www.davkoplacevalci.com

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Vlada
sprejela stališče k Predlogu direktive EP in Sveta o letnih računovodskih
izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih
oblik podjetij<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Vlada RS je na redni seji dne 8. decembra 2011
sprejela stališče Republike Slovenije k Predlogu direktive Evropskega
parlamenta in Sveta o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih
računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih oblik podjetij -
16250/11.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Vlada sprejela stališče Republike
Slovenije o skupnem sistemu davka na finančne transakcije<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga direktive
Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije in spremembi Direktive
2008/7/ES. Republika Slovenija podpira uvedbo davka na finančne transakcije na
globalni ravni. V kolikor uvedba davka na globalni ravni ne bo dosežena, lahko
Republika Slovenija podpre uvedbo davka tudi na ravni EU. Republika Slovenija
pa ne podpira uvedbe tega davka zgolj na območju evra, saj je potrebno
zagotoviti konkurenčnost finančnega sektorja in preprečiti možnosti relokacije
finančnega sektorja v države članice, ki nimajo evra. Zagotoviti je potrebno
čim večjo harmonizacijo davka na finančne transakcije na ravni EU, zato bi bilo
primerno določiti enotno davčno stopnjo za obdavčitev finančnih transakcij na
ravni EU, in ne zgolj predpisati minimalne stopnje obdavčitve.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Namen
in cilji uvedbe davka na finančne transakcije so, da bi finančne institucije
prispevale svoj delež k stroškom finančne krize, da bi se preprečila
razdrobitev notranjega trga finančnih storitev ter da bi se v prihodnosti
preprečilo tvegano obnašanje finančnih institucij. EK meni, da se lahko ti
cilji dosežejo samo preko harmonizacije davka v vseh državah članicah ter da je
to prvi korak k možni globalni uvedbi tega davka. Poleg tega EK meni, da
posamezne države članice s samostojno uvedbo davka na finančne transakcije ne
bi mogle doseči takšnega učinka, kot bi bil lahko dosežen, če bo davek uveden
na nivoju celotne EU. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Predlog
za uvedbo davka na finančne transakcije je povezan s predlogom EK glede
sprememb sistema virov lastnih sredstev. Z davkom na finančne transakcije bi
bil zagotovljen nov vir proračunskih prihodkov, ki bi postopoma nadomestil oz.
zmanjšal prispevke držav članic v EU proračun, kar bi posledično zmanjšalo tudi
bremena za proračune držav članic.<o:p></o:p>

Poglavitne
rešitve predloga davka na finančne transakcije:<o:p></o:p>

Davek
na finančne transakcije je predviden kot davek s široko davčno osnovo, saj
zajema obdavčitev instrumentov kapitalskega in denarnega trga (razen plačilnih
instrumentov), delnice in deleže v podjemih za kolektivno investiranje
(vključno s t.i. UCITS in AIF skladi) ter pogodbe na izvedene finančne
instrumente. Predvidena obdavčitev ni omejena le na trgovanje na organiziranih
trgih, ampak vključuje tudi t.i. trgovanje OTC (over the counter). <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Iz
obdavčenja bodo izvzete transakcije z vrednostnimi papirji (delnice, obveznice)
na primarnem trgu; transakcije z valutami (razen izvedenih finančnih
instrumentov, ki imajo za osnovo valutne transakcije); posojilni in kreditni
posli, namenjeni gospodinjstvom, podjetjem in finančnim institucijam ter ostale
vsakdanje finančne aktivnosti, kamor spadajo npr. hipotekarna posojila,
potrošniški krediti, zavarovalne pogodbe, plačilne transakcije. Poleg tega bodo
izvzete tudi transakcije z Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi
bankami. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Predlog
direktive predlaga obdavčitev po kraju sedeža dejavnosti davčnega zavezanca,
kar pomeni, da bi bil davčni zavezanec obdavčen v državi članici, v kateri je
ustanovljen, ne glede na to, kje se je finančna transakcija dejansko izvršila.
Da bo finančna transakcija obdavčena znotraj EU, mora biti najmanj ena izmed
strank, vključenih v transakcijo, ustanovljena v državi članici EU. V primerih,
ko bodo transakcije izvedene izven ozemlja EU, bodo predmet obdavčitve samo
takrat, ko bo eden izmed subjektov, vključenih v izvedeno transakcijo, imel
sedež znotraj EU.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Davčna
obveznost nastane v trenutku, ko se finančna transakcija izvede. Kot davčna
osnova se šteje cena ali druga oblika nadomestila za finančni instrument, razen
pri izvedenih finančnih instrumentih, kjer bo davčna osnova navidezna glavnica.
Predlagana minimalna davčna stopnja za vse finančne transakcije je 0,1 %, razen
za transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere je predvidena
0,01 % davčna stopnja. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

