www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
Vlada sprejela mnenje k Predlogu
zakona o dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju
računov
 


Vlada RS je na 84. redni seji določila besedilo mnenja Vlade
Republike Slovenije k Predlogu zakona o dopolnitvah Zakona o
davčnem potrjevanju računov – prva obravnava, ki ga je državnemu
zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Jože
Tanko).
 
Predlog Zakona o dopolnitvah
Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR-B) je v DZ vložila
skupina poslank in poslancev stranke SDS, ki predlaga odpravo
obveznosti davčnega potrjevanja računov in povračilo vseh s tem
povezanih stroškov zavezancem ob predložitvi računov.
 
Predlogu za odpravo obveznosti
davčnega potrjevanja računov pri gotovinskem poslovanju
nasprotujemo iz naslednjih razlogov:
 
- Predlog zakona z
obrazložitvami ne temelji na opravljenih analizah podatkov,
pridobljenih na podlagi izvajanja ZDavPR, prve analize podatkov
bodo mogoče v maju 2016, celovita analiza učinkov davčnega
potrjevanja računov pa bo mogoča šele v drugem četrtletju 2017, ko
bodo oddani vsi obračuni davčnih zavezancev iz davka na dodano
vrednost ter tudi davka od dohodka pravnih oseb in davka od dohodka
iz dejavnosti.
 
- V času priprave ZDavPR je bilo
ocenjeno število zavezancev za davčno potrjevanje računov, ki so
imeli po podatkih Poslovnega registra Slovenije (PRS) kot glavno
dejavnost registrirano dejavnost, za katero je v praksi značilno
plačevanje v gotovini. Pred uvedbo davčnega potrjevanja računov
namreč ni bilo na voljo podatkov o tem, koliko zavezancev posluje z
gotovino in v kakšnem obsegu. Zgornja meja 80 tisoč potencialnih
zavezancev je bila določena nekoliko višje tudi zaradi potrebne
previdnosti pri določanju lastnosti informacijskega sistema
Finančne uprave.
 
- V zvezi z navedbami
predlagatelja o zapiranju poslovne dejavnosti številnih zavezancev
pojasnjujemo, da število izbrisov poslovnih subjektov iz PRS v
januarju in februarju 2016 ne odstopa bistveno od števila
izbrisanih v enakem obdobju v preteklih letih, zato večine teh
izbrisov ni mogoče povezovati z uveljavitvijo ZDavPR. Se pa je v
decembru 2015 število subjektov, ki so prenehali poslovati,
predvsem fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, povečalo za 130
odstotkov, vendar pa je hkrati pretežni del teh oseb prešel v redno
zaposlitev ali se upokojil.
 
- Finančna uprava ne vodi
podatkov o zavezancih, ki poslovno dejavnost opravljajo v okviru
podjetij, ustanovljenih in registriranih v tujini, prav tako se
tovrstni podatki ne vodijo v drugih evidencah, do katerih ima
dostop.
 
- V zvezi z navedbami
predlagatelja zakona o manjšem obsegu pobranega DDV v prvih dveh
mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani
pojasnjujemo, da je bila realizacija vplačil DDV na podlagi
obračunov DDV v prvih dveh mesecih 2016 za 26 milijonov evrov
oziroma 3,4 odstotka višja od realizacije v prvih dveh mesecih leta
2015. Čeprav so navedeni podatki pozitivni, jih v tem trenutku še
ne moremo neposredno povezovati le z učinkovitostjo sistema
davčnega potrjevanja računov.
 
- V zvezi s trditvami, da se je
obseg sive ekonomije po uvedbi davčnega potrjevanja računov
povečal, pojasnjujemo, da je bilo v projektnih nadzorih sive
ekonomije v januarju in februarju 2016 ugotovljenih bistveno manj
nepravilnosti kot v enakem obdobju lani. Leta 2015 so bile odkrite
v povprečju v skoraj 30 odstotkih opravljenih nadzorov mesečno, v
letošnjem januarju in februarju pa v povprečju le še v nekaj manj
kot 7 odstotkih nadzorov mesečno. V nadzorih gotovinskega
poslovanja so bile v celem letu 2015 v povprečju odkrite
nepravilnosti v več kot 30 odstotkih nadzorov mesečno, v letošnjem
januarju in februarju pa v povprečju le še v manj kot 6 odstotkih
nadzorov mesečno.
 
- S pomočjo podatka o osebi, ki
izda račun z uporabo elektronske naprave za izdajo računov, na
računu pri gotovinskem poslovanju, Finančna uprava izvaja tudi
nadzore zaposlovanja in dela na črno. Število teh kršitev se je v
januarju in februarju 2016 zmanjšalo glede na leto 2015. V celem
letu 2015 je bilo ugotovljenih v povprečju 166 kršitev mesečno,
medtem ko jih je bilo v januarju in februarju 2016 v povprečju le
66 mesečno.
 
Predlogu za povračilo stroškov
zavezancem nasprotujemo iz naslednjih razlogov:
- ZDavPR zavezancem omogoča
uporabo opreme za izdajo računov, ki so jo uporabljali že pred
uvedbo obveznega davčnega potrjevanja računov;
- v primeru nakupa nove ali
nadgradnje obstoječe opreme je zavezancu omogočena prosta izbira
vrste opreme in dobavitelja le-te ter tudi ponudnika spletnih
storitev, prek katerega izmenjuje podatke s Finančno
upravo;
- namensko digitalno potrdilo za
izvajanje davčnega potrjevanja računov je brezplačno;
- Finančna uprava predvsem
majhnim zavezancem z manjšim številom izdanih računov omogoča
brezplačno uporabo spletne mini davčne blagajne;
- do 31. 12. 2017 lahko
zavezanci izdajajo račune tudi z uporabo vezane knjige računov in
te račune naknadno potrdijo prek brezplačne aplikacije na portalu
eDavki;
- zavezanci, ki so za vstop v
sistem davčnega potrjevanja računov kupili novo stojno in
programsko opremo ali nadgradili obstoječo, lahko te stroške
uveljavljajo kot davčno priznane odhodke, ki znižujejo davčno
osnovo, za novo opremo pa lahko v letu nakupa uveljavljajo
amortizacijsko stopnjo 50 odstotkov in davčno olajšavo za
investicijo v opremo. V skladu s 55.a členom Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne
osnove v višini 40 odstotkov investiranega zneska, vendar največ v
višini davčne osnove. Na podlagi 66.a člena Zakona o dohodnini
lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40
odstotkov investiranega zneska v davčnem letu vlaganja.
 

 

Vlada sprejela mnenje o zahtevi
za oceno ustavnosti prvega odstavka 115. člena Zakona o
dohodnini
 


Vlada RS je na seji sprejela mnenje vlade o zahtevi Marije
Žiher za oceno ustavnosti prvega odstavka 115. člena Zakona o
dohodnini.


 
Vlada meni, da določba prvega
odstavka 115. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) ni v neskladju s
14. členom Ustave in je zatorej obravnavana pobuda Marije Žiher za
presojo ustavnosti neutemeljena.
 
Razlogi za tako mnenje so
naslednji:
 
Bistveno (ne)enakost položajev
je potrebno presojati z vidika tistega, ki olajšavo za vzdrževanega
družinskega člana koristi – torej davčnega zavezanca, in ne z
vidika tistega, za katerega se olajšava koristi – torej
vzdrževanega družinskega člana.
 
Olajšave, določene v 114 in 115.
členu ZDoh-2, se po temelju delijo na dve skupini:
- olajšave, ki so določene kot
protiutež zakonsko določeni obveznosti preživljanja družinskega
člana v skladu z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZZZDR);
- olajšave, ki so določene kot
socialni korektiv za tiste najšibkejše skupine družinskih članov,
za katere obveznost preživljanja po ZZZDR sicer ne obstaja več, se
pa dejansko izvaja.
 
Določbe ZZZDR jasno določajo, da
so osebe, ki
so dolžne vzdrževati otroke, v bistveno drugačnem položaju kot
osebe, ki so dolžne vzdrževati zakonca, zato je utemeljeno tudi
razlikovanje pri pogojih za priznavanje olajšave. Obveznost
preživljanja otrok ni določena v odvisnosti od sredstev, s katerimi
otrok razpolaga, zato mora oseba svojo dolžnost preživljanja
izvrševati v vsakem primeru, ne glede na višino ali izvor
morebitnih otrokovih sredstev. Dolžnost preživljanja zakonca pa
niti ne obstoji, dokler zakonec ne izkaže pomanjkanja sredstev za
življenje. Ker so torej davčni zavezanci, ki vzdržujejo (šolajoče)
otroke, v bistveno drugačnem položaju kot zavezanci, ki vzdržujejo
(šolajoče) zakonce, je podana podlaga, da se tudi olajšava za
opisane primere določa različno.
 
Razlika med priznavanjem
olajšave za zakonca in otroka v skladu z drugim in tretjim
odstavkom 115. člena ZDoh-2 je v definiciji lastnih sredstev
vzdrževanega družinskega člana, ki vplivajo na upravičenost do
olajšave. Lastna sredstva družinskega člana so neposredno povezana
s kriterijem razlikovanja med obema skupinama vzdrževanih
družinskih članov (t.j. pogoji za nastanek dolžnosti preživljanja),
zato je različno določanje pogojev za priznanje olajšave utemeljeno
s stvarnimi razlogi, ki so v povezavi s predmetom
urejanja. 
 
Vlada meni, da ni utemeljenega
razloga, da bi se olajšava za zakonce morala obravnavati po
različnih skupinah – glede na osebne lastnosti vzdrževanega
družinskega člana. Taka ureditev bi pomenila kršitev 14. člena
Ustave, saj bi se brez utemeljenega razloga ustvarila neenaka
obravnava zavezancev, ki so v bistveno enakem položaju. Ločeno
obravnavanje olajšave za šolajoče zakonce ne zdrži presoje niti kot
socialni korektiv za najšibkejše skupine vzdrževanih družinskih
članov v okviru druge skupine olajšav. V tej skupini je namreč
olajšava strogo vezana na dejstvo, da družinski član nima dovolj
sredstev za preživljanje, pri čemer se med dohodke družinskega
člana vštevajo vsi dohodki (tudi dohodki študentov in dijakov).
Taka rešitev pa je za vzdrževanje zakonca določena že z
izpodbijanim prvim odstavkom 115. člena ZDoh-2. Po mnenju vlade pa
ni izkazan ustavno dopusten cilj za širjenje olajšave za tiste
zakonce, ki se s svojimi dohodki sicer lahko preživljajo, vendar se
od drugih razlikujejo po tem, da se redno šolajo.
 
 
Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije
[15.04.2016].
 
</div>
</body>
</html>