www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

KRAJ ELEKTRONSKO OPRAVLJENIH STORITEV - Umetna določitev tega kraja s konstrukcijo brez gospodarske stvarnosti (23.02.2016)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>Šablona</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>EVROPSKA UNIJA</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>SODIŠČE EVROPSKE UNIJE</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Sodba Sodišča Evropske unije (tretji
senat) v zadevi: C-419/14</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Datum: 17.12.2015</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b><u><span style='font-size:12.0pt'>V zadevi:
WebMindLicenses</span></u></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><u><span style=
'font-size:12.0pt'>Predmet spora:</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point1" id=
"point1"><span style='font-size:12.0pt'>1</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 2(1)(c),
24(1), 43 in 273 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra
2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347,
str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV), Uredbe Sveta (EU) št.
904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti
goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 268,
str. 1), člena 4(3) PEU, členov 49 PDEU, 56 PDEU in 325 PDEU, ter
členov 7, 8, 41, 47, 48, 51 in 52 Listine Evropske unije o
temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point2" id=
"point2"><span style='font-size:12.0pt'>2</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med družbo WebMindLicenses
Kft. (v nadaljevanju: WML) in Nemzeti Adó- és Vámhivatal Kiemelt
Adó- és Vám Főigazgatóság (nacionalna davčna in carinska uprava,
generalna davčna in carinska direkcija za velike davčne zavezance,
v nadaljevanju: nacionalna davčna in carinska uprava) v zvezi z
njeno odločbo, s katero je naloženo plačilo različnih zneskov iz
naslova davkov, ki se nanašajo na davčna leta od 2009 do 2011,
globe in zamudnih obresti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Pravni okvir</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Pravo Unije</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point3" id=
"point3"><span style='font-size:12.0pt'>3</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        V
skladu s členom 2(1)(c) Direktive o DDV so predmet davka na dodano
vrednost (v nadaljevanju: DDV) storitve, ki jih davčni zavezanec,
ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za
plačilo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point4" id=
"point4"><span style='font-size:12.0pt'>4</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen
9(1), drugi pododstavek, te direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„‚Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost
proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno
z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih
poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje
premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu
doseganju dohodka.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point5" id=
"point5"><span style='font-size:12.0pt'>5</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        V
skladu s členom 24(1) navedene direktive je „opravljanje storitev“
vsaka transakcija, ki ni dobava blaga.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point6" id=
"point6"><span style='font-size:12.0pt'>6</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Direktiva
o DDV je v različici, ki je veljala od 1. januarja 2007 do 31.
decembra 2009, v členu 43 določala:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Kraj opravljanja storitve je kraj, kjer ima
izvajalec, ki opravi storitev, sedež svoje dejavnosti ali stalno
poslovno enoto, iz katere opravi storitev, ali če nima takšnega
sedeža ali stalne poslovne enote, kraj, kjer ima stalno
prebivališče ali kjer običajno prebiva.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point7" id=
"point7"><span style='font-size:12.0pt'>7</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        V
različici, ki izhaja iiz Direktive Sveta 2008/8/ES z dne 12.
februarja 2008 o spremembi Direktive o DDV glede kraja opravljanja
storitev (UL L 44, str. 11), ki velja od 1. januarja 2010,
člen 45 določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Kraj opravljanja storitev za osebo, ki ni
davčni zavezanec, je kraj, kjer ima izvajalec sedež svoje
dejavnosti. Če so te storitve opravljene iz stalne poslovne enote
izvajalca v kraju, ki ni kraj, v katerem ima sedež svoje
dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima stalno
poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni,
je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima izvajalec stalno
prebivališče ali kjer običajno prebiva.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point8" id=
"point8"><span style='font-size:12.0pt'>8</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen
56 te direktive je v različici, ki je veljala od 1. januarja 2007
do 31. decembra 2009, določal:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Kraj
opravljanja naslednjih storitev, če se opravijo za prejemnike s
sedežem zunaj Skupnosti ali za davčne zavezance s sedežem v
Skupnosti, vendar ne v isti državi, kjer ima izvajalec sedež, je
kraj, kjer ima prejemnik sedež svoje dejavnosti ali ima stalno
poslovno enoto, za katero se opravi storitev, ali, če takšen kraj
ne obstaja, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno
prebiva:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[...]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>k)      elektronsko
opravljane storitve, zlasti storitve, navedene v Prilogi
II;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[...]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point9" id=
"point9"><span style='font-size:12.0pt'>9</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        V
navedeni Prilogi II z naslovom „Okvirni seznam elektronsko
opravljanih storitev iz točke (k) člena 56(1)“ je med drugim
navedeno „[s]pletna ponudba, spletno gostovanje, vzdrževanje
programov in opreme na daljavo“ ter „dobava slik, besedil in
informacij kot tudi dajanje baz podatkov na razpolago“.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point10" id=
"point10"><span style='font-size:12.0pt'>10</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 59
Direktive o DDV v različici, ki izhaja iz Direktive 2008/8,
določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Kraj opravljanja naslednjih storitev osebi, ki
ni davčni zavezanec in ima sedež oziroma stalno prebivališče ali
običajno prebivališče izven Skupnosti, je kraj, v katerem ima ta
oseba sedež, stalno prebivališče ali običajno
prebivališče:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[...]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(k)      elektronsko
opravljene storitve, zlasti tiste iz Priloge II.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[...]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point11" id=
"point11"><span style='font-size:12.0pt'>11</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 250(1)
Direktive o DDV določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Vsak davčni zavezanec mora predložiti obračun
DDV, ki vsebuje vse podatke, potrebne za izračun davka, za katerega
je nastala obveznost obračuna in odbitkov, in, kolikor je to
potrebno za določitev osnove za obdavčitev, skupno vrednost
transakcij, ki se nanašajo na ta davek in odbitke, ter vrednost
kakršnih koli oproščenih transakcij.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point12" id=
"point12"><span style='font-size:12.0pt'>12</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 273
Direktive o DDV določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Države članice lahko določijo še druge
obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje
DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem
obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo
davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne
obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo
formalnosti pri prehodu meja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[...]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point13" id=
"point13"><span style='font-size:12.0pt'>13</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V uvodni
izjavi 7 Uredbe št. 904/2010 je navedeno:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Za namene pobiranja dolgovanega davka, bi
morale države članice sodelovati in tako zagotoviti pravilno odmero
DDV. Zato morajo ne samo nadzorovati pravilno uporabo dolgovanega
davka na svojem ozemlju, temveč bi morale tudi ponuditi pomoč
drugim državam članicam za zagotovitev pravilne uporabe davka v
zvezi z dejavnostjo, ki se opravlja na njihovem ozemlju, dolgovan
pa je v drugi državi članici.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point14" id=
"point14"><span style='font-size:12.0pt'>14</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 1 te
uredbe določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Ta uredba
določa pogoje, pod katerimi sodelujejo pristojni organi v državah
članicah, odgovorni za uporabo predpisov o DDV, drug z drugim in s
Komisijo, da se zagotovi izpolnjevanje obveznosti z navedenimi
predpisi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Zato določa pravila in postopke, ki omogočajo
pristojnim organom držav članic, da sodelujejo in izmenjujejo
kakršne koli informacije drug z drugim, ki lahko pomagajo, da se
izvede pravilna odmera DDV, da se nadzira pravilna uporaba DDV,
predvsem pri transakcijah znotraj Skupnosti, ter se bori proti
goljufijam na področju DDV. Določa predvsem pravila in postopke, ki
državam članicam omogočajo zbiranje in izmenjavo navedenih
informacij z elektronskimi sredstvi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[...]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Madžarsko pravo</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point15" id=
"point15"><span style='font-size:12.0pt'>15</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 37
zakona št. CXXVII iz leta 2007 o davku na dodano vrednost (az
általános forgalmi adóról szóló 2007. évi CXXVII. törvény)
določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      V primeru
opravljanja storitev za davčnega zavezanca je kraj opravljanja
storitev kraj, kjer ima prejemnik storitev sedež za opravljanje
gospodarske dejavnosti, ali, če nima takega sedeža za gospodarske
namene, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali kjer običajno
prebiva.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      V primeru
opravljanja storitev za osebo, ki ni davčni zavezanec, je kraj
opravljanja storitev kraj, kjer ima izvajalec storitev sedež za
opravljanje gospodarske dejavnosti, ali, če nima takega sedeža za
ekonomske namene, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali kjer
običajno prebiva.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point16" id=
"point16"><span style='font-size:12.0pt'>16</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 46
tega zakona določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Za
storitve iz tega člena je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima
v tem okviru sedež prejemnik, ki ni davčni zavezanec, ali, če nima
takega sedeža, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali kjer običajno
prebiva, če je ta kraj zunaj ozemlja Skupnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Storitve,
za katere se uporablja ta člen, so:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[...]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>k)      elektronsko
opravljane storitve.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[...]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point17" id=
"point17"><span style='font-size:12.0pt'>17</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 50, od
(4) do (6), zakona št. CXL iz leta 2004 o splošnih določbah na
področju upravnega postopka in upravnih storitev (a közigazgatási
hatósági eljárás és szolgáltatás általános szabályairól szóló 2004.
