjem pravice do odbitka. Kateri podatki lahko
izostanejo, je na splošni ravni težko opredeliti, vendar pa so to
lahko zgolj tisti podatki, ki se ne nanašajo na vsebinsko
dokazovanje okoliščin, ki so pomembne za uveljavljanje pravice do
odbitka (npr. zaporedna številka računa, uporabljena stopnja DDV,
če jo je mogoče ugotoviti iz v pogodbi navedenih zneskov).<a href=
"#_edn15" name="_ednref15" title="" id="_ednref15"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[15]</span></span></span></a>
Med take formalne sestavine pa zanesljivo ni mogoče uvrstiti za
navedeno vsebinsko presojo pomembnih elementov računa, kot je npr.
količina in vrsta dobavljenega blaga ali obseg in vrsta opravljenih
storitev oziroma datum, na katerega je bila opravljena dobava blaga
ali dokončana storitev.<a href="#_edn16" name="_ednref16" title=""
id="_ednref16"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[16]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>27. Tožena stranka
ima sicer prav, ko v svoji vlogi z dne 3. 11. 2022 poudarja, da
izdajatelj računa nosi določeno odgovornost za tveganje, da lahko
prejemnik računa na podlagi tudi nepravilnega računa uveljavlja
neupravičen odbitek vstopnega davka, kar lahko povzroči nevarnost
izgube davčnih prihodkov (ob sklicu na sklepne predloge generalne
pravobranilke Kokott v zadevi C-712/17, zgoraj, 16. točka
obrazložitve). Vendar pa je ta odgovornost poudarjena tedaj, ko
prodajalec blaga ali storitev izda <i><span style=
'border:none windowtext 1.0pt;padding:0cm'>račun</span></i>, torej
dokument, ki je izrecno označen kot tak. Enako velja tudi v
primeru, ko je taka označba vključena v pogodbo kot izrecna
pogodbena klavzula. Prav s tem, ko izdajatelj računa tega označi
kot takega in na njem navede (tudi) višino DDV, se namreč vzbudi v
prejemniku tega računa utemeljeno prepričanje, da lahko na njegovi
podlagi uveljavlja pravico do odbitka DDV, pa čeprav je tak račun
morebiti pomanjkljiv z vidika različnih predpisanih sestavin, ki
jih določata ZDDV-1 in Direktiva o DDV. Zato bi v takem primeru, ki
pa ni predmet obravnavane zadeve, za nastanek obveznosti plačila
DDV na podlagi 9. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 oziroma
203. člena Direktive o DDV, zadoščala bistveno bolj pomanjkljiva
pogodbena vsebina.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
Uporaba v konkretnem primeru</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>28. V obravnavani
zadevi je tudi skladno s sodbo SEU v obravnavani zadevi Vrhovno
sodišče dolžno v okviru vseh upoštevnih okoliščin iz postopka ter
zlasti vseh določb pogodbe o prodaji in povratnem najemu, ki jo je
sklenil revident, presoditi, ali ta pogodba dejansko vsebuje
informacije, ki so v obravnavanem primeru potrebne, da bi davčni
organ lahko ugotovil, ali so vsebinski pogoji za pravico do odbitka
DDV izpolnjeni. Ob tem je SEU navedlo, da mora glede okoliščine, da
je bil v postopku v glavni stvari v pogodbi o prodaji in povratnem
najemu res naveden znesek DDV, ne pa njegova stopnja, Vrhovno
sodišče preveriti, ali bi bilo to stopnjo na podlagi te pogodbe
vseeno mogoče ugotoviti (44. in 45. točka obrazložitve sodbe
SEU).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>29. Upravno sodišče
in pred tem že tožena stranka sta torej pri svoji presoji izhajala
iz zmotne razlage materialnega prava s tem, ko sta štela, da je za
obstoj računa po citiranih določbah ZDDV-1 in Direktive o DDV
nebistveno, ali njegove pomanjkljivosti vplivajo na pravico
leasingojemalca do odbitka DDV in da zadošča, da je bil v pogodbi
izkazan DDV. Kot pravilno poudarja revident, je navedeno stališče
tudi v direktnem nasprotju s stališči SEU v zvezi z obravnavano
zadevo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>30. Glede na v
postopku ugotovljeno dejansko stanje s strani tožene stranke, na
katero je oprlo svojo sodbo tudi Upravno sodišče, je nesporno, da
navedena pogodba ni vsebovala datuma dobave predmeta leasinga. Ker
gre za vsebinsko okoliščino, ki je nujna za utemeljevanje pravice
do odbitka, kot to pravilno poudarja revident, navedene pogodbe ni
mogoče šteti za račun v smislu 9. točke prvega odstavka 76. člena
ZDDV-1 in 203. člena Direktive o DDV. Taka pogodba torej ne bi
mogla biti podlaga za presojo, da so vsebinski pogoji za pravico do
