Minister Zalar vladi
predlagal, naj od Ustavnega sodišča zahteva začasno zadržanje spornih določb
novele Zakona o gospodarskih družbah
Vlada
RS se je na seji dne 24. novembra 2011 na predlog ministra za pravosodje Aleša
Zalarja seznanila z informacijo o predvidenih težavah v zvezi z izvajanjem Zakona o dopolnitvah Zakona o
gospodarskih družbah (ZGD-1E), ki ga
je oktobra potrdil Državni zbor, v zakonodajni postopek pa vložila skupina
poslancev (s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom).
Minister
Zalar je Vladi predlagal, da naj na Ustavno sodišče vloži zahtevo za oceno
ustavnosti ZGD-1E in predlog za začasno zadržanje izvajanja spornih določb
zakona.
Po opravljenem posvetovanju med predstavniki
Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za gospodarstvo, Davčne uprave, Ajpesa
in tudi Vrhovnega sodišča je bilo ugotovljeno, da ZGD-1E v določenem delu ne bo
mogoče izvajati. Tudi Vrhovno sodišče je namreč že po sprejemu ZGD-1E opozorilo
na problematičnost izvajanja zakona v praksi, kar bi lahko povzročilo težko
popravljive posledice, ki bi lahko v nadaljevanju nastale za pravno varnost v
državi. Po mnenju Vlade je predlagana ureditev preveč skrajna in bi lahko, če
ne popolnoma ustavila, pa upočasnila gospodarski razvoj v Sloveniji.
ZGD-1E
določa, da ustanovitelj, družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora ne
more biti oseba, ki je član poslovodstva ali organa nadzora velike, srednje
oziroma majhne družbe, nad katero je bil začet eden izmed postopkov zaradi
insolventnosti ali prisilnega prenehanja. Enaka omejitev velja tudi za osebe,
ki so opravljale funkcijo poslovodstva ali nadzornega organa v eni od naštetih
družb, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega
prenehanja, kadar koli v obdobju dveh let pred začetkom postopka zaradi insolventnosti
ali prisilnega prenehanja, smiselno pa tudi za podjetnike.
Novela ZGD-1E ne določa prepovedi in omejitve le za tiste člane
poslovodstva ali organa nadzora gospodarske družbe, ki jih javnost dojema kot
"slabe direktorje" oz. člane uprav in organov nadzora, ki so s svojim
poslovanjem morebiti povzročili stečaje gospodarskih družb, ampak veljajo
omejitve tudi za tiste osebe, ki so jih gospodarske okoliščine objektivno
prisilile v postopke zaradi insolventnosti. Ti bodo tako prisiljeni v to, da
bodo naknadno dokazovali, da "niso krivi", vendar bo prepoved
opravljanja poklica takrat že določen čas delovala, njim pa nastajala škoda.
Hkrati pod te kategorije spadajo tudi tako imenovani delavski direktorji, ki so
pravzaprav predstavniki delavcev v organih poslovodstva oz. predvsem nadzora
(nadzorni sveti).
Novela
ZGD-1E tudi določa, da poleg že prej omenjenih oseb ne more biti ustanovitelj
družbe ali pridobiti status družbenika tudi oseba: - ki je bila pravnomočno
obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper
delovno razmerje in socialno varnost; zoper katero je bila s pravnomočno sodbo
na podlagi tega zakona ugotovljena odgovornost zaradi spregleda pravne osebe; -
ki je na podlagi zakona, ki ureja sodni register, priložila predlogu za vpis v
register neresnično izjavo o tem, da imajo vse kapitalske družbe v katerih ima
več kot 25% delež, poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, ki jim je
potekel zakonski rok plačila, razen tistih, katerim je bil dovoljen odlog ali
obročno plačilo skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek; - ki je bila kot
družbenik z več kot 25 % udeležena v kapitalu ali bila član poslovodstva ali
organa nadzora kapitalske družbe, za katero je bila pravnomočno ugotovljena
ničnost na podlagi zakona, ki ureja sodni register, ker je bil namen delovanja
ali dejavnosti družbe v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z
moralnimi načeli.
ZGD-1E
tudi določa, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti preverjati, ali so ob
predlogu za vpis ustanovitve subjekta vpisa v register podani zgoraj našteti
razlogi za omejitev ustanavljanja družbe ali pridobitve statusa družbenika. Za
ta ravnanja sodišča se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodni
register. Omejitev pa po sedmem odstavku 10.a člena ZGD-1 preneha po desetih
letih od končanja tistega postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega
prenehanja, na podlagi začetka katerega je stopila v veljavo oziroma od dneva
pravnomočnosti sodbe ali dane lažne izjave.
Poleg
omenjenega zakon vzbuja pomisleke glede neskladnosti z Ustavo. Posega namreč v
pravico iz 74. člena Ustave, ki določa, da je gospodarska pobuda svobodna. Zna
se zgoditi, da se gospodarstveniki ne bodo odločali za prevzem vodenja
podjetij, saj obstaja možnost, da jim bo v primeru neuspešnega vodenja,
onemogočeno nadaljnje opravljanje funkcije poslovodenja oz. funkcije člana
organa nadzora v katerikoli drugi družbi oziroma ustanovitev lastne družbe ali
družbeništvo.