évi CXL. törvény), določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„4.      V okviru
upravnega postopka je mogoče uporabiti dokaze, ki lahko olajšajo
razjasnitev dejanskega stanja. Med dokaze spadajo zlasti: izjave
strank, dokumenti, navedbe prič, zapisniki ogledov prostorov,
izvedenska mnenja, zapisniki, opravljeni med upravnim nadzorom in
materialni dokazi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>5.      Upravni
organ se prosto odloči, katera dokazna sredstva bo uporabil. Zakon
lahko upravnemu organu naloži, naj odločbo utemelji izključno na
enem dokaznem sredstvu; poleg tega lahko nacionalni zakon ali
predpis za določene zadeve nalaga uporabo posebnega dokaznega
sredstva ali zahteva pridobitev mnenja določenega
organa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>6.      Upravni
organ dokaze presodi ločeno in vse skupaj ter ugotovi dejstva glede
na prepričanje, ki nastane na tej podlagi.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point18" id=
"point18"><span style='font-size:12.0pt'>18</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 51
zakona št. CXXII iz leta 2010 o nacionalni davčni in carinski
upravi (a Nemzeti Adó- és Vámhivatalról szóló 2010. évi CXXII.
törvény) določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Generalna
direkcija za kazenske zadeve pri [davčni in carinski upravi] in
pomožne službe generalne direkcije za kazenske zadeve (v
nadaljevanju: pooblaščene službe) lahko tajno – v okviru, določenem
s tem zakonom – zbirajo informacije, da bi preprečile, ustavile,
odkrile, prekinile storitev kaznivega dejanja, ki je predmet
preiskovalnega pooblastila [davčne in carinske uprave] na podlagi
zakona o kazenskem postopku, ugotovile identiteto storilca, ga
priprle, določile kraj njegovega prebivanja ali pridobile dokaze,
vključno za zaščito oseb, ki sodelujejo v kazenskem postopku, oseb,
ki so del uprave, pristojnih za preiskavo, in oseb, ki sodelujejo s
sodiščem.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Ukrepi,
sprejeti na podlagi odstavka 1 zgoraj, in podatki fizičnih oseb,
pravnih oseb in organizacij brez pravne osebnosti, ki jih zadevajo
ti ukrepi, se ne smejo razkriti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      Pooblaščene
službe in, kar zadeva pridobljene podatke in sam ukrep zbiranja
informacij, tožilec in sodnik se lahko seznanijo z vsebino
podatkov, ki so bili vključeni v spis – brez posebnega dovoljenja –
med zbiranjem teh informacij.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point19" id=
"point19"><span style='font-size:12.0pt'>19</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 97, od
(4) do (6), zakona št. XCII iz leta 2003 o davčnem postopku
(az adózás rendjéről szóló 2003. évi XCII. törvény),
določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„4.      Davčna
uprava mora med nadzorom ugotoviti in dokazati dejstva, razen v
primerih, v katerih v skladu z zakonom dokazno breme nosi davčni
zavezanec.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>5.      Med
dokazna sredstva in dokaze spadajo zlasti: dokumenti, izvedenska
mnenja, navedbe davčnega zavezanca, njegovega zastopnika, njegovih
zaposlenih ali drugih davčnih zavezancev, pričanja, ogledi
prostorov, poskusni nakupi, tajni poskusni nakupi, poskusna
proizvodnja, popis inventarja na kraju samem, podatki drugih
davčnih zavezancev, ugotovitve povezanih odrejenih nadzorov,
vsebina posredovanih informacij, elektronski podatki ali
informacije, ki izhajajo iz registrov drugih uprav ali javno
dostopnih registrov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>6.      Ko davčna
uprava ugotavlja dejstva, mora raziskati tudi dejstva, ki so v
korist davčnega zavezanca. Dejstvo ali okoliščina, ki nista
dokazana, se ne moreta – razen v postopku ocenjevanja – presojati v
škodo davčnega zavezanca.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Dejansko stanje spora o glavni stvari
in vprašanja za predhodno odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point20" id=
"point20"><span style='font-size:12.0pt'>20</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      WML je
gospodarska družba, registrirana na Madžarskem in ustanovljena leta
2009, njen poslovodja pa je lastnik celotnega kapitala. S pogodbo z
dne 1. septembra 2009 je ta družba od Hypodest Patent Development
Company, družbe s sedežem na Portugalskem, brezplačno pridobila
strokovno znanje, ki omogoča upravljanje spletnega mesta, prek
katerega so bile opravljene erotične interaktivne avdiovizualne
storitve, pri katerih lahko v realnem času sodelujejo fizične osebe
po vsem svetu (v nadaljevanju: strokovno znanje družbe WML). Ta je
istega dne to strokovno znanje z licenčno pogodbo prenesla na
družbo Lalib – Gestão e Investimentos Lda. (v nadaljevanju: Lalib),
družbo s sedežem na Madeiri (Portugalska).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point21" id=
"point21"><span style='font-size:12.0pt'>21</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Po davčnem
nadzoru pri družbi WML, ki se je nanašal na del leta 2009 ter na
leti 2010 in 2011, je prvostopenjski davčni organ z odločbo z dne
8. oktobra 2013 izvedel več odmer in tej družbi naložil plačilo
različnih zneskov, od tega 10.293.457.000 madžarskih forintov (HUF)
iz naslova DDV, 7.940.528.000 HUF iz naslova globe in 2.985.262.000
HUF iz naslova zamudnih obresti z obrazložitvijo, da glede na
dokaze, ki jih je zbral, prenos strokovnega znanja iz družbe WML na
družbo Lalib ni ustrezal dejanski ekonomski transakciji, ker je to
strokovno znanje dejansko uporabljala družba WML, tako da bi bilo
treba šteti, da je uporaba navedenega strokovnega znanja potekala
na madžarskem ozemlju.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point22" id=
"point22"><span style='font-size:12.0pt'>22</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      To odločbo
je deloma spremenila nacionalna davčna in carinska uprava, ki pa je
tudi menila, da se strokovno znanje družbe WML v resnici ni
uporabljalo s strani družbe Lalib in za njo ter da je zato družba
WML s tem, da je z njo sklenila licenčno pogodbo, zlorabila pravo,
da bi se izognila madžarski davčni zakonodaji, ki je manj ugodna od
portugalske davčne zakonodaje. V podporo tej ugotovitvi je bilo med
drugim navedeno, da družba WML ni nikoli nameravala na družbo Lalib
prenesti ugodnosti pridobivanja dobička od uporabe strokovnega
znanja družbe WML, da so obstajale tesne osebne vezi med imetnikom
tega strokovnega znanja in podizvajalci, ki so dejansko upravljali
zadevno spletno mesto, da je upravljanje portugalske družbe
neracionalno, da njena dejavnost namerno ustvarja izgubo in da nima
zmogljivosti za samostojno uporabo tega znanja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point23" id=
"point23"><span style='font-size:12.0pt'>23</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba WML
je vložila tožbo zoper odločbo nacionalne davčne in carinske
uprave, ki ji očita, da je brez njene vednosti uporabila dokaze,
pridobljene s prestrezanjem telekomunikacij in zasegom elektronske
pošte v okviru vzporednega kazenskega postopka, v katerem ni
sodelovala.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point24" id=
"point24"><span style='font-size:12.0pt'>24</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
zatrjuje, da so bili razlogi za sodelovanje družbe Lalib pri
uporabi strokovnega znanja družbe WML poslovni, tehnični in pravni.
Zadevne storitve, dostopne na spletnem mestu proti plačilu, naj se
namreč ne bi mogle opravljati iz Madžarske v obdobju, ki je predmet
nadzora, ker vključitev v sistem plačevanja z bančno kartico za
take storitve v tej državi ni bila mogoča. Ta družba naj tudi ne bi
imela osebja, tehničnega znanja, sredstev, portfelja pogodb, niti
mednarodne navezne okoliščine, ki bi ji omogočala uporabljati
zadevno spletno mesto. Družba Lalib, imetnica spletnih imen, naj bi
bila kot ponudnica vsebin tista, ki naj bi nosila civilno in
kazensko odgovornost za predlagane storitve. Zato naj sklenitev
licenčne pogodbe z družbo Lalib ne bi imela davčnega cilja in naj
bi se DDV zakonito plačeval na Portugalskem. Poleg tega naj ne bi
imela resnične davčne ugodnosti, saj je razlika med stopnjami DDV,
ki veljajo na Madžarskem, in med tistimi, ki veljajo na
Portugalskem, zanemarljiva.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point25" id=
"point25"><span style='font-size:12.0pt'>25</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče ob sklicevanju na sodbi Cadbury Schweppes in Cadbury
Schweppes Overseas (C-196/04, EU:C:2006:544) in Newey (C-653/11,
EU:C:2013:409) navaja, da se v zvezi s posebnostjo zadevnih
storitev, ki so na voljo na internetu, sprašuje o okoliščinah, ki
jih je treba – da bi lahko določilo kraj opravljanja storitev –
upoštevati pri presoji, ali uporabljena pogodbena struktura pomeni
zlorabo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point26" id=
"point26"><span style='font-size:12.0pt'>26</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
se sprašuje, ali iz ciljev Direktive o DDV izhaja, da davčna uprava
lahko zbere dokaze, pridobljene v okviru kazenskega postopka, ki
vključuje tajna sredstva, in te podatke uporabi za utemeljitev
upravne odločbe. V zvezi s tem se ob sklicevanju na sodbo Åkerberg
Fransson (C-617/10, EU:C:2013:105) sprašuje o omejitvah, ki jih
Listina postavlja za institucionalno in procesno avtonomijo držav
članic.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point27" id=
"point27"><span style='font-size:12.0pt'>27</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče poleg tega navaja, da se v postopku v glavni stvari
postavlja tudi vprašanje, kako mora davčna uprava države članice v
okviru čezmejnega upravnega sodelovanja ravnati v primeru, v
katerem je bil DDV že plačan v drugi državi članici.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point28" id=
"point28"><span style='font-size:12.0pt'>28</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah je Fővárosi Közigazgatási és Munkaügyi bíróság (upravno