odbitka DDV izpolnjeni.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>31. Na navedeno ne
more vplivati dejstvo, da bi bilo mogoče iz drugih dejanj in
dokumentov sklepati na to, kdaj je bila dobava dejansko izvršena,
saj se s tem dokazuje dejstva povezana z obstojem transakcije in ne
dejstvo, da gre pri pogodbi za račun v smislu navedenih določb
ZDDV-1 in Direktive o DDV, na podlagi katerega bi bilo mogoče
priznati pravico do odbitka. Prav tako je ob tem mogoče dodati, da
tudi sam davčni organ v obravnavani zadevi drugi pogodbeni stranki
ni priznal uveljavljanje pravice do odbitka na podlagi navedene
pogodbe in ob upoštevanju drugih predloženih dokazov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>32. Glede na
navedeno je Vrhovno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava
v povezavi z v dosedanjem postopku ugotovljenim dejanskim stanjem
ugotovilo, da je bila dodatna odmera DDV revidentki v mesecu
novembru 2007 na podlagi 9. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1
v obravnavani zadevi nezakonita. Ker obveznost dodatne odmere davka
tedaj ni nastala in ni zapadla v plačilo, tudi ni bilo podlage za
odmero obresti po 95. členu ZDavP-2 iz tako nastale
obveznosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>33. Vrhovno sodišče
je skladno z napotki SEU in s ciljem zagotavljanja pravice do
odločanja v razumnem roku reviziji ugodilo tako, da je sodbo
Upravnega sodišča spremenilo (prvi odstavek 94. člena ZUS-1) in
skladno s tožbo odpravilo v reviziji sporne dele izpodbijanega
upravnega akta (64. člen ZUS-1) ter zadeve ni vrnilo v ponovno
odločanje toženi stranki, tako da je v tem delu postopek
pravnomočno končan. Glede na uspeh v revizijskem postopku je tako
tožbi delno ugodilo in izpodbijano odločbo tožene stranke v delih,
s katerimi je bilo dokončno odločeno o obveznosti revidentke v
obravnavani zadevi, odpravilo v delu, ki je bil predmet revizijske
presoje. Odločilo je, da se v delu, ki se nanaša na plačilo obresti
v višini 50.571,88 EUR, ki so bile odmerjene kot posledica dodatno
odmerjenega DDV v višini 110.056,86 EUR za obdobje od novembra 2007
do julija 2014, izpodbijani upravni akt deloma odpravi tako, da
obveznost plačila DDV na podlagi Pogodbe ni nastala ter da se
navedena višina obresti revidentki, ki je izhajala iz te
obveznosti, ne naloži v plačilo. Skladno s tem je odpravilo drugi
odstavek točke I/1 izreka odločbe FURS, spremenjenega z drugo
alinejo prvega odstavka izreka odločbe Ministrstva za finance ter
odpravilo tretji odstavek točke I/1 izreka odločbe FURS,
spremenjenega s tretjo alinejo prvega odstavka izreka odločbe
Ministrstva za finance, v delu, ki se nanaša na obveznost plačila
zneska obresti v višini 50.571,88 EUR. V preostalem je tožbo
zavrnilo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>34. Glede na tako
odločitev je odgovor na drugo revizijsko vprašanje, ki se nanaša na
obrestovanje davčne obveznosti po 95. členu ZDavP-2, za nadaljnji
postopek nepotreben in se Vrhovno sodišče do njega ni
opredeljevalo. Ob tem pa dodaja, da je Vrhovno sodišče 31. 3. 2021
in 10. 6. 2021 na Ustavno sodišče Republike Slovenije (v
nadaljevanju Ustavno sodišče) že vložilo zahtevi za oceno
ustavnosti 95. člena ZDavP-2 in prvega ter tretjega odstavka 71.
člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku
ZDavP-2J v zvezi s 95. členom ZDavP-2, ki se pred Ustavnim sodiščem
vodita pod opravilnima številkama U-I-85/21 in
U-I-150/21.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
K III. točki izreka</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>35. Ker je revident
z revizijo uspel, je Vrhovno sodišče odločilo o stroških upravnega
spora pred Upravnim sodiščem in o stroških revizijskega postopka
(drugi odstavek 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena
ZUS-1). Stroški postopka pred Upravnim sodiščem so priznani na
podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3.
člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu ter
odmerjeni v višini 285,00 EUR, povečani za 22 % DDV (62,70 EUR),
skupaj torej 347,70 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>36. Stroške
revizijskega postopka pa je Vrhovno sodišče odmerilo na podlagi
prvega odstavka 25. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 154.