Pojavljajo pa se tudi
vprašanja, kako bo v skladu z zakonom potekal nepravdni postopek in vprašanje
dokazovanja skrbnega ravnanja ter vprašanje vključevanja izvedencev v takšen
postopek. Obdobje omejevanja in prepovedi je zelo dolg, glede na to, da že sam
insolventni postopek traja več let, rok deset let pa začne teči od konca insolventnega
postopka.
Določb ZGD-1E ne bo
mogoče izvajati brez sprememb ZSReg in Uredbe. Vendar novele ZSReg glede na
tako kratek vacatio legis ZGD-1E ni
mogoče pripraviti in sprejeti pravočasno. Zgolj sprememba Uredbe, katere pravna
podlaga je določena v ZSReg bi verjetno brez ustrezne spremembe ZSReg, presegla
zakonsko pooblastilo. Po ZSReg je registrski postopek namreč strogo
formaliziran sodni postopek, ki teče na podlagi listin, ki jih predložijo
predlagatelji vpisa. Določbe ZGD-1E ne določajo dovolj jasnega postopka, po
katerem naj bi sodišče po uradni dolžnosti preverjalo, ali je podana kakšna od
okoliščin, ki po ZGD-1E preprečuje vpis v sodni register, saj postopek vpisa v
sodni register ureja ZSReg, ZGD-1E pa posebnih postopkovnih določb ne vsebuje.
Težave pri izvajanju
novele ZGD-1E se poleg omenjenega nanašajo tudi preverjanje vseh podatkov glede
ovir oz. omejitev, kar bi podaljšalo postopek za registracijo gospodarske
družbe, na dodatne obveznosti strank v zvezi s predložitvijo listin, zadržanje
izvajanja zakona s strani drugih subjektov, prekinitve postopka na sodišču…
Spomnimo, Ministrstvo za pravosodje je že ob
sprejemanju novele ZGD-1 sledilo stališču Vrhovega sodišča in se strinjalo z
negativnim mnenjem, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo in ga je v
nadaljevanju potrdila tudi Vlada. Vlada je v zvezi z zakonodajnim postopkom
obravnavanja ZGD-1E, na 133. redni seji, dne 5. 5. 2011, sprejela mnenje, v
katerem je obširno navedla razloge, zakaj predloga novele ZGD-1E ne more
podpreti in je zato predlagala Državnemu zboru sprejetje sklepa, da predlog
zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Prav tako Vlada v nadaljnjem
zakonodajnem postopku ni podpirala sprejete novele, zato je Državnemu zboru
predlagala, da ga ob ponovnem odločanju ne potrdi. Tudi v mnenju o zahtevi Državnega sveta, da
Državni zbor ponovno odloča o ZGD-1E je Vlada ponovno zavzela stališče, da ne
more podpreti predloga zakona ter je zato Državnemu zboru predlagala, da ga ob
ponovnem odločanju ne potrdi.
Glede na vse navedeno
je Vlada sprejela sklep, da Ministrstvo za gospodarstvo v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje in Službo Vlade
za zakonodajo pripravi zahtevo Vlade za oceno ustavnosti ZGD-1E in predlog za
začasno zadržanje izvajanja določb ZGD-1E za obravnavo na naslednji seji Vlade
Republike Slovenije, ki bo dne 1.12.2011.
Soglasje Vlade RS k
Rebalansu finančnega načrta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije za leto 2011
Vlada
RS je podala soglasje k Rebalansu finančnega načrta Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2011, ki ga je sprejel svet zavoda dne 13. 10. 2011.
Zavod za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije opredeljuje svoje finančno poslovanje s
finančnim načrtom. Finančni načrt zajema vse načrtovane prihodke in odhodke
zavoda, ki bodo plačani in izplačani v breme zavoda v koledarskem letu, v njem
pa se opredelijo tudi sredstva, ki jih zagotavlja državni proračun.
Državni zbor RS je 16. 9.
2011 sprejel Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2011. Proračunska
izhodišča za pripravo rebalansa za leto 2011 se razlikujejo od projekcij in
izhodišč upoštevanih pri pripravi sprememb finančnega načrta zavoda za leto
2011, zato je zavod pripravil Rebalans finančnega načrta za leto 2011, pri
katerem je poleg novih makroekonomskih kazalcev gospodarskih gibanj in Zakona o
socialnovarstvenih prejemkih upošteval tudi novejše zavodove kvantitativne
projekcije rasti števila uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega
zavarovanja.
Skupni prihodki zavoda
bodo v letu 2011 znašali 4.948.433.154 evrov in bodo za 1,5 odstotka višji, kot
so bili načrtovani v spremembi finančnega načrta za leto 2011, kar je posledica
višjih transfernih in drugih prihodkov ob nižje ocenjeni višini prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V spremembah finančnega
načrta za leto 2011 bodo višji tudi odhodki zavoda, in sicer za 1,5 odstotka.
Povišali se bodo odhodki za pokojnine, transferje za zagotavljanje socialne
varnosti ter prispevek za zdravstveno zavarovanje upokojencev, pri čemer je
upoštevana omejena rast odhodkov v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih.
Zavod bo leto 2011 zaključil z izravnanimi prihodki in odhodki.
Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije [25.11.2011].