in delovno sodišče v Budimpešti) prekinilo odločanje in Sodišču v
predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Ali je v
okviru identifikacije osebe, ki opravlja storitev, za namene DDV –
kadar se ugotavlja, ali je transakcija fiktivna, brez dejanske
ekonomske in trgovinske vsebine in namenjena izključno pridobitvi
davčne ugodnosti – za razlago členov 2(1)(c), 24(1) in 43 Direktive
[o DDV] pomembno dejstvo, da je v postopku v glavni stvari,
upravitelj in 100 odstotni delničar gospodarske družbe, ki izda
licenco, fizična oseba, ki je ustvarila strokovno znanje, ki se
prenese na podlagi licenčne pogodbe?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Če je
odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je pri uporabi členov
2(1)(c), 24(1) in 43 Direktive o DDV in presoji obstoja zlorabe
pomembno dejstvo, da ta fizična oseba neformalno vpliva oziroma bi
lahko vplivala na način upravljanja gospodarske družbe, ki je
pridobila licenco, in na odločitve te družbe? Ali je pri tej
razlagi lahko upoštevna okoliščina, da tisti, ki je ustvaril
strokovno znanje, neposredno ali posredno sodeluje ali bi lahko
sodeloval – tako da poklicno svetuje ali daje nasvete za razvoj in
uporabo strokovnega znanja – pri sprejemanju poslovnih odločitev,
povezanih z opravljanjem storitve na podlagi tega strokovnega
znanja?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      Ali je v
okoliščinah postopka v glavni stvari in ob upoštevanju navedenega v
drugem vprašanju za identifikacijo osebe, ki opravlja storitev, za
namene DDV poleg analiz osnovne pogodbene transakcije upoštevno
dejstvo, da tisti, ki je ustvaril strokovno znanje, kot fizična
oseba vpliva, natančneje, odločilno vpliva, ali določa smernice
glede načina opravljanja storitve, ki temelji na tem strokovnega
znanju?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>4.      Če je
odgovor na tretje vprašanje pritrdilen, katere okoliščine se lahko
pri ugotavljanju obsega tega vpliva in teh smernic upoštevajo,
oziroma podrobneje, na podlagi katerih meril je mogoče ugotoviti,
da se odločilno vpliva na opravljanje storitve in da se je izvršila
dejanska ekonomska vsebina osnovne transakcije v korist družbe, ki
izda licenco?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>5.      Ali se v
okoliščinah postopka v glavni stvari pri preučitvi pridobitve
davčne ugodnosti pri analizi razmerij gospodarskih subjektov in
oseb, ki so udeležene v transakciji, upošteva dejstvo, da so davčni
zavezanci, ki so sodelovali pri sporni pogodbeni transakciji,
namenjeni davčni utaji, pravne osebe, kadar davčni organi države
članice fizični osebi naložijo sprejetje strateških in operativnih
odločitev družbe? Če je tako, ali je treba upoštevati, v kateri
državi članici je fizična oseba sprejela te odločitve? Če je mogoče
ugotoviti, da pogodbeni položaj strank ni odločilen, ali je v
okoliščinah, kakršne so v obravnavani zadevi, za razlago pomembno
dejstvo, da podizvajalci upravljajo tehnična sredstva, kadre in
finančne transakcije, ki so potrebne za opravljanje obravnavane
storitve, ki temelji na internetu?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>6.      Če je
mogoče ugotoviti, da določbe licenčne pogodbe ne odražajo dejanske
ekonomske vsebine, ali sprememba pogodbenih določb in vzpostavitev
položaja, ki bi obstajal, če transakcije, v kateri je prišlo do
zlorabe, ne bi bilo, pomenita, da lahko davčna uprava države
članice drugače določi državo članico, kjer se opravlja storitev,
in s tem kraj, kjer nastane obveznost obračuna davka, čeprav je
družba, ki je pridobila licenco, plačala davek, ki se lahko zahteva
v državi članici, kjer ima sedež, in v skladu z zakonskimi
zahtevami, določenimi v tej državi članici?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>7.      Ali je
treba člena 49 PDEU in 56 PDEU razlagati tako, da nasprotujeta
pogodbenemu razmerju, kakršno je predmet postopka v glavni stvari –
v skladu s katerim družba, ki je davčna zavezanka v neki državi
članici, na podlagi licenčne pogodbe prenese na drugo družbo,
davčno zavezanko v drugi državi članici, strokovno znanje za
opravljanje storitev z vsebino za odrasle z interaktivno
telekomunikacijsko tehnologijo, ki temelji na internetu, in pravico
do njegove uporabe v okoliščinah, za katere je značilno dejstvo, da
je obdavčitev z DDV države članice, kjer je sedež družbe, ki je
pridobila licenco, ugodnejša glede prenesene storitve – in da lahko
to razmerje pomeni zlorabo svobode ustanavljanja in opravljanja
storitev?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>8.      Kakšen
pomen je treba v okoliščinah, kakršne so v obravnavani zadevi, ne
glede na davčno ugodnost, ki naj bi se lahko pridobila, dati
poslovnim interesom družbe, ki izda licenco? Ali je v zvezi s tem –
in podrobneje – za razlago pomembno dejstvo, da je 100 odstotni
lastnik in upravitelj družbe, ki izda licenco, fizična oseba, ki je
prvotno ustvarila strokovno znanje?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>9.      Ali je pri
analizi zlorab mogoče upoštevati okoliščine, ki so podobne tem v
sporu o glavni stvari, kot so tehnični podatki in infrastruktura v
zvezi z uvedbo in opravljanjem storitve, ki je predmet sporne
transakcije in priprav in kadrov, ki jih ima družba, ki izda
licenco za opravljanje zadevne storitve, in če je odgovor
pritrdilen, kakšen je njihov pomen?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>10.      Ali je
treba v položaju, ki se analizira v obravnavani zadevi, člene
2(1)(c), 24(1), 43 in 273 Direktive o DDV v povezavi s členom 4(3)
PEU in členom 325 PDEU razlagati tako, da lahko davčni organ države
članice – za učinkovito izpolnjevanje obveznosti držav članic
Unije, da učinkovito in pravočasno poberejo celotni znesek DDV in
da se izognejo izgubi davčnega dohodka zaradi davčnih goljufij in
utaj zunaj meja držav članic, v primeru transakcije opravljanja
storitve in s ciljem identifikacije osebe, ki opravlja storitev – v
dokaznem delu davčnega upravnega postopka in s ciljem pojasniti
dejstva sprejme podatke, informacije in dokaze ter torej evidence o
komunikacijah, ki jih je preiskovalni organ davčnega organa brez
vednosti davčnega zavezanca pridobil v okviru kazenskega postopka,
in na njihovi podlagi izvede presojo v zvezi z davčnimi
posledicami, in tako, da lahko upravno sodišče, ki obravnava tožbo,
vloženo zoper upravno odločbo davčnega organa države članice, pri
preverjanju zakonitosti te odločbe presoja navedene elemente v
okviru dokazov?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>11.      Ali je
treba v položaju, analiziranem v obravnavani zadevi, člene 2(1)(c),
24(1), 43 in 273 Direktive o DDV v povezavi s členom 4(3) PEU in
členom 325 PDEU razlagati tako, da za učinkovito izpolnjevanje
obveznosti držav članic Unije, da učinkovito in pravočasno poberejo
celotni znesek DDV, in izpolnjevanje obveznosti držav članic
zagotavljati izpolnjevanje obveznosti, naloženih davčnemu
zavezancu, diskrecija, ki je priznana v zvezi z uporabo sredstev,
ki jih ima na voljo davčni organ države članice, zajema možnost, da
navedeni organ uporabi dokaze, ki so bili prvotno pridobljeni za
kazenske namene za preprečevanje davčnih utaj, tudi kadar samo
nacionalno pravo v okviru upravnega postopka za preprečevanje
davčnih utaj ne dovoljuje pridobivanja informacij brez vednosti
zadevne osebe ali zanj v kazenskem postopku predpisuje jamstva, ki
v davčnem upravnem postopku niso predvidena, pri čemer davčni organ
v okviru svojih postopkov lahko odloča v skladu z načelom proste
presoje dokazov?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>12.      Ali člen
8(2) [Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih
svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950 (v nadaljevanju:
EKČP)] v povezavi s členom 52(2) Listine nasprotuje temu, da se
davčnemu organu države članice prizna pristojnost, na katero se
nanašata deseto in enajsto vprašanje, oziroma ali je mogoče v
okoliščinah, kakršne so v obravnavani zadevi, za boj proti davčnim
utajam v okviru davčnega upravnega postopka uporabo ugotovitev na
podlagi informacij, pridobljenih brez vednosti zadevne osebe,
zaradi dejanskega pobiranja davka in ‚ekonomske blaginje države‘
šteti za utemeljeno?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>13.      Če je iz
odgovorov na deseto in enajsto vprašanje razvidno, da lahko davčni
organ države članice uporabi take dokaze v upravnem postopku, ali
ima davčni organ države članice, da se zagotovi učinkovitost
pravice do dobrega upravljanja in pravice do obrambe v skladu z
določbami členov 7, 8, 41 in 48 Listine v povezavi s členom 51(1)
Listine, nepogojno obveznost, da davčnega zavezanca v upravnem
postopku zasliši, da mu zagotovi dostop do ugotovitev, ki so
razvidne iz informacij, pridobljenih brez njegove vednosti, in da
spoštuje cilj, zaradi katerega so bili pridobljeni podatki, ki so
vsebovani v teh dokazih, oziroma ali v okviru zadnjenavedenega
okoliščina, da je informacija, zbrana brez vednosti zadevne osebe,
namenjena izključno kazenski preiskavi, vnaprej izključuje uporabo
takih dokazov?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>14.      Ali
nacionalna določba, na podlagi katere je sodno izpodbijanje
postopkovne zakonitosti odločb, izdanih v davčnih zadevah, lahko
uspešno in vodi do razglasitve ničnosti odločbe le, če ob
upoštevanju okoliščin primera obstaja dejanska možnost, da bi bila
izpodbijana odločba drugačna, če postopek ne bi bil kršen, in če bi
poleg tega navedena kršitev bistveno vplivala na pravni položaj
tožeče stranke oziroma bi bilo treba kršitve postopka, storjene na
ta način, upoštevati v širšem kontekstu, ne glede na vpliv, ki bi
ga kršitev postopka, s katero se krši Listina, imela na izid
postopka, spoštuje pravico do učinkovitega pravnega sredstva, če se
dokazi pridobijo in uporabijo v nasprotju z določbami členov 7, 8,
41 in 48 Listine v povezavi z njenim členom 47?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>15.      Ali se
