ZAKON O POTRJEVANJU RAČUNOV
(predlog potrjen na Vladi RS z dne
07.05.2015)
Vlada RS je 5. 2.
2015 sprejela Akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn v Republiki
Sloveniji s skrajnim rokom uvedbe 1. januarja 2016, kot je bilo
določeno v programu dela Vlade. MF je na tej podlagi pripravilo
predlog zakona, s katerim bodo uvedene davčne blagajne v obliki
postopka potrjevanja računa pri Finančni upravi RS v postopku
izdaje računa pri gotovinskem poslovanju. V vzpostavljenem sistemu
davčnih blagajn bodo blagajne zavezancev preko spleta povezane s
centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS, ki bo
potrdila ter shranila podatke o računih v postopku njihove izdaje v
realnem času. Postopek davčnega potrjevanja računov bo skupaj z
veljavnima 38. in 31.a členoma tvoril sistem, ki bo omogočal
sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter omejil
sivo ekonomijo.
Osnovna izhodišča
predloga zakona so naslednja:
- obvezna uporaba
elektronskih naprav za izdajo računov (davčnih blagajn) za vse
osebe, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju;
- v okviru
definicije zavezanca je opredeljeno, da se za zavezance za
izvajanje zakona ne štejejo dobavitelji - tujci, ki prodaja na
daljavo in zavezanci, vključeni v sistem mini VEM v okviru DDV
zakonodaje na ravni EU;
- v primeru
nedelovanja elektronskih naprav je predpisana uporaba vezane knjige
računov (VKR) in naknadno sporočanje podatkov o računu v dveh
delovnih dneh;
- v primeru, ko ni
mogoča vzpostavitev elektronske povezave s FURS (potrdilo o
nezmožnosti vzpostavitve dostopa do spleta AKOS), je predpisana
uporaba VKR;
- v primeru izpada
elektronske povezave je predvidena izdaja računa z uporabo
elektronske naprave in naknadno posredovanje podatkov o računu
davčnemu organu v dveh delovnih dneh;
- določeno je
PREHODNO OBDOBJE do 31. 12. 2017, v katerem se lahko zavezanci
prosto odločijo o tem, ali bodo za izdajo računov uporabili
elektronsko napravo z vzpostavljeno elektronsko povezavo s FURS ali
VKR. Če se odločijo za uporabo VKR, je predpisana obveznost
zavezancev do posredovanja podatkov o računu davčnemu organu v roku
petih delovnih dni in prepoved kombiniranja uporabe elektronskih
naprav in VKR znotraj enega poslovnega prostora (zavezanec se
odloči po poslovnem prostoru kaj bo uporabljal); mogoča pa je
kombinacija – v poslovnem prostoru elektronska naprava, na terenu
VKR.
- kupec je dolžan
prevzeti in zadržati račun ter ga ob pozivu nadzornega organa le
temu tudi predložiti;
- predpisane so
globe tako za zavezance, za razvijalce programske opreme, kot za
kupce, ki ne ravnajo v skladu z določbami tega zakona;
- neobvezno
izvajanje postopka potrjevanja računov po predlogu zakona je
predpisano z 1. decembrom 2015, obvezno izvajanje postopka
potrjevanja računov pa je predpisano z 2. januarjem 2016. V
prehodnem obdobju bo omogočeno, da zavezanci postopoma preidejo na
sistem potrjevanja računov.
S predlogom zakona
je določeno tudi, da se kot podatek o računu davčnemu organu
sporoča podatek o delavcu (davčna številka), ki izda račun, s čimer
se zasleduje cilj odkrivanja in preprečevanja zaposlovanja in dela
na črno, ter zagotavljanja pravilnega obračunavanja davkov in
prispevkov iz dela.
Dodatna
obrazložitev:
S predlogom novega
zakona o davčnem potrjevanju računov bo predpisana obveznost
izvajanja postopka potrjevanja računov pri gotovinskem poslovanju
za davčne namene, določeni bodo zavezanci za izvajanje postopka
potrjevanja računov in postopek potrjevanja računov, vsebina računa
za namene izvajanja postopka potrjevanja računov, tehnične zahteve,
obveznost prevzema izdanega računa pri gotovinskem poslovanju za
kupca in nadzor nad izvajanjem zakona.