člena ZPP in 12. členom Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), ki
določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi,
veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z
vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik
zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji (drugi odstavek).
Revizijski stroški so v skladu s 5. točko tarifne številke 30
odmerjeni v skladu s prvo alinejo 1. točke tarifne številke 30
(sedaj tarifne številke 34) in 1. točko tarifne številke 18 OT
(sedaj tarifne številke 19), ki je veljala v času, ko je odvetnik
delo opravil, in (sedanje) vrednosti točke 0,60 EUR. Upoštevana je
vrednost spornega predmeta 50.571,88 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>37. Revident je
zahteval povračilo stroškov za predlog za dopustitev revizije in
revizijo. Ker OT ne vsebuje izrecne določbe o odmeri stroškov za
predlog za dopustitev revizije v upravnem sporu, revizijski
postopek v upravnem sporu pa je enak revizijskemu postopku v
pravdnih zadevah, je Vrhovno sodišče stroške za obrazložen predlog
za dopustitev revizije odmerilo na podlagi določb OT, ki veljajo za
pravdni postopek in revidentu za vložitev predloga za dopustitev
revizije priznalo 1125 točk (4. točka tarifne številke 21 v
povezavi s 1. točko tarifne številke 30 OT). Za revizijo pa je
Vrhovno sodišče revidentu priznalo 787,5 točk, pri čemer je
upoštevalo 5. točko tarifne številke 30 OT in 5. točko tarifne
številke 21 OT, po kateri se 50 % nagrade za predlog za dopustitev
revizije všteva v odvetniške stroške za izredno pravno sredstvo.
Pri tem je Vrhovno sodišče upoštevalo 50 % prisojene nagrade za
predlog za dopustitev revizije (562,5 točk). Revidentu se torej za
revizijski postopek priznajo stroški v znesku 1.147,50 EUR (1912,5
točk) in 29,12 EUR materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena
OT), oboje povečano za 22 % DDV, skupaj torej 1.435,47 EUR. Skupni
stroški upravnega spora pred Upravnim sodiščem in stroški
revizijskega postopka torej znašajo 1.783,18 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>38. Zahtevane
zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka
za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena
Obligacijskega zakonika).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>39. Vračilo plačanih
sodnih taks bo v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o sodnih
taksah v zvezi določbo točke c opombe 6.1. taksne tarife izvršilo
Upravno sodišče po uradni dolžnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
Glasovanje</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Vrhovno sodišče je
odločitev sprejelo soglasno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
<div><br clear="all" />
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<div id="edn1">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref1" name="_edn1" title="" id="_edn1"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[1]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:#303030;background: white'>Ob
tem sta družbi, kot dogovorjeno v Pogodbi, tri dni kasneje sklenili
Prodajno pogodbo L-K-0070051 z dne 22. 11. 2007 za zemljišče s
starim objektom. V mesecu novembru 2007 je revidentka uveljavljala
pravico do odbitka DDV iz naslova te Prodajne pogodbe.</span></p>
</div>
<div id="edn2">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref2" name="_edn2" title="" id="_edn2"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[2]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:#303030;background: white'>Ker
A., d. o. o., v predpisanem roku ni izpolnila svojih obveznosti, je
bila skoraj štiri leta kasneje, dne 21. 10. 2011, Pogodba
sporazumno razvezana. Revidentka je nepremičnino naprej prodala
drugemu kupcu po ceni, v katero je bil vključen DDV.</span></p>
</div>
<div id="edn3">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref3" name="_edn3" title="" id="_edn3"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[3]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:#303030;background: white'>V
tem postopku je bilo ugotovljeno tudi, da revidentka ne bi smela
uveljavljati pravice do odbitka DDV po Prodajni pogodbi z dne 22.