zaradi učinkovitosti člena 47 Listine zahteva, da lahko v
okoliščinah postopka, kakršne so v obravnavani zadevi, upravno
sodišče, ki obravnava tožbo zoper upravno odločbo davčnega organa
države članice, nadzoruje zakonitost pridobitve dokazov, zbranih za
kazenski pregon in brez vednosti zadevne osebe v okviru kazenskega
postopka, zlasti kadar davčni zavezanec, proti kateremu je bil
hkrati uveden kazenski postopek, s to dokumentacijo niti ni
seznanjen niti ne more izpodbijati njene zakonitosti pred
sodiščem?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>16.      Če se
upošteva tudi šesto vprašanje, ali je treba Uredbo št. 904/2010,
zlasti ob upoštevanju njene uvodne izjave 7, v skladu s katero bi
za pobiranje dolgovanega davka države članice morale sodelovati in
tako zagotoviti pravilno odmero DDV in morajo zato ne samo
nadzorovati pravilno uporabo dolgovanega davka na svojem ozemlju,
temveč bi morale tudi ponuditi pomoč drugim državam članicam za
zagotovitev pravilne uporabe davka v zvezi z dejavnostjo, ki se
opravlja na njihovem ozemlju, dolgovan pa je v drugi državi
članici, razlagati tako, da mora v okoliščinah, kakršne so v
obravnavani zadevi, davčni organ države članice, ki je ugotovil
obstoj davčnega dolga, podati zahtevo davčnemu organu države
članice, v kateri je davčni zavezanec, nad katerim je bil opravljen
davčni nadzor, že izpolnil svojo obveznost plačila
davka?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>17.      Če je
odgovor na šestnajsto vprašanje pritrdilen in se odločbe davčne
uprave države članice iz tega razloga izpodbijajo pri sodišču in se
ugotovi njihova nezakonitost zaradi postopkovnih napak, ker
informacije niso bile pridobljene in ker pri pristojnih organih
države članice ni bila vložena zahteva, kakšen ukrep mora ob
upoštevanju navedenega v štirinajstem vprašanju sprejeti sodišče,
ki obravnava tožbo zoper upravno odločbo davčnega organa države
članice?“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Predlog za ponovno odprtje ustnega dela
postopka</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point29" id=
"point29"><span style='font-size:12.0pt'>29</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba WML
je z vlogo, ki jo je v sodnem tajništvu Sodišča vložila 17. avgusta
2015, na podlagi člena 83 Poslovnika Sodišča predlagala ponovno
odprtje ustnega dela postopka in navedla, da se je na obravnavi
nacionalna davčna in carinska uprava, da bi dokazala obstoj umetne
konstrukcije v postopku v glavni stvari, sklicevala na okoliščine,
ki jih prej ni nikoli navajala ali jih ni navajala za
to.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point30" id=
"point30"><span style='font-size:12.0pt'>30</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ta predlog
je bil vložen pred predstavitvijo sklepnih predlogov generalnega
pravobranilca in tako pred koncem ustnega dela postopka,
razglašenega v skladu s členom 82(2) navedenega poslovnika. Zato ga
je treba razumeti kot predlog za ponovno odprtje
obravnave.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point31" id=
"point31"><span style='font-size:12.0pt'>31</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar je,
prvič, družba WML sodelovala na obravnavi in imela možnost ustno
odgovoriti na stališča nacionalne davčne in carinske uprave.
Drugič, Sodišče meni, da so mu okoliščine spora o glavni stvari
dovolj jasne, da lahko poda koristen odgovor na vprašanja, ki jih
je postavilo predložitveno sodišče, ki mora vsekakor presoditi
navedene okoliščine za razrešitev tega spora (glej v tem smislu
zlasti sodbo Gauweiler in drugi, C-62/14, EU:C:2015:400, točka
15).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point32" id=
"point32"><span style='font-size:12.0pt'>32</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predlog se
zato zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Vprašanja za predhodno
odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Vprašanja od ena do pet in od sedem do
devet</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point33" id=
"point33"><span style='font-size:12.0pt'>33</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče z vprašanji od ena do pet in od sedem do devet, ki jih je
treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba pravo
Unije razlagati tako, da so za presojo, ali je v okoliščinah,
kakršne so te v postopku v glavni stvari, licenčna pogodba, katere
predmet je dajanje – na voljo – strokovnega znanja, ki omogoča
upravljanje spletnega mesta, prek katerega so bile opravljene
interaktivne avdiovizualne storitve, in ki je bila sklenjena z
družbo s sedežem v državi članici, ki ni tista, na ozemlju katere
je imela sedež družba, ki je izdala to licenco, temeljila na
zlorabi prava, katere cilj je bil izkoristiti to, da je stopnja DDV
za te storitve v tej drugi državi članici nižja, upoštevna dejstva,
da je bil poslovodja in edini delničar družbe, ki je izdala
licenco, tisti, ki je ustvaril to strokovno znanje, da je imela
ista oseba vpliv ali nadzor nad razvojem in uporabo tega
strokovnega znanja in opravljanjem storitev, ki temeljijo na njem
ter da so podizvajalci opravili finančne transakcije, zagotovili
kadre in tehnična sredstva, ki so potrebni za opravljanje navedenih
storitev. Poleg tega sprašuje, ali je treba upoštevati tržne,
tehnične, organizacijske in pravne razloge, ki jih je navedla
družba, ki je izdala licenco, da bi pojasnila dajanje tega
strokovnega znanja na voljo družbi s sedežem v drugi državi
članici.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point34" id=
"point34"><span style='font-size:12.0pt'>34</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kot je
navedlo predložitveno sodišče, mora to presoditi dejstva, ki so mu
predložena in preveriti, ali so v sporu o glavni stvari podani
elementi, ki pomenijo zlorabo. Kadar Sodišče odloča o predlogu za
sprejetje predhodne odločbe, lahko poda pojasnila, ki nacionalno
sodišče usmerjajo pri njegovi razlagi (glej v tem smislu zlasti
sodbi Halifax in drugi, C-255/02, EU:C:2006:121, točki 76 ter 77,
in Part Service, C-425/06, EU:C:2008:108, točke od 54 do
56).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point35" id=
"point35"><span style='font-size:12.0pt'>35</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba opozoriti, da je boj proti davčnim utajam, davčnemu
izogibanju in morebitnim zlorabam cilj, ki ga Direktiva o DDV
priznava in spodbuja, in da načelo prepovedi zlorab, ki se
uporablja na področju DDV, vodi do prepovedi popolnoma umetnih
konstrukcij brez gospodarske stvarnosti, opravljenih zgolj za
pridobitev davčne ugodnosti (glej v tem smislu sodbi Halifax in
drugi, C-255/02, EU:C:2006:121, točka 70, in Newey, C-653/11,
EU:C:2013:409, točka 46 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point36" id=
"point36"><span style='font-size:12.0pt'>36</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sodišče je v
točkah 74 in 75 sodbe Halifax in drugi (C-255/02, EU:C:2006:121)
razsodilo, da se za ugotovitev zlorabe na področju DDV zahteva, da
je rezultat zadevnih transakcij pridobitev davčne ugodnosti, katere
dodelitev bi nasprotovala cilju upoštevnih določb Direktive o DDV
in nacionalne zakonodaje, s katero je prenesena, čeprav so bili
pogoji, določeni s temi določbami, formalno izpolnjeni, in da je iz
več objektivnih dejavnikov razvidno, da je bistveni cilj zadevnih
transakcij le pridobitev te davčne ugodnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point37" id=
"point37"><span style='font-size:12.0pt'>37</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Prvič, glede
vprašanja, ali je rezultat transakcije, kot je zadevna licenčna
pogodba v postopku v glavni stvari, pridobitev davčne ugodnosti, ki
je v nasprotju s cilji Direktive o DDV, je treba opozoriti, prvič,
da je pojem „kraj opravljanja storitev“, ki opredeljuje kraj
obdavčitve navedene storitve, tako kot pojmi „davčni zavezanec“,
„opravljanje storitev“ in „gospodarska dejavnost“, objektiven in se
uporablja neodvisno od namenov in rezultatov zadevnih transakcij,
pri čemer davčna uprava nima obveznosti preiskati namena davčnega
zavezanca (glej v tem smislu sodbi Halifax in drugi, C-255/02,
EU:C:2006:121, točki 56 in 57, ter Newey, C-653/11, EU:C:2013:409,
točka 41).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point38" id=
"point38"><span style='font-size:12.0pt'>38</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi z
elektronsko opravljanimi storitvami, kot so te v postopku v glavni
stvari, iz členov 43 in 56(1)(k) navedene direktive v različici, ki
je veljala od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2009, oziroma iz
členov 45 in 59, prvi odstavek, (k) te direktive v različici, ki
izhaja iz Direktive 2008/8, izhaja, da je kraj storitev, ki se
opravljajo za osebo, ki ni davčni zavezanec, s sedežem v Evropski
uniji, kraj, kjer ima izvajalec sedež svoje gospodarske dejavnosti
ali stalno poslovno enoto ali če nima takšnega sedeža ali stalne
poslovne enote, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali kjer
običajno prebiva.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point39" id=
"point39"><span style='font-size:12.0pt'>39</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Drugič,
razlike med običajnimi stopnjami DDV, ki veljajo za države članice,
izhajajo iz neobstoja popolne uskladitve, uvedene z Direktivo o
DDV, ki določa le najnižjo stopnjo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point40" id=
"point40"><span style='font-size:12.0pt'>40</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah dejstva imeti ugodnost od običajne stopnje DDV, ki je
nižja od tiste, ki velja v drugi državi članici, ni mogoče samega
po sebi šteti za davčno ugodnost, katere dodelitev bi nasprotovala
ciljem Direktive o DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point41" id=
"point41"><span style='font-size:12.0pt'>41</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Drugače pa
je, če se storitve dejansko opravljajo v tej drugi državi članici.