Trenutno so podatki
o izdanih računih shranjeni na blagajni pri zavezancu, po
uveljavitvi predlaganega zakona pa bo moral zavezanec, tj. vsaka
oseba, ki dobavlja blago in storitve za plačilo z gotovino in ki
mora v skladu s predpisi voditi poslovne knjige in evidence, pri
gotovinskem poslovanju pred izdajo računa izvesti postopek
potrjevanja računov. Vsak račun o dobavah blaga in storitev pri
plačilu z gotovino bo morala pred izdajo kupcu potrditi FURS, za
pridobitev potrditve pa bo moral zavezanec na FURS posredovati
predpisane podatke o računu. Za izvedbo postopka potrjevanja
računov bodo zavezanci smeli uporabljati le elektronske naprave, ki
bodo v skladu z 38. členom ZDavP-2 in bodo hkrati izpolnjevale
zahteve po tem zakonu. Zavezanec ne sme imeti in uporabljati
elektronske naprave, ki omogoča brisanje, prilagajanje,
popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje
ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa,
shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih
podatkov in vseh poznejših sprememb, hkrati pa mora imeti
elektronska naprava vzpostavljeno elektronsko (internetno oziroma
GPRS) povezavo z informacijskim sistemom FURS in omogočati
podpisovanje sporočil z namenskim potrdilom. Programska oprema ne
sme omogočati izdajo nepotrjenih ali nepravilno potrjenih računov
in mora zagotavljati evidentiranje vseh izpisov kopij računov. Na
kopiji računa se mora ob številki računa izpisati »kopija« in
zaporedna številka kopije. Elektronska naprava ustvarja elektronsko
podpisano XML datoteko s podatki o izdanem računu in jo pošlje na
FURS. Informacijski sistem FURS preveri poslane podatke in pošlje
elektronski napravi posebno enkratno identifikacijsko oznako
računa, ki se izpiše na računu. Postopek traja manj kakor 2
sekundi. S takšnim postopkom FURS pred izdajo potrdi izdani račun.
Enkratna identifikacijska številka računa, ki je izpisana na
računu, dokazuje oziroma predstavlja potrdilo, da je račun ustrezno
evidentiran na FURS. Predvideni so tudi primeri izdaje računov brez
enkratne identifikacijske oznake računa v primerih napak pri
elektronski obdelavi podatkov in nedelovanju internetne
povezave.
Vsebina računa je s
tem zakonom natančno predpisana in poleg podatkov na računu, ki se
po veljavni zakonodaji o DDV in davčnem postopku zahtevajo kot
obvezni podatki na računu, vsebuje še čas izdaje računa, oznako
fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave za
izdajo računa, oznako načina plačila, enkratno identifikacijsko
oznako računa in zaščitno oznako izdajatelja računa. Poleg
navedenega bodo morali zavezanci za namene izvajanja postopka
potrjevanja računov na FURS poslati tudi podatke o poslovnih
prostorih, kjer se izdajajo računi. Podatke o poslovnih prostorih
bo treba na FURS poslati enkrat, in sicer pred prvim pošiljanjem
računa, ki se nanaša na poslovni prostor. V primeru spremembe
poslovnega prostora bo treba po enakem postopku poslati spremenjene
podatke o poslovnih prostorih. Navedena obveznost je potrebna zato,
da je FURS seznanjen, kje oziroma v katerih poslovnih prostorih
zavezanec izdaja račune pri gotovinskem poslovanju. Zavezanec
vsakemu poslovnemu prostoru, v katerem izdaja račune pri
gotovinskem poslovanju, z internim aktom dodeli oznako poslovnega
prostora, ki je sestavni del številke računa. Na podlagi tega
podatka bo FURS v primeru morebitnega nadzora ugotovil, kje je bil
izdan račun. S tem se tudi zagotovi, da zavezanec uporablja le
predpisane elektronske naprave in da se zagotovi učinkovit nadzor
nad imetniki teh elektronskih naprav v primeru, ko se na podlagi
prejetih podatkov vzpostavi sum o nepravilnosti poslovanja.
Številka računa bo za namene tega zakona poleg zaporedne številke
računa vsebovala tudi oznako poslovnega prostora in oznako
elektronske naprave za izdajo računov. Zaporedna številka računa je
po veljavnih predpisih o DDV obvezni podatek na računu, ki pa bo za
namene tega zakona natančno predpisana.
FURS bo na svoji
spletni strani objavil vzorec internega akta, ki ga bodo zavezanci
lahko uporabili pri pripravi lastnih pravil za dodeljevanje
zaporednih številk računov, popis poslovnih prostorov in dodelitev
oznak poslovnim prostorom.
V okviru postopka
potrjevanja računa FURS ne bo treba pošiljati vseh podatkov, ki
morajo biti po predpisih o DDV navedeni na računu, ampak le
naslednje podatke o računu: davčno številko zavezanca za izvajanje
postopka potrjevanja računov; datum in čas; številko računa;
oznako, ali je zavezanec identificiran za namene DDV; vrednost
računa, osnove po vrsti davka ali dajatve, razdeljeno po davčnih
stopnjah, in pripadajoči davek ali dajatev ter znesek oprostitev;
vrednost za plačilo; davčno številko fizične osebe, ki izda račun z
uporabo elektronske naprave; zaščitno oznako izdajatelja računa;
davčno številko oziroma identifikacijsko številko za namene DDV
kupca oziroma naročnika v primerih, ko so ti podatki v skladu z
davčnimi predpisi navedeni na računu; številko prvotnega računa v
primeru izvajanja postopka potrjevanja naknadne spremembe podatkov
na računu.
FURS bo z uvedbo
opisanega sistema hranil podatke o izdanih računih in pridobil
možnost analitične obdelave podatkov o dejansko ustvarjenem prometu
zavezancev pri gotovinskem poslovanju, primerjave teh podatkov z
davčnimi obračuni, ugotavljanja zmanjšanja oziroma povečanja
prometa, stornacije, primerjave podatkov s podatki o prilivih na
transakcijske račune pri ponudnikih plačilnih storitev itd. Na tej
podlagi bo FURS lahko opravljal ciljni nadzor in načrtoval
nadaljnje ukrepe.
V primeru
nezmožnosti povezave elektronske naprave zavezanca s
centralnim informacijskim sistemom FURS (izpad internetne povezave,
izpad centralnega informacijskega sistema FURS), bo zavezanec račun
izdal brez povezovanja na FURS. Račun v tem primeru ne vsebuje
enkratne identifikacijske oznake računa, ampak le zaščitno oznako
izdajatelja računa. Predpisan bo postopek potrditve takega računa
takoj, ko bo vzpostavljena povezava elektronske naprave zavezanca s
centralnim informacijskim sistemom FURS. V primeru nedelovanja
elektronske naprave (okvara, izpad električne energije) bo
zavezanec račun izdal z uporabo vezane knjige računov v skladu z
31. a členom ZDavP-2. Izdane račune iz vezane knjige računov bo
zavezanec naknadno potrdil na FURS, pri čemer bo predpisan postopek
naknadne potrditve računa.
Predvideni so tudi
primeri, ko zavezanec izdaja račune pri gotovinskem poslovanju
na območjih, kjer ni omogočena povezava na internet oziroma
GPRS. Ti zavezanci bodo morali nezmožnost vzpostavitve
elektronske povezave s FURS dokazati s potrdilom Agencije za
komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Potrdilo bo
veljavno eno leto od dneva izdaje, zavezanec pa bo moral za izdajo
računov uporabljati vezano knjigo računov v skladu z
ZDavP-2.
Zavezanec bo moral
tako ob vsaki dobavi blaga in storitev za plačilo z gotovino izdati
račun prek elektronske naprave, ki izpolnjuje predpisane pogoje in
omogoča izvedbo postopka potrjevanja računa, in ga izročiti kupcu
blaga oziroma naročniku storitve. Račun bo moral izdati najpozneje
ob prejemu gotovine. Kupec blaga oziroma prejemnik storitve pa bo
moral hraniti račun neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in
ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega
organa.
Kupec bo lahko za
vse račune, izdane prek elektronskih naprav za izdajo računov,
preveril, ali so bili ti ustrezno prijavljeni davčnemu organu prek
SMS sporočila ali na spletni strani FURS. Tako bo sistem omogočal
dvojno kontrolo izdanih računov, prek nadzornega organa in
kupca.
Za nadzor nad
izvajanjem določb tega zakona bo pristojen FURS. Če bo FURS v
postopku nadzora ugotovil, da zavezanec krši določbe o izvajanju
postopka potrjevanja računov, mu bo lahko z odločbo prepovedal
opravljanje dejavnosti do odprave razlogov za prepoved. Pritožba na
odločbo ne bo zadržala njegove izvršitve.
Z namenom
razbremenitve malih zavezancev, ki izdajajo le manjše število
računov, bo FURS omogočil izdajanje računov s pomočjo aplikacije na
portalu eDavki. Zavezanci bodo elektronsko napravo za izdajanje
računov in programsko opremo lahko pridobili na trgu, lahko pa bodo
namesto tega izdajali račune z uporabo navedene aplikacije. Za
izdajanje računov z uporabo te aplikacije bodo morali zavezanci
zagotoviti le internetno povezavo z FURS in elektronsko napravo, ki
bo to omogočala. Ker tudi v tem primeru veljajo vsa pravila in
obveznosti glede uporabe elektronske naprave za izdajo računov,
bodo zavezanci tudi v tem primeru morali pridobiti namenski
certifikat (ki bo brezplačen), sporočiti FURS podatke o poslovnih
prostorih in izpolnjevati vse druge obveznosti, ki izhajajo z
določb zakona.
Uvedba sistema
potrjevanja vseh računov za davčne namene z uporabo elektronske
naprave za izdajanje računov in opisanim postopkom potrjevanja
računov pri vseh zavezancih, ki v Sloveniji poslujejo gotovinsko,
bo obvezna s 1. januarjem 2018. Do takrat pa bo zavezancem
omogočena prosta izbira med uporabo elektronske naprave za
izdajanje računov in uporabo vezane knjige računov v skladu z
ZDavP-2. Tako bo zavezancem olajšan prehod na sistem obvezne izdaje
računov z uporabo elektronske naprave. Zavezanci, ki bodo v tem
prehodnem obdobju uporabljali vezano knjigo računov, pa bodo morali
podatke o tako izdanih računih naknadno (v roku petih delovnih dni)
posredovati FURS s pomočjo aplikacije na portalu eDavki. Tudi za
tako pošiljanje podatkov o izdanih računih Finančni upravi RS bo
zavezanec moral uporabljati namensko potrdilo. Za izvajanje
postopka potrjevanja računov iz vezane knjige računov se smiselno
uporabljajo določbe, ki urejajo postopek potrjevanja računov, ki se
izdajajo z uporabo elektronske naprave za izdajo
računov.
Za izvajanje
predlaganega zakona bo treba v roku enega meseca od dneva
uveljavitve tega zakona sprejeti tudi podzakonski predpis, ki bo
natančneje urejal določene vsebine zakona. Hkrati bo treba
spremeniti tudi Pravilnik o zahtevah za računalniške programe in
elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega
sistema ter o vsebini, obliki načinu in rokih za predložitev
podatkov.
Uveljavitev
zakona je predvidena naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS,
izvajanje postopka potrjevanja računov pa je obvezno od 2. januarja
2016 dalje. Samo izvajanje postopka
potrjevanja računov in s tem izdaja računov v skladu s tem zakonom,
pa bo mogoča že s 1. decembrom 2015. Z enomesečnim prehodnim
obdobjem se želi zavezancem omogočiti lažji prehod na nov način
izdajanja računov v skladu s tem zakonom.
Vir: Spletne strani Ministrstva
za finance RS [08.05.2015].