www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 

Ko se v delovnih
prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj celzija, tudi
če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih
temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno
toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

 

Pravilnik o zahtevah
za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih
med drugim opredeljuje tudi temperaturo zraka, ki jo mora
delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih.
Delodajalec mora tako zagotoviti 
takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med
delovnim časom, 
da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na
fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se
upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh
zahtev mora delodajalec upoštevati tudi določila slovenskih
standardov za toplotno udobje, med katerimi izpostavljamo predvsem
standarde SIST EN ISO 7730: 2006, SIST EN 27243:2018, SIST EN ISO
9920:2010 in SIST EN ISO 8996:2022.

 

Omenjeni pravilnik
konkretneje določa, da 
temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28
stopinj Celzija, razen v tako imenovanih 'vročih delovnih
prostorih', kjer so temperature povečane zaradi
delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri
izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo
temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo
občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur,

mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter
sprejemati potrebne ukrepe usklajene z izvajalcem medicine
dela.

 

Delodajalec za
zagotovitev varnosti in zdravja delavcev izvede ukrepe, ki so lahko
tudi začasne narave, to pomeni, da 
veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih
temperatur, na primer prerazporeditev delovnega
časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim
časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov,
zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko
tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči

tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih
in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na
primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev
o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti
ukrepi opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno
tveganja. 

 

Inšpektorat za delo
glede povišanih temperatur na delovnih mestih predlaga delodajalcem
in delavcem tudi naslednje ukrepe:

·                    
pri uporabi
klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo

upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni,
da temperatura zraka v delovnem prostoru ne bi bila za več kot 7
stopinj Celzija nižja od zunanje temperature;

·                    
popijete lahko

do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočamo
vodo;

·                    
oblecite se v

lahka in zračna oblačila;

·                    

seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je
človeški organizem  izpostavljen previsokim
temperaturam

·                    

izogibajte se slani prehrani in
začimbam;

·                    
najbolj učinkoviti
so 
kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih,
temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi
nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje;

·                    

ne pijte alkoholnih pijač;

·                    

najbolj zahtevna dela opravite zgodaj
zjutraj, ko je zunanja temperatura še
nizka;

·                    
če delate

v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v
paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne
pomoči.

 

Zelo visokim
temperaturam so v poletnih mesecih izpostavljeni tudi delavci, ki
delajo 
na prostem, predvsem velja to za dejavnosti
gradbeništva, kmetijstva in druge dejavnosti, pri katerih delavci
delajo na prostem tudi, ko so toplotne obremenitve zelo
visoke.

 

Zelo pomembno je, da
delodajalci izvedejo ustrezno ocenjevanje tveganja za varno in
zdravju neškodljivo delo v razmerah, ko so toplotne obremenitve
zelo visoke. Delodajalci morajo tveganja oceniti, nato pa določiti
varnostne in zdravstvene ukrepe, določiti odgovorne osebe ter
natančne roke za izvedbo teh ukrepov. Varnostni in zdravstveni
ukrepi za delavce, ki delajo na prostem v primeru visokih
temperatur so podobni ukrepom, ki veljajo za delavce, ki v razmerah
visokih temperatur delajo v zaprtih prostorih. Pri delu na prostem
je še posebej pomemben časovni razpored opravljanja delovnih
opravil. Če je le možno, je potrebno delo organizirati tako, da se
delovna opravila ne opravlja (ali pa se ta opravila opravlja le, ko
je to nujno potrebno) v tistih urah dneva, ko je izpostavljenost
temperaturam najvišja. Če je le možno, naj se dela opravljalo v
zgodnjih dopoldanskih ali poznih popoldanskih in večernih urah.
Predvsem pa je treba zagotoviti, da se med obdobji izpostavljenosti
visokim temperaturam izvajajo le dela, ki terjajo čim manjši
fizični napor.

 

Uredba o
zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih
gradbiščih določa, da mora delodajalec zagotoviti, da mora biti
glede na uporabljene delovne metode in fizične obremenitve pri delu
temperatura delovnega okolja med delovnim časom primerna za
človeški organizem.

 

Pravilnik o zahtevah
za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih
določa, da v primeru, da delavci delajo na prostem, mora
delodajalec delovna mesta prostem urediti tako, da so delavci
zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi.

 


Kaj določa Zakon o varnosti in zdravju pri
delu?

 

Delodajalec mora
zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora
izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja
delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu,
vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem
nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z
ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.
Delodajalec mora posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in
zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z
zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati
posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri
delu.

 

Delodajalec mora pri
zagotavljanju varnost in zdravja pri delu upoštevati temeljna
načela varnosti in zdravja pri delu, predvsem glede izogibanja
nevarnostim, ocenjevanja tveganj in obvladovanja nevarnosti pri
viru.

 

Delodajalec mora
pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi
lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega
zlasti:

·                
identifikacijo
oziroma odkrivanje nevarnosti;

·                
ugotovitev, kdo od
delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim
nevarnostim;

·                
oceno tveganja, v
kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu,
poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost
njihovih posledic;

·                
odločitev o tem, ali
je tveganje sprejemljivo;

·                
odločitev o uvedbi
ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Delodajalec mora po
izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu
izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni
obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje
zlasti:

·                
načrt za izvedbo
predpisanih zahtev in ukrepov;

·                
načrt in postopke za
izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;

·                
opredelitev
obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev
za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

 

V izjavi o varnosti
z oceno tveganja delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki
jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem
procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi
strokovne ocene izvajalca medicine dela.

 

Izjavi o varnosti
mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o
posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.
 
 
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [12.07.2023].
 
</div>
</body>
</html>