Tak položaj je namreč v nasprotju s ciljem določb Direktive o DDV,
ki določajo kraj obdavčitve opravljanja storitev, ki je izogibanje,
prvič, sporom glede pristojnosti, ki lahko pripeljejo do dvojnega
obdavčevanja, in drugič, neobdavčenju prihodkov (glej v tem smislu
sodbo Welmory, C-605/12, EU:C:2014:2298, točka 42). Poleg tega je
tak položaj, ki vodi do izogibanja DDV, dolgovanega v državi
članici, v nasprotju tako z obveznostjo držav članic, ki izhaja iz
člena 4(3) PEU, člena 325 PDEU ter členov 2, 250(1) in 273
Direktive o DDV, da sprejmejo vse zakonodajne in upravne ukrepe, s
katerimi zagotovijo, da je dolgovani DDV v celoti pobran na
njihovem ozemlju, in boj proti goljufijam, kot tudi z načelom
davčne nevtralnosti, na katerem temelji skupni sistem DDV, v skladu
s katerim se gospodarski subjekti, ki opravljajo enake transakcije,
ne smejo obravnavati različno glede pobiranja DDV (glej v tem
smislu sodbe Komisija/Italija, C-132/06, EU:C:2008:412, točke 37,
39 in 46; Belvedere Costruzioni, C-500/10, EU:C:2012:186, točke od
20 do 22, in Åkerberg Fransson, C-617/10, EU:C:2013:105, točki 25
in 26).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point42" id=
"point42"><span style='font-size:12.0pt'>42</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Drugič,
glede vprašanja, ali se bistveni cilj transakcije omejuje na
pridobitev te davčne ugodnosti, je treba opozoriti, da je Sodišče
na področju DDV že razsodilo, da kadar davčni zavezanec izbira med
dvema transakcijama, ni zavezan izbrati tiste, za katero se plača
višji DDV, ampak ima, nasprotno, pravico izbrati strukturo svoje
dejavnosti tako, da omeji svoj davčni dolg (glej zlasti sodbe
Halifax in drugi, C-255/02, EU:C:2006:121, točka 73; Part Service,
C-425/06, EU:C:2008:108, točka 47, in Weald Leasing, C-103/09,
EU:C:2010:804, točka 27). Davčni zavezanci se na splošno svobodno
odločijo za organizacijske strukture in vzorce transakcij, za
katere menijo, da so za njihove gospodarske dejavnosti
najustreznejši, in s katerimi bi si omejili davčna bremena (sodba
RBS Deutschland Holdings, C-277/09, EU:C:2010:810, točka
53).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point43" id=
"point43"><span style='font-size:12.0pt'>43</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
postopkom v glavni stvari je treba navesti, da je iz spisa,
predloženega Sodišču, razvidno, da je družba Lalib ločena od družbe
WML, ni niti njena podružnica niti njena hčerinska družba niti
njeno zastopstvo, in da plačuje DDV na Portugalskem.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point44" id=
"point44"><span style='font-size:12.0pt'>44</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah je treba za ugotovitev, da je zadevna licenčna pogodba
temeljila na zlorabi, katere cilj je bila uporaba nižje stopnje DDV
na Madeiri, dokazati, da je bila navedena pogodba popolnoma umetna
konstrukcija, ki je prikrila dejstvo, da zadevne storitve, in sicer
upravljanje spletnega mesta s strokovnim znanjem družbe WML,
dejansko ni opravljala družba Lalib iz Madeire, ampak družba WML iz
Madžarske. Za preveritev dejanskega kraja opravljanja navedene
storitve mora taka ugotovitev temeljiti na objektivnih dejavnikih,
ki jih tretje osebe lahko preverijo, kot so fizični obstoj družbe
Lalib v smislu prostorov, osebja in opreme (glej po analogiji sodbo
Cadbury Schweppes in Cadbury Schweppes Overseas, C-196/04,
EU:C:2006:544, točka 67).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point45" id=
"point45"><span style='font-size:12.0pt'>45</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Za
določitev, ali navedena pogodba pomeni tako konstrukcijo, mora
predložitveno sodišče analizirati vse dejanske elemente, ki so mu
bili predloženi in raziskati zlasti, ali sedež gospodarske
dejavnosti ali stalne poslovne enote družbe Lalib na Madeiri ni bil
resničen oziroma ali ta družba za opravljanje zadevne gospodarske
dejavnosti ni imela ustrezne strukture v smislu prostorov, osebja
in tehničnih sredstev oziroma ali navedena družba te gospodarske
dejavnosti ni opravljala v svojem imenu in na svoj račun v okviru
lastne odgovornosti in lastnih tveganj.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point46" id=
"point46"><span style='font-size:12.0pt'>46</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Dejstvo, da
je bil poslovodja in edini delničar družbe WML tisti, ki je
ustvaril strokovno znanje družbe WML, da je ta oseba vplivala ali
določala smernice glede razvoja in uporabe tega strokovnega znanja
in opravljanja storitev, ki temeljijo na njem, da so podizvajalci
opravili finančne transakcije, zagotovili kadre in tehnična
sredstva, ki so potrebni za opravljanje navedenih storitev, ter
razlogi, ki naj bi vodili družbo WML k dajanju zadevnega
strokovnega znanja na voljo družbi Lalib, namesto da bi ga sama
uporabljala, pa se sami po sebi ne zdijo odločilni.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point47" id=
"point47"><span style='font-size:12.0pt'>47</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Nazadnje, za
odgovor na vprašanja predložitvenega sodišča je treba glede
vprašanja, ali bi bilo licenčno pogodbo, kakršna je ta v postopku v
glavni stvari, mogoče šteti za zlorabo glede na svobodo
ustanavljanja in opravljanja storitev, ugotoviti, prvič, da narava
obstoječih odnosov med družbo, ki je izdala zadevno licenco, in
sicer družbo WML, in družbo, ki jo je prejela, družbo Lalib, očitno
ne spada na področje uporabe svobode ustanavljanja, saj družba
Lalib ni hčerinska družba, podružnica ali zastopstvo družbe
WML.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point48" id=
"point48"><span style='font-size:12.0pt'>48</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Drugič, ker
razlike med običajnimi stopnjami DDV, ki veljajo za države članice,
izhajajo iz neobstoja popolne uskladitve, uvedene z Direktivo o
DDV, zgolj dejstva, da je bila licenčna pogodba, kakršna je ta v
postopku v glavni stvari, sklenjena z družbo s sedežem v državi
članici, v kateri velja nižja običajna stopnja DDV od stopnje v
državi članici, v kateri ima sedež družba, ki je izdala licenco, ob
neobstoju drugih elementov ni mogoče šteti za zlorabo glede na
svobodo opravljanja storitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point49" id=
"point49"><span style='font-size:12.0pt'>49</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato je
treba na vprašanje od ena do pet in od sedem do devet odgovoriti,
da je treba pravo Unije razlagati tako, da za presojo, ali je v
okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, licenčna
pogodba, katere predmet je dajanje – na voljo – strokovnega znanja,
ki omogoča upravljanje spletnega mesta, prek katerega so bile
opravljene interaktivne avdiovizualne storitve, in ki je bila
sklenjena z družbo s sedežem v državi članici, ki ni tista, na
ozemlju katere je imela sedež družba, ki je izdala to licenco,
temeljila na zlorabi prava, katere cilj je bil izkoristiti to, da
je stopnja DDV za te storitve v tej drugi državi članici nižja,
dejstva, da je bil poslovodja in edini delničar zadnjenavedene
družbe tisti, ki je ustvaril strokovno znanje, da je ista oseba
vplivala ali določala smernice za razvoj in uporabo tega
strokovnega znanja in opravljanje storitev, ki temeljijo na njem,
da so podizvajalci opravili finančne transakcije, zagotovili kadre
in tehnična sredstva, ki so potrebni za opravljanje navedenih
storitev, ter razlogi, ki naj bi vodili družbo, ki je izdala
licenco, k dajanju zadevnega strokovnega znanja na voljo družbi s
sedežem v tej drugi državi članici, namesto da bi ga uporabljala
sama, sami po sebi očitno niso odločilni.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point50" id=
"point50"><span style='font-size:12.0pt'>50</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče mora analizirati vse okoliščine postopka v glavni stvari,
da bi ugotovilo, ali ta pogodba pomeni povsem umetno konstrukcijo,
ki prikriva dejstvo, da zadevne storitve dejansko ni opravila
družba, ki je pridobila licenco, ampak jo je dejansko opravila
družba, ki je izdala licenco, pri čemer mora raziskati zlasti, ali
sedež gospodarske dejavnosti ali stalne poslovne enote družbe, ki
je pridobila licenco, ni bil resničen oziroma ali ta družba za
opravljanje zadevne gospodarske dejavnosti ni imela ustrezne
strukture v smislu prostorov, osebja in tehničnih sredstev oziroma
ali navedena družba te gospodarske dejavnosti ni opravljala v
svojem imenu in na svoj račun v okviru lastne odgovornosti in
lastnih tveganj.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Šesto vprašanje</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point51" id=
"point51"><span style='font-size:12.0pt'>51</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče s šestim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba pravo
Unije razlagati tako, da v primeru ugotovitve zlorabe, katere
posledica je bila določitev kraja opravljanja storitev v državi
članici, ki ni tista, v kateri bi bil določen ob neobstoju te
zlorabe, dejstvo, da je bil DDV plačan v tej drugi državi članici v
skladu z njeno zakonodajo, preprečuje, da se ta davek ponovno
odmeri v državi članici kraja, kjer so bile te storitve dejansko
opravljene.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point52" id=
