www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
<h1 style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Pričetek
vseevropske kampanje »Prednosti prijavljenega dela«</h1>

 

S 1. marcem se v
okviru evropske platforme »Proti delu na črno« pričenja vseevropska
kampanja imenovana ''Prednosti prijavljenega dela''(Benefits of
declared work). Organizirana kampanja bo potekala do 31. maja 2020
v vseh članicah Evropske unije, z enotnim ciljem promocije in
ozaveščanja prednosti prijavljenega dela v najširšem smislu.
Kampanjo, ki jo bodo v sodelovanju z drugimi državnimi organi preko
družbenih omrežji in vladne spletne strani koordinirale strokovne
službe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti, bo v tednu od 16. do 20. marca 2020 med drugim zaznamoval
tudi akcijski teden izvajanja skupnega nadzora Inšpektorata za delo
RS in Finančne uprave RS. Kampanja bo potekala pod nosilnima
sloganoma »Imej korist. Zasluži. Prijavi.« in »Pošteno delo,
prednost za vse.«.

 

Siva ekonomija,
kamor sodita tudi delo in zaposlovanje na črno, je pojav, ki ga
srečujemo v vseh državah, njeni negativni vplivi pa so občutni za
celotno družbo. V različnem obsegu in v različni moči je prisotna v
vseh fazah družbenega razvoja in v nobeni družbi ni obrobnega
pomena. Njeni negativni vplivi so občutni tako za delodajalce in
delojemalce kot tudi za državo, socialno zavarovanje, premoženje
ter varnost ljudi in okolja.

 

Delo in zaposlovanje
na črno vplivata prav na vse ljudi. Nekateri ne prispevajo ničesar
v državne blagajne, iz katerih se financirajo socialne in druge
storitve v javnem interesu (šolstvo, zdravstvo, porodniške, otroški
dodatki,…), zato moramo drugi prispevati toliko več, da se
ohranjajo in vzdržujejo temelji socialne države. Vplačani
prispevki, ki izhajajo iz prijavljenega dela, nam namreč
zagotavljajo vrsto pravic. Praksa izkazuje, da posamezniki, ki se
ujamejo v pasti neprijavljenega dela, dolgoročne negativne učinke
običajno prepoznajo prepozno.

 

Tudi z vidika
gospodarstva sta delo in zaposlovanje na črno izredno
problematična, saj povzročata nelojalno konkurenco na trgu.
Gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki opravljajo
dejavnost v skladu s predpisi, ne morejo konkurirati tistim, ki
delajo na črno, saj lahko slednji ponudijo strankam bistveno nižje
cene, ki niso obremenjene s prispevki in davki, hkrati pa
potrošnikom ponujajo storitev brez garancije in brez
zavarovanj.

 

V zaposlitvi in delu
na črno ni rešitve, vsaj ne take, ki bi posamezniku in družbi kot
celoti prinašala koristi. Zato je pomembno vztrajati pri iskanju
prijavljenega dela, na začetku mogoče tudi z različnimi manjšimi in
kratkotrajnejšimi deli, katerih prihodnost je lahko
optimistična.
 
 
Vir: Spletne
strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti [02.03.2020].
 
</div>
</body>
</html>