V
predlogu direktive je predvideno, da morajo države članice sprejeti ukrepe za
preprečevanje davčnih utaj, izogibanja davkom in zlorabe na področju davkov. EK
lahko v tej zvezi sprejme delegirane akte na podlagi pooblastila Sveta.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Predlog
direktive določa še, da države članice ne ohranijo že obstoječih davkov na
finančne transakcije ter ne uvedejo drugih oz. svojih davkov na finančne
transakcije.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Uporaba
direktive je predvidena od 1. januarja 2014 dalje.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Predlog stališča Republike Slovenije do
Spremenjenega predloga sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske
unije <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Vlada RS je sprejela
predlog stališča Republike Slovenije do Spremenjenega
predloga sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in ga
posredovala Državnemu zboru RS.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Slovenija
podpira poenostavitev sistema lastnih virov EU in se strinja tako z ukinitvijo
vira na osnovi DDV kot tudi z ukinitvijo sedanjega mehanizma popravkov. Glede
predloga nadomestitve mehanizma popravkov s pavšalnimi popravki Slovenija meni,
da predlog sicer ne predstavlja idealne rešitve, a kljub temu predstavlja korak
v pravo smer. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Kot je znano,
Komisija predlaga uvedbo dveh novih lastnih virov - davka na finančne
transakcije in novega evropskega DDV. Slovenija ne nasprotuje predlagani uvedbi
davka na finančne transakcije, vendar se zavzema za njegovo uvedbo na globalni
ravni. V kolikor to ne bo mogoče, pa se zavzema za uvedbo davka na finančne
transakcije na ravni EU, ni pa ga pripravljena sprejeti le na ravni držav v
območju evra. Zadržana je do predloga uvedbe novega DDV, saj zaradi razlik v
sistemih DDV po državah članicah ne zagotavlja enake obravnave vseh držav
članic, poleg navedenega pa bolj prizadene manj razvite države, ki imajo večji
delež porabe DDV v BND. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Slovenija je
tudi zadržana do določbe o prihodkih iz kakršnihkoli novih dajatev, saj le-ta
odpira možnosti za nove vire tekom finančnega okvira 2014‑2020. Slovenija
nasprotuje predlogu Komisije o znižanju deleža tradicionalnih lastnih sredstev
za stroške pobiranja le-teh s sedanjih 25% na 10%, saj ima kot relativno majhna
država s pobiranjem tradicionalnih lastnih sredstev veliko stroškov.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Spremenjeni
predlog sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije je del
paketa zakonodajnih predlogov v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira
EU 2014‑2020.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Odgovor v predsodnem postopku na uradni
opomin Evropske komisije zaradi nenotifikacije predpisov za prenos direktiv
Evropske unije v pravni red Republike Slovenije<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Vlada
RS je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni
opomin Evropske komisije zaradi nenotifikacije nacionalnih predpisov za prenos
Direktive 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o
minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito
prebivajočih državljanov tretjih držav v pravni red Republike Slovenije
(Direktiva).<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Direktiva je bila delno že
prenesena v pravni red Republike Slovenije z Zakonom o zaposlovanju in delu tujcev,
Zakonom o tujcih in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika. Preostali
del Direktive bo v pravni red Republike Slovenije prenesen s sprejemom Zakona o
dopolnitvi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je v fazi
medresorskega usklajevanja. Delni prenos Direktive je bil vključen v predlog
Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, vendar je bil zakon
zavrnjen na referendumu 5. 6. 2011. Zato je Ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve pristopilo k pripravi predloga Zakona o dopolnitvi Zakona o
preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki vključuje delni prenos določb
Direktive. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Deloma
Direktivo implementira tudi novela Kazenskega zakonika. Kršitve, ki jih
Direktiva določa kot take, ki jih je potrebno določiti kot kaznivo dejanje, so
izrecno navedene v Kazenskem zakoniku. Hkrati je glede razmejitve prekrška kot
blažje kršitve in kaznivega dejanja zaposlovanja na črno treba pojasniti, da
gre v primeru zaposlitve dveh ali več delavcev v nasprotju s predpisi ob
izpolnjenih drugih znakih kaznivega dejanja že za kazensko-pravno obravnavo
zaradi suma storitve kaznivega dejanja in ne več za obravnavo v postopku o
prekršku.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Vlada sprejela
Smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2012 –
2015<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Vlada
RS je sprejela Smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za
obdobje 2012 – 2015, ki so jih 28. 11. 2011 potrdili  tudi socialni partnerji na seji Ekonomsko-socialnega sveta.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Državni
zbor RS je 28. 9. 2010 sprejel Zakon o urejanju trga dela, ki je, razen na
področju študentskega dela, nadomestil Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za
primer brezposelnosti. Večina določb ZUTD se je začela uporabljati 1. 1. 2011,
poglavje, ki govori o aktivni politiki zaposlovanja, pa bo začelo veljati 1. 1.
2012. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