"point52"><span style='font-size:12.0pt'>52</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem zadošča opozoriti, da je treba zadevne transakcije, kadar se
ugotovi obstoj zlorabe, ponovno opredeliti tako, da se vzpostavi
položaj, kakršen bi obstajal, če ne bi bilo transakcij, ki pomenijo
to zlorabo (sodbi Halifax in drugi, C-255/02, EU:C:2006:121, točka
98, in Newey, C-653/11, EU:C:2013:409, točka 50).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point53" id=
"point53"><span style='font-size:12.0pt'>53</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz tega
sledi, da je treba kraj opravljanja storitev popraviti, če je bil
določen v državi članici, ki ni tista, v kateri bi bil določen ob
neobstoju zlorabe in da je treba DDV plačati v državi članici, v
kateri bi ga bilo treba plačati, tudi če je bil plačan v drugi
državi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point54" id=
"point54"><span style='font-size:12.0pt'>54</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato je
treba na šesto vprašanje odgovoriti, da je treba pravo Unije
razlagati tako, da ob ugotovitvi zlorabe, katere posledica je bila
določitev kraja opravljanja storitve v državi članici, ki ni tista,
v kateri bi bil določen, če te zlorabe ne bi bilo, dejstvo, da je
bil DDV plačan v tej drugi državi članici v skladu z njeno
zakonodajo, ne preprečuje ponovne odmere tega davka v državi
članici kraja, kjer so bile te storitve dejansko
opravljene.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Šestnajsto in sedemnajsto
vprašanje</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point55" id=
"point55"><span style='font-size:12.0pt'>55</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče s šestnajstim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba
Uredbo št. 904/2010 razlagati tako, da mora davčna uprava
države članice, ki preučuje obveznost obračuna DDV za storitve, ki
so že bile predmet DDV v drugih državah članicah, prošnjo za
sodelovanje nasloviti na davčne uprave teh drugih držav
članic.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point56" id=
"point56"><span style='font-size:12.0pt'>56</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba ugotoviti, da v navedeni uredbi, ki v skladu s členom
1 določa pogoje, pod katerimi pristojni nacionalni organi
sodelujejo med seboj ter z Evropsko komisijo ter za to opredeljuje
pravila in postopke, ni pojasnjeno, pod katerimi pogoji bi bil
lahko davčni organ države članice zavezan prošnjo za upravno
sodelovanje nasloviti na davčni organ druge države
članice.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point57" id=
"point57"><span style='font-size:12.0pt'>57</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Taka prošnja
pa bi se lahko glede na obveznost, navedeno v uvodni izjavi 7 te
uredbe, da morajo države članice sodelovati med seboj za
zagotovitev pravilne odmere DDV, izkazala za ustrezno ali celo
potrebno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point58" id=
"point58"><span style='font-size:12.0pt'>58</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tako je
lahko zlasti, če je davčna uprava države članice seznanjena ali se
od nje razumno pričakuje, da je seznanjena s tem, da ima davčna
uprava druge države članice na voljo uporabne oziroma potrebne
podatke za določitev, ali je treba DDV obračunati v prvi državi
članici.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point59" id=
"point59"><span style='font-size:12.0pt'>59</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato je
treba na šestnajsto vprašanje odgovoriti, da je treba Uredbo
št. 904/2010 razlagati tako, da mora davčna uprava države
članice, ki preučuje obveznost obračuna DDV za storitve, ki so že
bile predmet tega davka v drugih državah članicah, zahtevo za
informacije nasloviti na davčne uprave teh drugih držav članic, če
je taka zahteva koristna oziroma potrebna za določitev, ali je
treba DDV obračunati v prvi državi članici.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point60" id=
"point60"><span style='font-size:12.0pt'>60</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na
odgovor na šestnajsto vprašanje odgovor na sedemnajsto vprašanje ni
potreben.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Vprašanja od deset do
petnajst</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point61" id=
"point61"><span style='font-size:12.0pt'>61</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče z vprašanji od deset do petnajst, ki jih je treba
obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba pravo Unije
razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da lahko davčna uprava za
uporabo člena 4(3) PEU, člena 325 PDEU ter členov 2, 250(1) in 273
Direktive o DDV za ugotovitev obstoja zlorabe na področju DDV brez
vednosti davčnega zavezanca uporabi dokaze, pridobljene v okviru še
nekončanega vzporednega kazenskega postopka, na primer s
prestrezanjem telekomunikacij in z zasegom elektronske
pošte.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point62" id=
"point62"><span style='font-size:12.0pt'>62</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz
obrazložitve predložitvene odločbe in formulacije postavljenih
vprašanj je razvidno, da se predložitveno sodišče najprej sprašuje,
ali lahko davčna uprava, glede na svobodo držav članic pri
zagotavljanju pobiranja celotnega DDV, dolgovanega na njihovem
ozemlju, in boj proti davčnim goljufijam in utajam, v okviru
upravnega postopka zbira in uporabi take dokaze, čeprav so se ti
prvotno zbirali za kazenski postopek s sredstvi, ki so značilna za
kazenski postopek, ki nudi osebam tudi jamstva, ki jih te nimajo v
okviru upravnega postopka. Sprašuje se o obstoju take možnosti in
glede na okoliščine primera o mejah in obveznostih, ki v zvezi s
tem izhajajo iz člena 8 EKČP in členov 7, 8 in 52
Listine.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point63" id=
"point63"><span style='font-size:12.0pt'>63</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Če bi bila
taka možnost priznana, se predložitveno sodišče dalje sprašuje, ali
mora davčna uprava, da bi zagotovila spoštovanje pravice do obrambe
iz člena 48 Listine in načela dobrega upravljanja iz njenega člena
41, davčnemu zavezancu omogočiti dostop do tako zbranih dokazov in
ga zaslišati.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point64" id=
"point64"><span style='font-size:12.0pt'>64</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Nazadnje,
predložitveno sodišče se sprašuje, ali člen 47 Listine pomeni, da
lahko sodišče, ki obravnava tožbo zoper odločbo davčne uprave, ki
je odmerila davek, nadzira zakonitost pridobitve dokazov v okviru
kazenskega postopka, če davčni zavezanec z njimi ni mogel biti
seznanjen v tem postopku in ni imel možnosti njihove zakonitosti
izpodbijati pred drugim sodiščem. Poleg tega se glede na nacionalno
ureditev, v skladu s katero lahko postopkovna napaka pripelje do
razglasitve ničnosti izpodbijane odločbe, ki vsebuje to napako, le
če bi bila ta lahko drugačna, če te napake ne bi bilo in če bi se z
njo posegalo v pravni položaj tožeče stranke, sprašuje, ali pravica
do učinkovitega pravnega sredstva v primeru kršitve določb Listine
zahteva razglasitev ničnosti te odločbe, ne glede na vpliv te
kršitve.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point65" id=
"point65"><span style='font-size:12.0pt'>65</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba opozoriti, prvič, da je treba vprašanje, ali so podani
elementi zlorabe, preučiti v skladu z dokaznimi pravili
nacionalnega prava. Ta pravila pa ne smejo posegati v učinkovitost
prava Unije (glej v tem smislu sodbo Halifax in drugi, C-255/02,
EU:C:2006:121, točka 76).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point66" id=
"point66"><span style='font-size:12.0pt'>66</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Drugič, v
skladu z ustaljeno sodno prakso se temeljne pravice, ki jih
zagotavlja pravni red Unije, uporabljajo v vseh položajih, ki jih
ureja pravo Unije (glej v tem smislu sodbo Åkerberg Fransson,
C-617/10, EU:C:2013:105, točka 19 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point67" id=
"point67"><span style='font-size:12.0pt'>67</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tretjič,
odmera DDV po ugotovitvi zlorabe, kakršna je ta, ki je predmet
spora o glavni stvari, pomeni izvajanje členov 2, 250(1) in 273
Direktive o DDV ter člena 325 PDEU in torej prava Unije v smislu
člena 51(1) Listine (glej v tem smislu sodbo Åkerberg Fransson,
C-617/10, EU:C:2013:105, točke od 25 do 27).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point68" id=
"point68"><span style='font-size:12.0pt'>68</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz tega
sledi, da pravo Unije ne nasprotuje temu, da lahko davčna uprava v
okviru upravnega postopka za ugotovitev obstoja zlorabe na področju
DDV uporabi dokaze, pridobljene v okviru še nekončanega vzporednega
kazenskega postopka, če spoštuje pravice, zagotovljene s pravom
Unije, zlasti z Listino.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point69" id=
"point69"><span style='font-size:12.0pt'>69</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede obsega
in razlage pravic, zagotovljenih z Listino, njen člen 52(1)
