Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/KORONA-Info/Zakonodaja-Ukrepi/Zakoni/ …
ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA
ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA
DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO
(neuradno prečiščeno besedilo –
NUPB)
/ZIUZEOP/
Uradni list RS, št.:
·
49/20 (10.04.2020; veljavnost od 11.04.2020; uporaba od
11.04.2020),
·
61/20-ZIUZEOP-A (30.04.2020; veljavnost od 01.05.2020; uporaba od
01.05.2020).
Datum veljavnosti NUPB: od 01.05.2020
naprej
Datum
uporabe NUPB: od 01.05.2020 naprej
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic epidemije COVID-19 (v
nadaljnjem besedilu: epidemija) za državljanke in državljane (v
nadaljnjem besedilu: državljani) Republike Slovenije ter
gospodarstvo spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
1. Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti
kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20; v nadaljnjem besedilu:
Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti
kreditojemalcev),
2. Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov
(Uradni list RS, št. 36/20; v nadaljnjem besedilu: Zakon o
interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov) in
3. Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 –
uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o
nalezljivih boleznih).
(2) S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi za omilitev
posledic epidemije na področju dela in plačevanja prispevkov za
socialno varnost, zdravstvenega varstva in zdravstvenega
zavarovanja, socialnega varstva, pravic iz javnih sredstev in
uveljavljanja pravic iz naslova starševskega varstva, davkov,
javnih financ, plač v javnem sektorju in gospodarskih družbah v
neposredni in posredni večinski državni lasti, kmetijstva,
gozdarstva in prehrane, upravljanja z vodami, varstva okolja,
kulture, znanosti in raziskovanja, preprečevanja pranja denarja in
financiranja terorizma, zavarovalništva in trga finančnih
instrumentov, javnega naročanja, pogodbenih kazni, izvršbe in
osebnega stečaja, izvajanja javnih storitev, finančnega poslovanja
podjetij, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja,
oprostitev plačila storitev RTV signala in dodatnih pooblastil
policije.
(3) Izraz »višja sila«, uporabljen v 1.1. podpoglavju 1. poglavja
III. dela tega zakona, v tem zakonu pomeni epidemijo.
II. DEL
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
1. ZAKON O INTERVENTNEM UKREPU ODLOGA PLAČILA OBVEZNOSTI
KREDITOJEMALCEV
2. člen
V Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti
kreditojemalcev se v 5. členu prvi odstavek spremeni tako, da se
glasi:
»(1) Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh
obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni
datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja
odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot
zavarovanje kreditne pogodbe. Po izteku obdobja odloga plačila
naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne
pogodbe. V obdobju odloga se na odloženi del glavnice obračunavajo
obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi
kreditne pogodbe.«.
2. ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH NA PODROČJU PLAČ IN
PRISPEVKOV
3. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov se
za 12. členom doda nov 12.a člen, ki se glasi:
»12.a člen
(odlog plačila prispevkov za kmete)
(1) Do odloga plačila prispevkov je upravičen kmet, ki je v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena
ali petega odstavka 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C,
101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 –
ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in
75/19) in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno
zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi.
(2) Do odloga plačila prispevkov iz prejšnjega odstavka ni
upravičena oseba:
– ki do dneva uveljavitve tega zakona ni zavarovana na podlagi 17.
člena ali petega odstavka 25. člena Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 –
ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B,
95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19
in 75/19),
– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih
obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih
pobira davčni organ, če neplačane zapadle obveznosti na dan, ko
posameznik vloži vlogo, niso poravnane.«.
4. člen
V 13. členu se v prvem odstavku za besedo »upravičencu« doda
besedilo »iz 12. in 12.a člena tega zakona«.
3. ZAKON O NALEZLJIVIH BOLEZNIH
5. člen
V Zakonu o nalezljivih boleznih se v 7. členu četrti odstavek
spremeni tako, da se glasi:
»Epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje
razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravje. Kadar je
okuženo ali ogroženo območje celotno območje Republike Slovenije,
epidemijo razglasi Vlada Republike Slovenije.«.
6. člen
V 19. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Karantena je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in
določijo obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam, ki so bile
ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za
kugo, virusno hemoragično mrzlico (Ebola, Lassa, Marburg) ali
nalezljivo boleznijo, za katero je minister, pristojen za zdravje,
ali Vlada Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka 7. člena
tega zakona razglasila epidemijo, v času njegove kužnosti.«.
7. člen
V 39. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo
»minister, pristojen za zdravje,« nadomesti z besedilom »Vlada
Republike Slovenije«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora Vlada Republike Slovenije
nemudoma obvestiti Državni zbor Republike Slovenije in
javnost.«.