ZUTD
je podlaga za izvajanje ukrepov države na trgu dela, kot so storitve za trg
dela, ukrepi aktivne politike zaposlovanja, zavarovanje za primer
brezposelnosti ter pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer
brezposelnosti. Prav tako zakon določa izvajalce storitev na trgu dela in
povečuje nadzor nad delovanjem institucij na trgu dela.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Dodatno
ZUTD uvaja tudi smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za
plansko obdobje štirih let. Smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike
zaposlovanja za obdobje 2012 – 2015 tako predstavljajo strateški dokument, ki
izhaja iz programa državnih razvojnih prioritet, investicij in drugih
strateških dokumentov Republike Slovenije ter usmeritev krovnih evropskih
dokumentov. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

V
smernicah je opredeljeno obdobje veljavnosti, namen in cilji izvajanja ukrepov
APZ, okvirni obseg in viri sredstev po posameznih ukrepih, kazalniki za
spremljanje in vrednotenje učinkovitosti ukrepov APZ, cilji strateških
dokumentov Republike Slovenije in EU, ki jih je treba doseči z izvajanjem
ukrepov APZ, zajetih v smernicah, in njihov prispevek k doseganju teh ciljev.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Na
trg dela poleg finančnega in poslovnega okolja, v katerem delujejo gospodarski
subjekti, pomembno vplivajo tudi ureditev študentskega dela, štipendiranje,
delovnopravna zakonodaja in sistem izobraževanja. Aktivna politika zaposlovanja
je torej le eden od ukrepov države na trgu dela, ki lahko prispeva k
povečevanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

V
nadaljevanju so opisane ključne usmeritve EU in Slovenije za razvoj trga dela,
priporočila ter nacionalna situacija na trgu dela, osrednji del besedila pa
zajemajo ključne usmeritve za obdobje do leta 2015, ki predstavljajo osnovo za
učinkovitejše delovanje trga dela v Sloveniji.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Vlada sprejela Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja
za leto 2012<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Vlada
RS je sprejela Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto
2012, ki ga je 28. 11. 2011 podprl tudi Ekonomsko socialni svet.  <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Načrt
za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja določa, da bo izvajanje
ukrepov APZ v letu 2012 potekalo v podobnem obsegu kot v letošnjem letu, kar je
glede na gibanje brezposelnosti nujno potrebno. Sredstva, ki so namenjena za
izvajanje, so v večji meri usmerjena v ukrepe, ki pomenijo neposredno
zaposlitev in v tiste ukrepe, ki najbolj učinkovito povečujejo zaposljivost
brezposelnih oseb. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

V
Načrtu APZ je v letu 2012 za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja
namenjenih 102,2 milijonov evrov, od tega 39,9 milijonov evrov iz integralnega
proračuna in 60,3 milijonov evrov iz Evropskega socialnega sklada in 2 milijona
evrov iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Za poplačilo
obveznosti, ki so za ukrepe APZ nastale v letu 2011, bo namenjenih 2 milijona
evrov. Skupaj bo za izvajanje ukrepov APZ v letu 2012 namenjenih 104.2
milijonov evrov.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

V
okviru prvega ukrepa »Usposabljanje in svetovanje« so najpomembnejše aktivnosti
usposabljanje brezposelnih oseb na konkretnem delovnem mestu, ki bo namenjeno
iskalcem prve zaposlitve ter brezposelnim osebam, ki so izgubile delo zaradi
stečajev ali kot presežni delavci. Poseben program Usposabljanja na delovnem
mestu bo namenjen brezposelnim osebam v Pomurju, ki so bili zaposleni v Muri.
Ta program bo sofinanciran iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.
V ukrep sodi tudi izobraževanje in usposabljanje brezposelnih oseb, ki zajema
pripravo in izvedbo aktivnosti Nacionalnih poklicnih kvalifikacij, pridobivanje
formalne izobrazbe in usposabljanje v različnih programih za pridobivanje novih
veščin in znanj, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, ki je namenjeno
sofinanciranju programov izobraževanja in usposabljanja v podjetjih.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Drugi
ukrep »Nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta« zajema
aktivnosti, ki so namenjene usposabljanju zaposlenih v podjetjih in njihovemu
nadomeščanju na delovnem mestu, v času, ko so zaradi izobraževanja ali
usposabljanja odsotni.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

V
okviru tretjega ukrepa »Spodbude za zaposlovanje« so zajeti programi
subvencioniranja zaposlovanja težje zaposljivih skupin brezposelnih (mladi,
starejši, iskalci prve zaposlitve v okviru programa Zaposli.me.) in spodbude za
zaposlovanje za Pomursko regijo (povračila prispevkov delodajalcem, ki
zaposlujejo v tej regiji). Del sredstev bo namenjenih tudi za aktivacijo
prejemnikov denarne socialne pomoči.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

V
okviru četrtega ukrepa »Kreiranje delovnih mest«, je najpomembnejša aktivnost
program javnih del. V okvir četrtega ukrepa sodi tudi spodbujanje zaposlovanja
dolgotrajno brezposelnih oseb, še posebej v nevladnih organizacijah in
aktivacija brezposelnih v Pokolpju. Del sredstev pa je namenjenih tudi
izvajanju aktivnosti v okviru programa pomoči na domu in osebna asistenca. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Peti
ukrep »Spodbujanje samozaposlovanj« je namenjen brezposelnim osebam, ki se
želijo samozaposliti. Del ukrepa je namenjen pripravi na samozaposlitev, kjer
je celoten projekt samozaposlitve nadgrajen z boljšim ugotavljanjem smiselnosti
vključitve brezposelnih oseb v samozaposlitev. V okviru tega ukrepa se bodo
izvajale tudi aktivnosti za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Z
izvajanjem aktivnosti v okviru posameznih ukrepov APZ, se bo v letu 2012
doseglo naslednje učinke in rezultate: 58.255 oseb bo vključenih v izvajanje
ukrepov APZ, 14.505 teh vključitev pomeni neposredno zaposlitev, 14.400 oseb,
ki bodo vključene v ukrepe APZ v letu 2012, bo na dan 30. 6. 2013 zaposlenih. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Vlada sprejela
Poročilo o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno za
obdobje od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2011<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Vlada RS je sprejela Poročilo o dejavnostih in
učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno za obdobje 1. 1. 2011 – 30.
6. 2011, ki ga je Komisija Vlade RS za odkrivanje in preprečevanje dela in
zaposlovanja na črno potrdila 9. 9. 2011. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Gre za prvo polletno poročilo na podlagi sklepa Vlade
RS. Vlada RS pa je na današnji seji razveljavila sklep v delu, ki je določal,
da Komisija Vlade RS za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na
črno pripravlja polletna poročila. Komisija je pri pripravi polletnega poročila
na podlagi prejetih poročil posameznih nadzornih organov namreč mnenja, da ni
potrebe po pripravi in sprejemu nadaljnjih polletnih poročil zaradi kratkega
časovnega obdobja  poročil, na katero se
to nanaša.  <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Poročilo
za prvo polletje 2011 o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in
zaposlovanja na črno je pripravljeno na podlagi poročil in podatkov nadzornih
organov, ki so pristojni za nadzor na tem področju, ter na podlagi sklepov
Vlade RS ob sprejetju poročila komisije za leto 2009. V poročilu so zajete
spremembe in dopolnitve zakonskih in podzakonskih predpisov, ki se neposredno
ali posredno nanašajo na delo in zaposlovanje na črno, predstavljeni so delo,
projekti in dejavnosti ter konkretni primeri inšpekcijskih služb in drugih
nadzornih organov pri preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, skupaj s
podatki o številu izvedenih nadzorov ter izrečenih ukrepih in njihovih
finančnih učinkih v prvem polletju 2011. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Na
koncu je povzetek ključnih ugotovitev prejetih poročil s predlogi sklepov Vladi
RS. Pred tem pa komisija v posebnem poglavju na podlagi prejetih poročil
predstavlja svoje predvidene dejavnosti in dejavnosti nadzornih organov v
drugem polletju 2011 ter priporočila 
nadzornim in drugim organom, pristojnim za aktivnosti na področju
preprečevanja dela in zaposlovanja na črno. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Tržni
inšpektorji so v prvem polletju leta 2011 skupno opravili 2575 inšpekcijskih
pregledov. Zavezancem je bilo izrečeno 1.139 ukrepov,
od tega 488 upravnih in 666 prekrškovnih. Poleg tega so tržni inšpektorji na
ustrezna sodišča vložili 15 obdolžilnih predlogov.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Prometni
inšpektorat je od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2011 obravnaval 764 upravnih zadev, 5
zadev s področja dela na črno, 636 zadev v prekrškovnem postopku, 6 zadev dela
na črno v prekrškovnem postopku. V prekrškovnem postopku je bilo za ugotovljene
kršitve v prevozniški dejavnosti izrečenih sedem glob v znesku 16.417,30 evrov.
Inšpektorji DURS so opravili 4.518 davčnih nadzorov in ugotovili za 86.825.303
evrov dodatnih davčnih obveznosti. Carinska uprava je prejela nekaj prijav
zoper morebitne kršitelje. V prvi polovici leta so zaznali sedem sumov
morebitnih kršitev. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Zdravstveni
inšpektorat je pri opravljanju nadzora v okviru svojih pristojnosti ugotovil
eno kršitev s področja dela in zaposlovanja na črno pri zavezanki, ki je
opravljala zobozdravstveno dejavnost brez kakršnih koli ustreznih dovoljenj,
izobrazbe ali vpisa v register.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Inšpektorat
za šolstvo in šport je uvedel pet inšpekcijskih postopkov zaradi domnevnih kršitev
zakonodaje o delu in zaposlovanju na črno. Primer dobre prakse IRSŠŠ je
vzpostavitev ustrezne podatkovne zbirke v obstoječem programu inšpektorata, po
katerem se vodijo primeri kršitev zakonodaje o delu in preprečevanju dela na
črno.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Inšpektorat
za okolje in prostor je pri dejavnosti regijskih koordinacij inšpekcij
sodeloval pri več skupnih inšpekcijskih nadzorih na gradbiščih po vsej
Sloveniji, tudi pri preverjanju prisotnih delavcev na gradbiščih. Pri navedenih
skupnih nadzorih je bilo doslej pregledanih približno 22 večjih gradbišč,
akcija pa še ni zaključena.<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