določa, da mora biti kakršnokoli omejevanje uresničevanja pravic in
svoboščin, ki jih priznava ta listina, predpisano z zakonom in
spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin. Ob upoštevanju
načela sorazmernosti so omejitve dovoljene samo, če so potrebne in
če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava
Unija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin
drugih.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point70" id=
"point70"><span style='font-size:12.0pt'>70</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V tem
primeru je treba glede, prvič, pridobitve dokazov v okviru
kazenskega postopka opozoriti, da člen 7 Listine v zvezi s pravico
do zasebnega in družinskega življenja vsebuje pravice, ki se
ujemajo s tistimi, zagotovljenimi s členom 8(1) EKČP, in da je
treba torej členu 7 Listine v skladu z njenim členom 52(3) dati
enak pomen in obseg kot členu 8(1) EKČP, kakor se razlaga v sodni
praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (sodbi McB.,
C-400/10 PPU, EU:C:2010:582, točka 53, ter Dereci in drugi,
C-256/11, EU:C:2011:734, točka 70).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point71" id=
"point71"><span style='font-size:12.0pt'>71</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker
prestrezanje telekomunikacij pomeni poseganje v uresničevanje
pravice, zagotovljene s členom 8(1) EKČP (glej zlasti sodbe ESČP
Klass in drugi proti Nemčiji z dne 6. septembra 1978, série A,
št. 28, točka 41; Malone proti Združenemu kraljestvu z
dne 2. avgusta 1984, série A, št. 82, točka 64; Kruslin
proti Franciji in Huvig proti Franciji z dne 24. aprila 1990, série
A št. 176-A in št. 176-B, točki 26 in 25, ter Weber in
Saravia proti Nemčiji (odločba), št. 54934/00, točka 79,
ESČP 2006-XI,), pomeni zato tudi omejitev uresničevanja
ustrezajoče pravice, zagotovljene s členom 7 Listine.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point72" id=
"point72"><span style='font-size:12.0pt'>72</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Enako velja
za zaseg elektronske pošte, izveden med hišnimi preiskavami v
poslovnih ali trgovskih prostorih fizične osebe ali v prostorih
gospodarske družbe, ki prav tako pomeni poseganje v uresničevanje
pravice, zagotovljene s členom 8 EKČP (glej zlasti sodbe ESČP,
Niemietz proti Nemčiji z dne 16. decembra 1992, série A
št. 251-B, točke od 29 do 31; Société Colas Est in drugi
proti Franciji, št. 37971/97, ESČP 2002-III,
točki 40 in 41, ter Vinci Construction in GTM Génie Civil in
Services proti Franciji z dne 2. aprila 2015, št. 63629/10 in
št. 60567/10, točka 63).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point73" id=
"point73"><span style='font-size:12.0pt'>73</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Take
omejitve so torej mogoče le, če so določene z zakonom in če so ob
spoštovanju načela sorazmernosti potrebne in dejansko ustrezajo
ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point74" id=
"point74"><span style='font-size:12.0pt'>74</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sodišče je v
zvezi z načelom sorazmernosti že presodilo, da v skladu s tem
načelom ukrepi, ki jih imajo države članice pravico sprejeti, ne
smejo presegati tistega, kar je nujno potrebno za uresničitev
ciljev, ki sta zagotovitev pravilnega pobiranja DDV in
preprečevanje utaj (sodba R., C-285/09, EU:C:2010:742, točka
45).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point75" id=
"point75"><span style='font-size:12.0pt'>75</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V sporu o
glavni stvari je treba namen in nujnost prestrezanja
telekomunikacij in zasega elektronske pošte, ki sta bila opravljena
v okviru kazenskega postopka, presoditi glede na ta
postopek.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point76" id=
"point76"><span style='font-size:12.0pt'>76</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba navesti, da ker je, kot je bilo opozorjeno v točki 35
te sodbe, boj proti goljufijam, davčnim utajam in morebitnim
zlorabam cilj, ki ga priznava in spodbuja Direktiva o DDV (glej v
tem smislu zlasti sodbo Halifax in drugi, C-255/02, EU:C:2006:121,
točka 71), cilj preiskovalnih ukrepov, ki se izvajajo v okviru
kazenskega postopka za preganjanje kršitev na tem področju, ustreza
cilju splošnega interesa, ki ga priznava Unija.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point77" id=
"point77"><span style='font-size:12.0pt'>77</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede
preučitve potrebe po preiskovalnih ukrepih je treba poudariti, da
je davčna uprava na obravnavi navedla, da je bil zaseg elektronske
pošte opravljen brez dovoljenja sodišča. V zvezi s tem je treba
opozoriti, da ob neobstoju predhodnega dovoljenja sodišča varstvo
posameznikov zoper samovoljne posege javne oblasti v pravice,
zagotovljene s členom 7 Listine, zahteva zakonski okvir in stroge
omejitve takega zasega (glej sodbo ESČP, Camenzind proti Švici z
dne 16. decembra 1997, <i>Recueil des arrêts et décisions</i>,
1997-VIII, točka 45). Zato bi bil tak zaseg v skladu z
navedenim členom 7 le, če bi nacionalna zakonodaja in praksa nudili
ustrezna in zadostna jamstva zoper zlorabo in samovoljno ravnanje
(glej zlasti sodbi ESČP, Funke proti Franciji z dne 25. februarja
1993, série A št. 256-A, točki 56 in 57; Miailhe proti
Franciji (št. 1) z dne 25. februarja 1993, série A
št. 256-C, točki 37 in 38, ter zgoraj navedeno sodbo
Société Colas Est in drugi proti Franciji, točki 48 in
49).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point78" id=
"point78"><span style='font-size:12.0pt'>78</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V okviru te
preučitve mora predložitveno sodišče preizkusiti, ali je bil
neobstoj predhodnega dovoljenja sodišča v določeni meri nadomeščen
z možnostjo osebe, na katero se nanaša zaseg, da naknadno zahteva
sodni nadzor, ki se nanaša na zakonitost in nujnost zasega, pri
čemer mora biti tak nadzor v posebnih okoliščinah zadevnega primera
učinkovit (glej sodbo ESČP, Smirnov proti Rusiji z dne 7. junija
2007, št. 71362/01, točka 45, ESČP 2007-VII).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point79" id=
"point79"><span style='font-size:12.0pt'>79</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Drugič,
glede pridobitve in uporabe dokazov s strani davčne uprave je treba
ugotoviti, da v tej zadevi ni treba preučiti, ali prenos dokazov s
strani službe, pristojne za kazensko preiskavo, in njihovo zbiranje
v okviru službe, ki vodi upravni postopek, za njihovo uporabo
pomenita poseg v pravico do varstva osebnih podatkov, zagotovljeno
s členom 8 Listine, saj družba WML ni fizična oseba in se torej ne
more sklicevati na to varstvo, ker iz njenega uradnega imena ni
razvidna nobena fizična oseba (glej v tem smislu sodbo Volker und
Markus Schecke in Eifert, C-92/09 in C-93/09, EU:C:2010:662, točki
52 in 53).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point80" id=
"point80"><span style='font-size:12.0pt'>80</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
členom 7 Listine pa je nasprotno treba ugotoviti, da uporaba
dokazov, pridobljenih v okviru nekončanega kazenskega postopka s
prestrezanjem telekomunikacij in z zasegom elektronske pošte, s
strani davčne uprave kot taka pomeni omejitev uresničevanja
pravice, zagotovljene s tem členom. Zato je treba raziskati, ali so
bile s to uporabo izpolnjene zahteve iz člena 52(1)
Listine.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point81" id=
"point81"><span style='font-size:12.0pt'>81</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba poudariti, da zahteva, da je treba vse omejitve
uresničevanja te pravice določiti z zakonom, pomeni, da mora biti
pravna podlaga, ki dopušča uporabo dokazov, navedenih v prejšnji
točki, s strani davčne uprave, dovolj jasna in natančna in da daje
s samo opredelitvijo obsega omejitve uresničevanja pravice,
zagotovljene s členom 7 Listine, določeno zaščito zoper morebitne
samovoljne posege te uprave (glej zlasti sodbi ESČP, Malone proti
Združenemu kraljestvu z dne 2. avgusta 1984, série A št. 82,
točka 67, in Gillan in Quinton proti Združenemu kraljestvu z dne
12. januarja 2010, št. 4158/05, ESČP 2010, točka
77).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point82" id=
"point82"><span style='font-size:12.0pt'>82</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Pri
preučitvi nujnosti take uporabe v postopku v glavni stvari je
treba, kot je poudaril generalni pravobranilec v točki 133 sklepnih
predlogov, presoditi zlasti, ali je sorazmerna s ciljem, ki mu
sledi, pri čemer je treba raziskati, ali s preiskovalnimi sredstvi,
ki pravico, zagotovljeno s členom 7 Listine, omejujejo manj kot
prestrezanje telekomunikacij in zaseg elektronske pošte, kot so
zgolj nadzor v prostorih družbe WML in zahteva za informacije ali
za upravno preiskavo, naslovljena na portugalsko upravo na podlagi
Uredbe št. 904/2010, ne bi bilo mogoče pridobiti vseh
potrebnih informacij.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point83" id=
"point83"><span style='font-size:12.0pt'>83</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
je glede pravice do obrambe in načela dobrega upravljanja treba
opozoriti, da člena 41 in 48 Listine, na katera se sklicuje
predložitveno sodišče, v postopku v glavni stvari nista upoštevna.