11. 2007.</span></p>
</div>
<div id="edn4">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref4" name="_edn4" title="" id="_edn4"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[4]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:#303030;background: white'>Tako
tudi SEU na primer v sodbi z dne 8. maja 2019, EN.SA., C-712/17,
točka 26 in tam navedena sodna praksa.</span></p>
</div>
<div id="edn5">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref5" name="_edn5" title="" id="_edn5"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[5]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:#303030;background: white'>Tako
tudi sodba SEU v zvezi z obravnavano zadevo, 35. točka
obrazložitve.</span></p>
</div>
<div id="edn6">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref6" name="_edn6" title="" id="_edn6"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[6]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:#303030;background: white'>Tako
tudi 226. člen Direktive o DDV. Pod zakonsko določenimi pogoji
lahko zavezanec izda tudi poenostavljen račun, ki lahko vsebuje
manj podatkov (83. člen ZDDV-1).</span></p>
</div>
<div id="edn7">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref7" name="_edn7" title="" id="_edn7"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[7]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:#303030;background: white'>Sodba
SEU v zvezi z obravnavano zadevo, 43. točka
obrazložitve.</span></p>
</div>
<div id="edn8">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref8" name="_edn8" title="" id="_edn8"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[8]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:#303030;background: white'>Prav
tam, 42. točka obrazložitve.</span></p>
</div>
<div id="edn9">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref9" name="_edn9" title="" id="_edn9"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[9]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:#303030;background: white'>Pravica
do odbitka DDV je odvisna tudi od upoštevanja vsebinskih zahtev ali
pogojev (sodba SEU z dne 19. oktobra 2017, Paper Consult, C-101/16,
točka 38-40). O vsebinskih pogojih SEU več na primer tudi v sodbi z
dne 12. aprila 2018, Biosafe, C-8/17.</span></p>
</div>
<div id="edn10">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref10" name="_edn10" title="" id="_edn10"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[10]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:#303030; background:white'>Glej
npr. sodbo SEU z dne 15. 9. 2016, Barlis 06, C-516/14.</span></p>
</div>
<div id="edn11">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref11" name="_edn11" title="" id="_edn11"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[11]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:#303030; background:white'>Tudi
219. člen Direktive o DDV izrecno določa, da se enako kot račun
obravnava vsak dokument ali sporočilo, ki spreminja prvotni račun
in se nanj izrecno in nedvoumno nanaša. O tem SEU v zadevi Barlis
06, 44. točka obrazložitve.</span></p>
</div>
<div id="edn12">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref12" name="_edn12" title="" id="_edn12"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[12]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:#303030; background:white'>V
skladu z ustaljeno sodno prakso SEU je pravica davčnih zavezancev,
da DDV, ki ga morajo plačati, znižajo za vstopni DDV, ki ga
dolgujejo ali so ga plačali za blago, ki so ga pridobili, in
storitve, ki so bile opravljene zanje, pomeni temeljno načelo
skupnega sistema DDV, ki ga je določila zakonodaja Unije (glej
zlasti sodbi z dne 25. oktobra 2001, Komisija/Italija, C-78/00,
točka 28, in z dne 21. junija 2012, Mahagében in Dávid, C-80/11 in
C-142/11, , točka 37). Pravica do odbitka, določena v členu 167 in
naslednjih Direktive 2006/112, je sestavni del sistema DDV in
načeloma ne sme biti omejena. Podrobneje, ta pravica se izvede
takoj za vse davke, ki so bili naloženi na vstopne transakcije
(glej zlasti sodbi z dne 21. marca 2000, Gabalfrisa in drugi, od
C-110/98 do C-147/98, točka 43, in z dne 21. junija 2012, Mahagében
in Dávid, C-80/11 in C-142/11, točka 38). Namen sistema odbitkov je
podjetniku v celoti olajšati breme dolgovanega ali plačanega DDV v
okviru vseh njegovih gospodarskih dejavnosti.</span></p>
</div>
<div id="edn13">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref13" name="_edn13" title="" id="_edn13"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[13]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:#303030; background:white'>Zadeva
Barlis 06, 44. točka obrazložitve in nasl. Če davčni organ prizna
pravico do odbitka na podlagi pomanjkljivega računa zaradi uporabe
drugih upoštevnih dokumentov, ki dokažejo vsebinske pogoje za
uveljavljanje te pravice, pa lahko naloži izdajatelju računa
obveznost plačila DDV zaradi obstoja transakcije, obremenjene z
DDV, glede katere je bila uveljavljena pravica do odbitka, in ne na
podlagi formalnega dejstva izdanega računa iz citiranih določb
ZDDV-1 in Direktive o DDV.</span></p>
</div>
<div id="edn14">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref14" name="_edn14" title="" id="_edn14"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[14]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:#303030; background:white'>Prav
tam, 42. točka obrazložitve, glej tudi sodbo SEU v sodbi z dne 13.
februarja 2014 v zadevi Maks Pen EOOD, C-18/13.</span></p>
</div>
<div id="edn15">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref15" name="_edn15" title="" id="_edn15"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[15]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:#303030; background:white'>V
tem smislu tudi Sodba SEU v zvezi z obravnavano zadevo, 45. točka
obrazložitve.</span></p>
</div>
<div id="edn16">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref16" name="_edn16" title="" id="_edn16"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[16]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:#303030; background:white'>Navedeno
jasno izhaja tudi iz Sodbe Barlis 06, 1. točka izreka.</span></p>
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'> </p>
</div>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV