www.davkoplacevalci.com

Vlada sprejela Sklep o dopolnitvah Sklepa o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2011
 
Vlada RS je na redni seji 27. oktobra 2011 sprejela Sklep o dopolnitvah Sklepa o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2011 in ga objavi v Uradnem listu RS.
 
Skladno s 142. členom Zakona o dohodnini lahko davčni zavezanci do 0,5% dohodnine, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, namenijo za financiranje splošno-koristnih namenov, reprezentativnih sindikatov ali političnih strank. V Uredbi o namenitvi dela dohodnine za donacije, ki podrobneje ureja izvajanje instituta namenitve dela dohodnine za donacije, je določeno, da Vlada RS na predlog ministra, pristojnega za finance, najpozneje do 31. julija določi seznam upravičencev za leto, za katero se odmerja dohodnina. Seznam se objavi v Uradnem listu RS.
 
Sklep o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2011 je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 57/2011. Upoštevaje 2. člen Uredbe so na seznam uvrščeni subjekti, ki so pogoje za upravičence iz prvega in drugega odstavka 142. člena ZDoh-2 izpolnjevali na dan 31.12. 2010. Ministrstva in vladne službe, pristojne za področja, na katerih delujejo upravičenci, so do 28. februarja 2011 Ministrstvu za finance poslala podatke o upravičencih za leto 2011. Ministrstvo za obrambo je po objavi predmetnega seznama ugotovilo, da eden izmed predlaganih upravičencev ni bil uvrščen na seznam, za drugega pa je ministrstvo ugotovilo, da izpolnjuje pogoje za uvrstitev na seznam za leto 2011, ni pa bil predlagan, zato so podatke za dva upravičenca posredovali (za enega ponovno) po objavi seznama za leto 2011. Tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je ugotovilo, da eden od upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje, ni bil uvrščen na seznam, zato so ga predlagali za vključitev na predmetni seznam naknadno. Na podlagi teh podatkov je Ministrstvo za finance pripravilo Sklep o dopolnitvah Sklepa o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2011. Ministrstvo za finance je podatke pregledalo in preverilo usklajenost podatkov.
 
Glede na predhodno objavljen seznam upravičencev do donacij za leto 2011, so ob upoštevanju dopolnitev seznama na seznam dodatno uvrščeni trije upravičenci. 
 
 
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi
 
Vlada RS je določila besedilo Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi o ureditvi delovnih mest in plač v skupini E3 za srednje medicinske sestre, ki izvajajo tudi aktivnosti in kompetence diplomiranih medicinskih sester. Ministra za javno upravo Boruta Pahorja, ministra za zdravje Dorjana Marušiča in ministra za finance Franca Križaniča je pooblastila, da z reprezentativnimi sindikati skleneta in podpišeta navedeni aneks.
 
Aneks ureja razporeditev srednjih medicinskih sester, ki na svojem delovnem mestu delno upravljajo aktivnosti in kompetence diplomiranih medicinskih sester. To problematiko je vlada sicer že skušala urediti v zakonu in je ustrezno besedilo vključila predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je  sedaj v parlamentu. Zaradi zamika pri obravnavi tega zakona pa je bila sprejeta odločitev, da se pravno podlago za ustrezna razporejanja srednjih medicinskih sester uredi z Aneksom h KP za zaposlene v zdravstveni negi.
 
 
Sklep o določitvi odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo v obveznem zdravstvenem zavarovanju
 
Vlada RS je dala soglasje k Sklepu o spremembi Sklepa o določitvi odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo v obveznem zdravstvenem zavarovanju, ki ga je Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje sprejela na 2. izredni seji dne 31. avgusta 2011.
 
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je med ukrepi za finančno vzdržnost sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja že za leta 2009, 2010 in 2011 sprejel spremembe odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zadnje in še veljavne spremembe Sklepa o določitvi odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo v obveznem zdravstvenem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: Sklep) v končni določbi določajo, da odstotki vrednosti zdravstvenih storitev iz 6. in 7. točke prvotnega veljajo do 31. decembra 2011. S predlagano spremembo sklepa se veljavnost odstotkov vrednosti, sprejetimi z zadnjo spremembo Sklepa podaljšuje še za eno leto, torej do 31. decembra 2012. Brez podaljšanja veljavnosti predlaganega Sklepa bi moral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije sprejeti dodatne ukrepe z učinkom okoli 60 milijonov evrov, za leto 2013 pa še za dodatnih 29 milijonov evrov.
 
Po predlogu Sklepa bi za nekatere zdravstvene storitve, zdravila in medicinske pripomočke odstotek vrednosti zdravstvenih storitev, ki se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tudi po 31. decembru 2011 ostal deset odstotkov, in sicer za:
<ul>
<li>zdravstvene storitve zdraviliškega zdravljenja in nemedicinska oskrba (hotelski del bolnišnično-oskrbnega dne) pri zdraviliškem zdravljenju, ki ne predstavlja nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja;</li>
<li>prevoze z reševalnim vozilom, ki niso nujni;</li>
<li>zobno protetično zdravljenje odraslih;</li>
<li>zdravila in živila za posebne zdravstvene namene, predpisana na recepte iz vmesne liste;</li>
<li>očesne pripomočke za odrasle.   </li>
</ul>
 
 
Vlada seznanjena s poročilom medresorske delovne skupine za zeleno davčno reformo
 
Vlada RS se je seznanila s poročilom medresorske delovne skupine za zeleno davčno reformo. Vlada bo poročilo priložila poročilu vlade o delu v tem mandatu in ga izročila prihodnji vladi kot podlago za nadaljnje aktivnosti na področju uvajanja ali spreminjanja obremenitev ravnanj in proizvodov, ki so okolju škodljive.
 
Vlada RS je marca 2010 imenovala medresorsko delovno skupino z namenom, da predlaga celovit program sprememb politik, ki so potrebne za izpeljavo zelene davčne reforme.
 
V okviru delovne skupine so bile preučevane tako javne dajatve, ki se po klasifikaciji EUROSTAT štejejo med t.i. okoljske davke, kot tudi druge obremenitve energentov ter električne energije, ki niso prihodek ene od javnih blagajn, so pa predpisane kot obvezne in povezane z rabo energentov oziroma električne energije.
 
V preučitev se je poskušalo vključiti tudi olajšave in subvencije, ki se podeljujejo v zvezi z ravnanji in proizvodi, ki imajo neposreden vpliv na okolje, pri čemer se je želelo upoštevati tako olajšave pri plačilu obveznih dajatev in subvencije, ki podpirajo okolju prijaznejše ravnanje in proizvode kot tudi tiste, ki so nasprotne ciljem, ki jih poskuša država zasledovati na področju okoljske politike. Ker je Ministrstvo za okolje in prostor glede slednjega naročilo izdelavo posebne študije, se je delovna skupina odločila, da se temu vprašanju posveti v nadaljevanju dela. Pri obravnavi olajšav so bile upoštevane tudi vse davčne olajšave, ne glede na to, pri katerem davku oziroma drugi javni dajatvi se uveljavljajo.
 
Delovna skupina ugotavlja, da vprašanja ustrezne višine obremenitve okolju škodljivega ravnanja in proizvodov obravnava več strateških dokumentov, ki jih je Vlada že obravnavala oziroma strateških dokumentov, ki so v pripravi. Vsi strateški dokumenti se zavzemajo za večjo obremenitev ravnanj in proizvodov, ki so škodljivi za okolje, predlagajo pa različne pristope glede porabe sredstev, ki bi se z dodatno obremenitvijo okolju škodljivih ravnanj in proizvodov zbrala v javnih blagajnah. Glede na to, da lahko povečana finančna obremenitev okolju škodljivega ravnanja in proizvodov vpliva negativno (predvsem na kratek rok) na mednarodno konkurenčnost gospodarskih subjektov, je delovna skupina upoštevala mednarodne primerjave in že sprejete oziroma predvidene ukrepe ter zaveze mednarodne skupnosti oziroma Evropske unije, in v tem okviru še posebej shemo trgovanja z emisijskimi kuponi, v zvezi s katero lahko pričakujemo prve finančne učinke kot prilive v državni proračun v letu 2012, čeprav bo nova shema trgovanja polno zaživela šele v letu 2013.
 
Želena značilnost zelene javnofinančne (davčne) reforme je fiskalna nevtralnost na dolgi rok. Pomembno je, da uvedba novih okoljskih davkov kot del zelene javnofinančne (davčne) reforme ne vodi k splošnemu povečanju davkov, ampak se davčno breme le prerazdeli. To pomeni, da se bodo s povečanjem prihodkov od novih okoljskih dajatev istočasno zmanjšale druge dajatve, predvsem v zvezi z obremenitvijo dela. Po doseženi konsolidaciji javnih financ bi bilo treba povezati povečanje fiskalnih obremenitev za rabo okoljskih dobrin s postopnim in uravnoteženim zmanjšanjem davčnih obremenitev. Za uvedbo novih zelenih davkov je kratkoročni manevrski prostor ob upoštevanju mednarodnih primerjav relativno omejen. Pri morebitnem uvajanju okoljskih komponent v obstoječe davčne oblike preko povišanja obremenitev okolju neprijaznega ravnanja, povečanja davčnih olajšav za okolju prijazna ravnanja in ukinjanje posrednih subvencij za okolju neprijazno ravnanje je potrebno natančno analizirati vpliv na konkurenčnost gospodarstva in na gospodinjstva ob upoštevanju posledic za javne finance.
 
 
Vir: Povzeto po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije [28.10.2011].