V
prvi polovici leta 2011 je Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano
pregledal 45 izvajalcev del v gozdovih – izdane so bile 3 odločbe o prepovedi
opravljanja dejavnosti, 2 izvajalca sta bila predložena v nadaljnjo obravnavo
TIRS, 1 IRSD, preostalim pa so bila izrečena opozorila po ZIN in določen rok za
odpravo nepravilnosti. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Policija
je od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2011 za ugotovljene prekrške pri pristojnem
prekrškovnem organu vložila 297 predlogov za uvedbo postopka o prekršku. Glede
na isto obdobje lani, ko je bilo vloženih 217 predlogov, je to porast za
približno 26 %. Največ predlogov – 253 (lani 164), je vložila na IRSD,
preostalih 44 (lani 50), pa na TIRS. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Inšpektorji
za delo so od januarja do junija 2011 ugotovili 261 kršitev, ki so se nanašale
na zaposlovanje na črno. V poročevalskem obdobju so opravili skupaj 4161
inšpekcijskih nadzorov delovnih razmerij, kršitve zaposlovanja na črno pa
predstavljajo 8,8 % vseh ugotovljenih kršitev, kar je nekoliko višji odstotek
kakor lani (7,5 %). Največ vseh kršitev v zvezi z zaposlovanjem na črno je bilo
v letu 2011 ugotovljenih v gostinstvu – 76 kršitev. V letu 2011 je bilo zaradi
ugotovljenega zaposlovanja na črno pravnim osebam, zasebnikom ali posameznikom
izdanih 108 plačilnih nalogov v vrednosti 290.600 evrov in 246 odločb o
prekršku v vrednosti 406.697 evrov. <o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije [09.12.2011].<o:p></o:p>

<![if !supportEmptyParas]> <![endif]><o:p></o:p>

</div>