Prvič, iz besedila člena 41 Listine je namreč jasno razvidno, da se
ta ne nanaša na države članice, ampak le na institucije, organe,
urade ali agencije Unije (sodbi YS in drugi, C-141/12 in C-372/12,
EU:C:2014:2081, točka 67, in Mukarubega, C-166/13, EU:C:2014:2336,
točka 44). Drugič, člen 48 Listine varuje domnevo nedolžnosti in
pravico do obrambe, ki ju ima pravico uveljavljati „obdolženec“, in
se torej v navedeni zadevi ne uporablja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point84" id=
"point84"><span style='font-size:12.0pt'>84</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sicer pa je
spoštovanje pravice do obrambe splošno načelo prava Unije, ki se
uporablja, kadar uprava zoper osebo namerava izdati akt, ki posega
v njen položaj. V skladu s tem načelom mora biti naslovnikom
odločb, ki občutno prizadenejo njihove interese, omogočeno, da
učinkovito izrazijo svoje stališče o elementih, s katerimi namerava
uprava utemeljiti svojo odločbo. Ta obveznost velja za uprave držav
članic, kadar sprejemajo odločbe, ki spadajo na področju uporabe
prava Unije, tudi kadar veljavna zakonodaja Unije take formalnosti
izrecno ne določa (sodba Sabou, C-276/12, EU:C:2013:678, točka 38
in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point85" id=
"point85"><span style='font-size:12.0pt'>85</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V tej zadevi
je iz pisnih stališč družbe WML in razprave na obravnavi razvidno,
da je davčna uprava tej družbi omogočila vpogled v prepise
telefonskih pogovorov in elektronsko pošto, ki so se uporabili kot
dokaz za utemeljitev odločbe o odmeri, in da je imela družba WML
možnost izjaviti se o teh elementih pred sprejetjem navedene
odločbe, kar pa mora vseeno preveriti predložitveno
sodišče.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point86" id=
"point86"><span style='font-size:12.0pt'>86</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tretjič,
glede pravice do učinkovitega pravnega sredstva, zagotovljene s
členom 47 Listine, in posledic, ki jih ima kršitev pravic,
zagotovljenih s pravom Unije, je treba opozoriti, da imajo vse
osebe, katerih pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Unije,
so bile kršene, v skladu s tem členom pravico do učinkovitega
pravnega sredstva pred sodiščem pod pogoji, določenimi v tem
členu.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point87" id=
"point87"><span style='font-size:12.0pt'>87</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Učinkovitost
sodnega nadzora, zagotovljenega s tem členom, zahteva, da lahko
sodišče med nadzorom zakonitosti odločbe, s katero se izvaja pravo
Unije, preveri, ali so bili dokazi, na katerih temelji ta odločba,
pridobljeni in uporabljeni s kršitvijo pravic, zagotovljenih z
navedenim pravom, zlasti z Listino.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point88" id=
"point88"><span style='font-size:12.0pt'>88</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ta zahteva
je izpolnjena, če lahko sodišče, ki obravnava tožbo zoper odločbo
davčne uprave, ki je odmerila DDV, preveri, ali so bili dokazi, ki
izhajajo iz še nekončanega vzporednega kazenskega postopka, na
katerih temelji ta odločba, pridobljeni v tem kazenskem postopku v
skladu s pravicami, zagotovljenimi s pravom Unije, ali vsaj, da so
bili navedeni dokazi na podlagi nadzora, ki ga je že opravilo
kazensko sodišče v okviru kontradiktornega postopka, pridobljeni v
skladu s tem pravom.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point89" id=
"point89"><span style='font-size:12.0pt'>89</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Če ta
zahteva ni izpolnjena in zato pravica do sodnega varstva ni
učinkovita ali če je kršena druga pravica, zagotovljena s pravom
Unije, je treba dokaze, pridobljene v okviru kazenskega postopka in
uporabljene v davčnem upravnem postopku, zavrniti in izpodbijano
odločbo, ki temelji na teh dokazih, odpraviti, če zato nima
podlage.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point90" id=
"point90"><span style='font-size:12.0pt'>90</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato je
treba na vprašanja od deset do petnajst odgovoriti, da je treba
pravo Unije razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da lahko davčna
uprava za uporabo člena 4(3) PEU, člena 325 PDEU ter členov 2,
250(1) in 273 Direktive o DDV, da bi dokazala obstoj zlorabe na
področju DDV, brez vednosti davčnega zavezanca uporabi dokaze,
pridobljene v okviru še ne končanega vzporednega kazenskega
postopka, na primer s prestrezanjem telekomunikacij in zasegom
elektronske pošte, če pridobitev teh dokazov v okviru navedenega
kazenskega postopka in njihova uporaba v okviru upravnega postopka
ne kršita pravic, zagotovljenih s pravom Unije.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point91" id=
"point91"><span style='font-size:12.0pt'>91</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V
okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, mora
nacionalno sodišče, ki nadzira zakonitost odločbe, s katero je bil
odmerjen DDV in ki temelji na takih dokazih, v skladu s členi 7, 47
in 52(1) Listine preveriti, prvič, ali so bila preiskovalna
sredstva, kot sta prestrezanje telekomunikacij in zaseg elektronske
pošte, določena z zakonom in nujna v okviru kazenskega postopka, in
drugič, ali je bila uporaba dokazov, pridobljenih s temi sredstvi,
s strani navedene uprave tudi dovoljena z zakonom in nujna. Prav
tako mora preveriti, ali je bilo davčnemu zavezancu v skladu s
splošnim načelom spoštovanja pravice do obrambe v upravnem postopku
omogočen vpogled v te dokaze in ali mu je bilo omogočeno, da se o
njih izjavi. Če ugotovi, da ta davčni zavezanec te možnosti ni imel
ali da so bili ti dokazi pridobljeni v okviru kazenskega postopka
ali uporabljeni v okviru upravnega postopka s kršitvijo člena 7
Listine, mora nacionalno sodišče te dokaze zavrniti in navedeno
odločbo odpraviti, če ta zato nima podlage. Te dokaze je treba
zavrniti tudi, če to sodišče ni pristojno preveriti, ali so bili v
okviru kazenskega postopka pridobljeni v skladu s pravom Unije ali
če na podlagi nadzora, ki ga je že opravilo kazensko sodišče v
okviru kontradiktornega postopka, ne more vsaj preveriti, ali so
bili pridobljeni v skladu s pravom Unije.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Stroški</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point92" id=
"point92"><span style='font-size:12.0pt'>92</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker je ta
postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v
postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški
omenjenih strank, se ne povrnejo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:center'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat)
razsodilo:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>1.      <b>Pravo
Unije je treba razlagati tako, da se za presojo, ali je v
okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, licenčna
pogodba, katere predmet je dajanje – na voljo – strokovnega znanja,
ki omogoča upravljanje spletnega mesta, prek katerega so bile
opravljene interaktivne avdiovizualne storitve, in ki je bila
sklenjena z družbo s sedežem v državi članici, ki ni tista, na
ozemlju katere je imela sedež družba, ki je izdala to licenco,
temeljila na zlorabi prava, katere cilj je bil izkoristiti to, da
je stopnja davka na dodano vrednost za te storitve v tej drugi
državi članici nižja, dejstva, da je bil poslovodja in edini
delničar zadnjenavedene družbe tisti, ki je ustvaril to strokovno
znanje, da je ista oseba vplivala ali določala smernice za razvoj
in uporabo tega strokovnega znanja in opravljanje storitev, ki
temeljijo na njem, da so podizvajalci opravili finančne
transakcije, zagotovili kadre in tehnična sredstva, ki so potrebni
za opravljanje navedenih storitev, ter razlogi, ki naj bi vodili
družbo, ki izda licenco, k dajanju zadevnega strokovnega znanja na
voljo družbi s sedežem v tej drugi državi članici, namesto da bi ga
uporabljala sama, sami po sebi očitno niso
odločilni.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Predložitveno sodišče mora analizirati vse
okoliščine postopka v glavni stvari, da bi ugotovilo, ali ta
pogodba pomeni povsem umetno konstrukcijo, ki prikriva dejstvo, da
zadevne storitve dejansko ni opravila družba, ki je pridobila
licenco, ampak jo je dejansko opravila družba, ki je izdala
licenco, pri čemer mora raziskati zlasti, ali sedež gospodarske
dejavnosti ali stalne poslovne enote družbe, ki je pridobila
licenco, ni bil resničen oziroma ali ta družba, za opravljanje
zadevne gospodarske dejavnosti, ni imela ustrezne strukture v
smislu prostorov, osebja in tehničnih sredstev oziroma ali navedena
družba te gospodarske dejavnosti ni opravljala v svojem imenu in na
svoj račun v okviru lastne odgovornosti in lastnih
tveganj.</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      <b>Pravo
Unije je treba razlagati tako, da ob ugotovitvi zlorabe, katere
posledica je določitev kraja opravljanja storitve v državi članici,
ki ni tista, v kateri bi bil določen, če te zlorabe ne bi bilo,
dejstvo, da je bil davek na dodano vrednost plačan v tej drugi
državi članici v skladu z njeno zakonodajo, ne preprečuje ponovne
odmere tega davka v državi članici kraja, kjer so bile te storitve
dejansko opravljene.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      <b>Uredbo
Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem
sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano
vrednost je treba razlagati tako, da mora davčna uprava države
članice, ki preučuje obveznost obračuna davka na dodano vrednost za
storitve, ki so že bile predmet tega davka v drugih državah
članicah, zahtevo za informacije nasloviti na davčne uprave teh
drugih držav članic, če je taka zahteva koristna oziroma potrebna
za določitev, ali je treba davek na dodano vrednost obračunati v
prvi državi članici.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>4.      <b>Pravo
Unije je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da lahko
davčna uprava za uporabo člena 4(3) PEU, člena 325 PDEU ter členov
2, 250(1) in 273 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra
2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, da bi dokazala
obstoj zlorabe na področju davka na dodano vrednost, brez vednosti
davčnega zavezanca uporabi dokaze, pridobljene v okviru še ne
končanega vzporednega kazenskega postopka, na primer s
prestrezanjem telekomunikacij in zasegom elektronske pošte, če
pridobitev teh dokazov v okviru navedenega kazenskega postopka in
njihova uporaba v okviru upravnega postopka ne kršita pravic,
zagotovljenih s pravom Unije.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>V okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni
stvari, mora nacionalno sodišče, ki nadzira zakonitost odločbe, s
katero je bil odmerjen davek na dodano vrednost in ki temelji na
takih dokazih, v skladu s členi 7, 47 in 52(1) Listine Evropske
unije o temeljnih pravicah preveriti, prvič, ali so bila
preiskovalna sredstva, kot sta prestrezanje telekomunikacij in
zaseg elektronske pošte, določena z zakonom in nujna v okviru
kazenskega postopka, in drugič, ali je bila uporaba dokazov,
pridobljenih s temi sredstvi, s strani navedene uprave tudi
dovoljena z zakonom in nujna. Prav tako mora preveriti, ali je bil
davčnemu zavezancu v skladu s splošnim načelom spoštovanja pravice
do obrambe v upravnem postopku omogočen vpogled v te dokaze in ali
mu je bilo omogočeno, da se o njih izjavi. Če ugotovi, da ta davčni
zavezanec te možnosti ni imel ali da so bili ti dokazi pridobljeni
v okviru kazenskega postopka ali uporabljeni v okviru upravnega
postopka s kršitvijo člena 7 Listine Evropske unije o temeljnih
pravicah, mora nacionalno sodišče te dokaze zavrniti in navedeno
odločbo odpraviti, če ta zato nima podlage. Te dokaze je treba
zavrniti tudi, če to sodišče ni pristojno preveriti, ali so bili v
okviru kazenskega postopka pridobljeni v skladu s pravom Unije ali
če na podlagi nadzora, ki ga je že opravilo kazensko sodišče v
okviru kontradiktornega postopka, ne more vsaj preveriti, ali so
bili pridobljeni v skladu s pravom Unije.</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV