Vlada sprejela
odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z
vrednotnicami
Vlada Republike
Slovenije je na 80. redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko
vprašanje Branka Grimsa v zvezi z vrednotnicami. Poslanec meni, da
je uvedba sistema vrednotnic birokratski ukrep, ki škodi
podjetništvu in zaposlenim. Vlado sprašuje za oceno smiselnosti in
ekonomske upravičenosti vrednotnic po letu dni od uvedbe ter ali bo
sistem vrednotnic odpravljen.
V zvezi z
vzpostavitvijo sistema vrednotnic in prenove sistema osebnega
dopolnilnega dela (ODD) vlada poudarja, da se je Zakon o
preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) začel
uporabljati 18. 8. 2014, razen določb, ki se nanašajo na novo
ureditev osebnega dopolnilnega dela. Te določbe se uporabljajo od
1. 1. 2015. Poleg tega je ZPDZC-1 določil prehodno
šestmesečno obdobje za osebe, ki so imele priglašeno ODD že po
starem sistemu na podlagi prej veljavnih zakona in pravilnika. To
pomeni, da se izkušnje v zvezi s prenovljenim ODD v praksi in v
celoti lahko beležijo šele dobrega pol leta.
Po podatkih je bilo
junija 2013 v register osebnega dopolnilnega dela vpisanih 8.337
zavezancev. Od teh je za leto 2012 dohodke prijavilo 3.267
zavezancev, kar pomeni, da je bilo toliko aktivnih zavezancev, saj
prejšnji zakon ni predvideval izbrisa neaktivnih oseb. Poleg tega
so v to številko zajeti vsi, ki so pridobili prihodke iz drugega
pogodbenega razmerja, torej tudi na podlagi podjemnih pogodb,
avtorskih pogodb, sejnin itd. Na podlagi podatkov ugotavljamo, da
je bilo do uveljavitve novega sistema dejansko aktivnih izvajalcev
manj kot 3.000. Pri AJPES pa je bilo na dan 25. 2. 2016
prijavljenih že 5.728 izvajalcev, torej je okvirna številka 3.000
priglašenih izvajalcev pred prenovitvijo sistema že močno presežena
in bo kmalu podvojena.
Do 31. 12. 2015 je
bilo na upravnih enotah izdanih 17.610 vrednotnic, skupen znesek
vplačil na podlagi vrednotnic tako do konca leta znaša 158.490
eurov. Od tega prejme Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
35.220 eurov ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije 123.270 eurov. Glede samih stroškov uvedbe sistema
vrednotnic vlada Slovenije pojasnjuje, da so ti porazdeljeni med
različne institucije in so ocenjeni skupno do konca preteklega leta
na približno 200.000 eurov. Dejstvo je, da je glavnina stroškov, ki
so jih imele institucije, zgolj enkratnih, učinke vzpostavitve
sistema vrednotnic pa bo moč opazovati še na dolgi rok, saj bodo
prihodki v blagajne stalni. Poleg samih finančnih učinkov pa je
treba upoštevati tudi druge učinke prenovitve sistema osebnega
dopolnilnega dela.
Cilj uvedbe sistema
vrednotnic je tudi spodbujanje zakonitega opravljanja dela po
načelu »vsako delo šteje«, ki ga v zadnjih letih država
sistematično zasleduje. Tisti, ki opravljajo ODD, sedaj plačujejo
prispevke za socialno varnost, ki posamezniku prinašajo določene
pravice in minimalno socialno varnost. Zasledovanje navedenega
načela posledično prinaša tudi zbliževanje celotne obremenitve
posameznih oblik dela. To pa med drugim zmanjšuje tudi ekonomsko
motivacijo delodajalcev in delavcev, da izbirajo obliko dela
izključno glede na »stroške«, ki jih prinaša.
Mnenje o predlogu
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju
Vlada Republike
Slovenije je na seji sprejela Mnenje o predlogu Zakona o spremembah
in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju (ZZVZZ-N), ki ga je Državnemu zboru predložila skupina
poslank in poslancev (prvopodpisani mag. Matej
Tonin).
Vlada RS je 29. 2.
2016 od državnega zbora v mnenje prejela predlog Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-N), ki ga je Državnemu zboru
predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani mag. Matej
Tonin).
Vlada RS nasprotuje
predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju (predlog zakona), s katerim se
spreminja temeljno načelo odškodninskega prava, da naj škodo v
povzročeni višini povrne tisti, ki jo je povzročil. Predlog zakona
prav tako nasprotuje temeljnimi načelom Zakona o varnosti in
zdravju pri delu, posega pa tudi v temeljne obveznosti Zakona o
delovnih razmerjih.
Zakon o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa možnost
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da zahteva
povrnitev škode, in sicer: od zavarovalnice, pri kateri ima tisti,
ki je s prometnim sredstvom povzročil okvaro zdravja ali smrt
zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje; v
vseh drugih primerih od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti
povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe; od delodajalca
v primerih škode, povzročene pri delu ali v zvezi z delom; od
delavca, če je ta povzročil bolezen, poškodbo ali smrt zavarovane
osebe s kaznivim dejanjem.
Veljavna ureditev
temelji na temeljnem načelu odškodninskega prava, da naj škodo v
povzročeni višini povrne tisti, ki jo je povzročil. Predlog zakona
omenjenemu načelu ne sledi, saj predlaga ureditev, da bi ZZZS imel
pravico od delodajalca zahtevati povzročeno škodo le takrat, ko je
bila bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega,
ker je delodajalec namenoma ali iz hude malomarnosti opustil
izvajanje ukrepov za varnost ali zdravje pri delu, ustrezne
higiensko-sanitarne ukrepe ali druge ukrepe, predpisane ali
odrejene za varnost ljudi. Nadalje predlog zakona še dodatno omeji
odgovornost delodajalca, ko predlaga omejitev višine povrnitve
povzročene škode v primeru hude malomarnosti na 20-kratnik najnižje
pokojninske osnove.
S povzročitvijo
škode nastane odškodninska obveznost, odškodninska obveznost pa je
obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna.
Odškodninska obveznost ima civilnopravni značaj, zato njen namen ni
kaznovanje odgovorne osebe, pač pa vzpostavitev tistega stanja, ki
je bilo pred nastankom škode. Primarna funkcija odškodninskega
prava je torej odprava nepravičnega položaja, v katerem se je
znašel oškodovanec, to je v odpravi njegovega prikrajšanja
(škode).
Predlog zakona
omenjena načela odškodninske odgovornosti zasleduje zgolj delno, le
ko je bila bolezen, poškodba ali smrt delavca (zavarovane osebe)
posledica naklepne opustitve izvajanja ukrepov za varnost ali
zdravje pri delu, ustreznih higiensko-sanitarnih ukrepov ali drugih
ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi, omeji
odškodninsko odgovornost v primeru hude malomarnosti in pozabi na
odškodninsko odgovornost v primeru lahke malomarnosti, celo kljub
izpolnitvi splošnih predpostavk civilnega delikta.
Predlagatelj sicer
poudarja, da predlog zakona zasleduje načelo pravičnosti, pravico
do osebnega dostojanstva in varnosti, nedotakljivost človekove
telesne in duševne celovitosti, pravico do zdravega življenjskega
okolja in kot posebno izpostavlja tudi pravico do svobodne
gospodarske pobude. Predlagana rešitev nehote zbuja občutek, da je
edini cilj, ki ga predlog zakona zasleduje, ekonomska zaščita
položaja delodajalcev, pozablja pa, da je v razmerju delavec –
delodajalec delavec vedno šibkejša stranka. Ravno to je razlog,
zakaj veljavna zakonodaja poudarja načela varnega delovnega okolja,
odgovornosti delodajalca in tudi delavca v zvezi z varnim in
zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri
delu.
S predlagano
rešitvijo se pomen veljavne zakonodaje s področja varnosti in
zdravja pri delu zmanjšuje, če že ne celo izniči. Predlagatelj
zakona predlaga, da delodajalec ne bi odgovarjal za škodo, če je
bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker
niso bili izvedeni ukrepi za varnost ali zdravje pri delu,
delodajalec pa se možnosti nastanka škode ni zavedal, a bi se jo po
okoliščinah in svojih osebnih lastnostih moral in mogel
zavedati.
Temeljna načela
odgovornosti delodajalcev pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri
delu so opredeljena v določbi 5. člena Direktive Sveta z dne 12.
junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in
zdravja delavcev pri delu (Direktiva), skladno s katero mora
delodajalec v vseh pogledih zagotoviti varnost in zdravje delavcev
v zvezi z delom.
Klinični inštitut
za medicino dela, prometa in športa pri Univerzitetnem kliničnem
centru Ljubljana je v okviru priprave zadnje novele Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju na seji
Ekonomsko-socialnega sveta v oktobru 2015 predstavil vidik slabega
izvajanja ukrepov varstva in zdravja pri delu pri slovenskih
delodajalcih, zato je sprejel odklonilno stališče glede omejitve
višine zneska regresnih zahtevkov, ki bi jo Zavod za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje lahko zahteval od delodajalca, ki je
samostojni podjetnik. Enako odklonilno stališče lahko prenesemo
tudi na ta predlog zakona, saj se v predlogu poleg omejitve višine
odškodninske odgovornosti dodaja še izključitev odgovornosti za
lahko malomarnost delodajalca.
Omejitev
odškodninske odgovornosti in višine odškodnine po mnenju Vlade RS
delodajalcem daje napačno sporočilo glede obveznosti pri
vzpostavljanju in zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu, Vlada
RS pa tudi meni, da je trenutna rešitev, ki določitev odgovornosti
in višine odškodnine prepušča pristojnemu sodišču, pravilna. Vlada
RS nadalje meni, da je zakonodaja tista, ki mora iskati ravnovesje
med interesi različnih deležnikov in skrbeti za to, da posamezen
interes ne prevlada nad drugim, prav tako pomembnim interesom.
Predlog zakona ruši ravnovesje med različnimi interesi in visoko
nad druge postavlja interes ekonomske učinkovitosti gospodarstva
oziroma delodajalcev, celo za ceno varstva in zdravja
delavcev.
Predlagatelj
nadalje predlaga, da bi se lahka malomarnost delodajalca krila iz
obveznega zdravstvenega zavarovanja, kamor poseben prispevek za
poškodbe pri delu in poklicne bolezni vplačujejo delodajalci.
Predlagatelj prav tako ne navaja učinkov predloga zakona oziroma
navede, da predlog zakona nima učinkov, čeprav temu ni tako.
Predlog zakona ima poleg učinkov na gospodarstvo in socialo tudi
finančne učinke, saj so sredstva, ki jih ZZZS zbira iz naslova
pobranih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, sicer
samostojna sredstva, ločena od državnega proračuna, vendar so še
vedno javno finančna sredstva, ki so namenjena zagotavljanju
zdravstvene oskrbe prebivalstva. ZZZS je posredoval podatke, da je
leta 2013 iz naslova regresnih zahtevkov beležil priliv v višini
1.213.249 EUR, v letu 2014 1.456.110 EUR in v letu 2015 1.176.901
EUR. Izpad sredstev na račun nižje odgovornosti delodajalcev bo
imel vpliv na zdravstveno blagajno kot javno finančna sredstva, na
ta način pa bo na voljo tudi manj denarja za zdravstvo. Poudariti
je treba, da se sredstva, zbrana iz regresnih zahtevkov, vrnejo v
zdravstveno blagajno, kjer se namenijo izvajanju programov
zdravstvenih storitev.
Glede na navedeno
Vlada RS ne podpira predloga zakona, ki ga je Državnemu zboru
predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani mag. Matej
Tonin), saj predlog zakona nasprotuje pravilom odškodninske
odgovornosti delodajalcev, pravilom varstva in zdravja pri delu ter
obveznostim delodajalca, ki izhajajo iz delovnega
razmerja.
Vlada ne podpira
sprememb pokojninskega zakona
Vlada RS ne podpira
predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C), ki ga je v zakonodajni
postopek vložila skupina poslancev s prvo podpisanim mag. Matejem
Toninom in meni da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Predlagatelji predlagajo omejitev
odškodninske odgovornosti delodajalcev, ki so samostojni podjetniki
do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, in
sicer tako da bi samostojni podjetniki odgovarjali za škodo
povzročeno namenoma ali iz velike malomarnosti, ne pa tudi če bi
bila povzročena iz navadne malomarnosti. V primeru škode, ki bi
nastala namenoma ali iz velike malomarnosti, predlagajo določitev
najvišjega možnega zneska odškodnine, ki jo lahko Zavod uveljavlja
od samostojnih podjetnikov. Predlagana je tudi omejitev možnosti
uveljavljanja odškodnine zaradi neizvedenih ali pomanjkljivo
izvedenih ukrepov za varnost in zdravje pri delu ali drugih ukrepov
predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi in v primeru sklenitve
delovnega razmerja brez predpisanega zdravniškega pregleda ter
neposredovanja ali posredovanja napačnih podatkov. V tem primeru bi
delodajalci odgovarjali le če bi namenoma ali iz velike
malomarnosti opustili izvedbo predpisanih ukrepov, vendar pa tudi v
tem primeru omejeno, saj predlagajo uvedbo maksimalno določene
višine.
Vlada Republike
Slovenije je preučila navedbe in utemeljitve predlagateljev zakona,
vendar pa predloga zakona ne podpira.
Predlagatelji
napačno navajajo, da predlog zakona nima finančnih posledic.
Omejuje in oži se odškodninska odgovornost delodajalcev, na
predlagan način pa tudi odškodninska odgovornost posameznika do
Zavoda, kar posledično pomeni izpad prihodkov Zavoda iz tega
naslova ter zmanjšanje njegovih sredstev.
Iz predlaganih
sprememb in obrazložitev je razvidno neupoštevanje potrebnega
razlikovanja med odškodninsko odgovornostjo posameznika za škodo
Zavodu ter odgovornostjo delodajalca za škodo Zavodu. Treba je
poudariti, da se za osebe, ki opravljajo dejavnost in so
delodajalci, zahteva višja skrbnost, kot za laične osebe oziroma
posameznike, zato nekritično izenačevanje odgovornosti posameznikov
ter delodajalcev, tako z vidika oblike krivde kot tudi z vidika
omejevanja povračila škode ni primerno, še manj pa pravično, kar
naj bi bil cilj predloga zakona.
Z odškodninsko
odgovornostjo za neizvedene ali pomanjkljivo izvedene ukrepe
varnosti in zdravja pri delu se skuša zagotoviti tudi preventivna
vloga sistema zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, saj se
delodajalce z grožnjo plačila odškodnine, zaradi kršitev pravil
varnosti in zdravja pri delu, odvrača od teh kršitev.
Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije
[17.03.2016].