8. člen
V 46. členu se v prvem odstavku za besedo »varstvo« črtata vejica
in besedilo »zdravstveno nadzorstvo pa zdravstvena inšpekcija«.
9. člen
Za 46. členom se doda nov 46.a člen, ki se glasi:
»46.a člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja
zdravstvena inšpekcija, v zvezi z izvajanjem ukrepov iz prvega
odstavka 39. člena tega zakona, ki spadajo na delovno področje
drugih ministrstev, pa tudi inšpektorji, ki delujejo na tem
delovnem področju, razen če zakon določa drugače.
Pri izvajanju nadzora nad ukrepi iz prvega odstavka 39. člena tega
zakona, ki spadajo na delovno področje drugih ministrstev, ima
pristojni inšpektor pravico in dolžnost:
– prepovedati gibanje osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so
zbolele za določeno nalezljivo boleznijo;
– prepovedati zbiranje ljudi na javnih mestih, dokler ne preneha
nevarnost širjenja nalezljive bolezni;
– omejiti ali prepovedati promet posameznih vrst blaga in
izdelkov;
– odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je
pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.«.
10. člen
V 49. členu se besedilo »sanitarni inšpektor« nadomesti z besedilom
»zdravstvena inšpekcija«.
11. člen
V 51. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Policija v okviru svojih pravic in dolžnosti sodeluje pri
izvajanju ukrepov, ki so določeni v 37., 39., drugem odstavku 46.a,
47. in 48. členu tega zakona.«.
12. člen
V 52. členu se besedilo »pristojni organ za notranje zadeve«
nadomesti z besedo »Policijo«.
13. člen
V 53.b členu se:
– v prvem odstavku znesek »15 milijonov tolarjev« nadomesti z
zneskom »60.000 eurov«,
– v drugem odstavku znesek »3 milijonov tolarjev« nadomesti z
zneskom »10.000 eurov«,
– v tretjem odstavku znesek »5 milijonov tolarjev« nadomesti z
zneskom »20.000 eurov«.
14. člen
Za naslovom »VII. Kazenske določbe« se doda nov 53.g člen, ki se
glasi:
»53.g člen
Za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po tem zakonu
je pristojna tista inšpekcija, za katero je določena pristojnost za
nadzor nad izvajanjem določb tega zakona v skladu s 46.a členom
tega zakona.«.
15. člen
V 54. členu se prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se
glasi: »Z globo od 4.000 do 100.000 eurov se kaznuje za prekršek
pravna oseba«.
Za 12. točko se doda nova 12.a točka, ki se glasi:
»12.a če se ne ravna v skladu z ukrepi pristojne inšpekcije iz
drugega odstavka 46.a člena tega zakona ali če se jih
onemogoča;«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Z globo od 2.000 do 50.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega
odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni
tako, da se glasi:
»Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka
tega člena kaznuje posameznik, odgovorna oseba pravne osebe in
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.«.
16. člen
V 55. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z
globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni
delavec ali zdravstveni sodelavec:«.
17. člen
V 56. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z
globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravnik:«.
18. člen
V 57. členu se v prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da
se glasi: »Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek
posameznik:«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Za dejanje iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka se kaznuje za
prekršek z globo od 400 do 4.000 eurov starš ali skrbnik otroka, ki
je storil prekršek, če je to neposredna posledica opustitve
starševske skrbi ali obveznosti skrbnika.«.
19. člen
Za 57. členom se doda nov 57.a člen, ki se glasi:
»57.a člen
Za prekrške iz tega zakona se lahko v hitrem postopku izreče globa
tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s
tem zakonom.«.
III. DEL
ZAČASNI UKREPI
20. člen
(trajanje ukrepov)
(1) Ukrepi iz tega dela zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi
podlagi, veljajo od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, če ta zakon ne
določa drugače.
(2) Če do 15. maja 2020 epidemija ni preklicana, se roki izteka
ukrepov, ki so določeni na 31. maj do 31. maja 2020, podaljšajo za 30 dni.
20.a člen
(pogoji dodelitve državne
pomoči)
(1) Ukrepi iz 1., 11. in 13. poglavja tega
zakona ter iz 63., 72., 73. in 74. člena tega zakona se izvajajo v
skladu s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe
državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št.
91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4.
4. 2020, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), ob
upoštevanju naslednjih pogojev:
– do javnih sredstev niso upravičeni
subjekti, ki so bili na dan 31. decembra 2019 že podjetja v
težavah, kot so opredeljena v 18. točki 2. člena Uredbe Komisije
(EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih
vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107
in 108 Pogodbe (UL L 187, 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene
z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi
Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in
letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za
kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in
večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči
za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi
Uredbe (EU) št. 702/2014/EU, kar zadeva izračun upravičenih
stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1), (v nadaljnjem
besedilu: Uredba 651/2014/EU);
– skupni znesek javnih sredstev ne sme
preseči 800.000 eurov na posamezno podjetje, ali 120.000 eurov na
posamezno podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, ali
100.000 eurov na posamezno podjetje, dejavno na področju primarne
proizvodnje kmetijskih proizvodov. Vsi navedeni zneski morajo biti
izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih
dajatev;
– javna sredstva, ki so namenjena
podjetjem, dejavnim v ribištvu in akvakulturi, se ne nanašajo na
nobeno vrsto pomoči točke (a) do (k) prvega odstavka 1. člena
Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi
členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de
minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28.
6. 2014, str. 45);
– ukrepi na podlagi tega zakona ne
izključujejo dodelitve pomoči de minimis oziroma pomoči, dodeljene
v skladu s Splošno uredbo o skupinskih izjemah, če so spoštovane
določbe relevantnih aktov Evropske komisije;
– skupni znesek sofinanciranja istih
upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih
virov, ne sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom.
(2) Če skupni znesek javnih sredstev, ki ga
prejme veliko podjetje, preseže maksimalno vrednost, določeno v
drugi alineji prejšnjega odstavka, se dodeljevanje javnih sredstev
iz podpoglavja 1.1 (Povračilo nadomestila plače delavcem na
začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile
ter oprostitev plačila prispevkov) in podpoglavja 1.2 (Oprostitev
plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za
zaposlene, ki delajo) tega zakona, lahko izvaja v skladu s točko a)
ali b):
a) Javna sredstva za nadomestilo plače in
oprostitev prispevkov se dodelijo v skladu s točko 3.10 Začasnega
okvira ob upoštevanju vseh naslednjih pogojev:
– skupni znesek javnih sredstev za
nadomestilo plače in oprostitev prispevkov ne presega 80 % mesečne
bruto plače posameznega zaposlenega,
– pomoč je namenjena le za zaposlene, ki bi
bili sicer odpuščeni zaradi prekinitve ali zmanjšanja poslovanja,
ki je posledica izbruha COVID-19, in
– delovna razmerja zaposlenih, za katere je
dodeljena pomoč, se morajo ohraniti v veljavi v celotnem obdobju
prejemanja javnih sredstev.
b) Javna sredstva za nadomestilo plače in
oprostitev prispevkov se dodelijo v skladu s točko (b) drugega
odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, po
predhodni odobritvi ukrepa s strani Evropske komisije. Do pomoči so
upravičena podjetja, ki dokažejo, da je dejansko nastala škoda
zaradi izbruha COVID-19 presegla skupni znesek nadomestil plače in
oprostitve prispevkov iz podpoglavja 1.1 in podpoglavja 1.2 tega
zakona. Vlada Republike Slovenije z uredbo podrobneje predpiše
metodologijo ocenjevanja škode, pogoje in postopek dodelitve javnih
sredstev.
1. DELO IN PLAČEVANJE PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST
1.1 Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na
delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev
plačila prispevkov
21. člen
(namen)
(1) S podpoglavjem 1.1 tega zakona se z namenom ohranitve delovnih
mest zaradi posledic epidemije ureja povračilo izplačanih
nadomestil plače delavkam oziroma delavcem (v nadaljnjem besedilu:
delavec) pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati
dela zaradi posledic epidemije (v nadaljnjem besedilu: začasno
čakanje na delo).
(2) S podpoglavjem 1.1 tega zakona se ne glede na določbo šestega
odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS,
št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17
– odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1)
določa tudi višina nadomestila plače delavcem, ki ne morejo
opravljati dela zaradi višje sile, in se ureja delno povračilo
izplačanih nadomestil plače tem delavcem.
22. člen
(upravičeni delodajalec)
(1) Pravico do ukrepa iz prejšnjega člena lahko uveljavlja vsak
delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije
oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov
je bil v letu 2019 višji od 70 %,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško
dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji
dejavnosti.
– delodajalec, ki opravlja finančno ali
zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni
klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan
13. marca 2020,
– tuja diplomatska predstavništva in
konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih
organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v
Republiki Sloveniji.
(2) Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po
njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 %
glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo
dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta
2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil
za leto 2020 ne bo dosežen, upravičenec naknadno vrne celotno pomoč
iz prejšnjega odstavka. V primeru, da niso poslovali v celotnem
letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so
utrpeli:
– vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v
primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali
– vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v
primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.
(2) Do ukrepa so upravičeni tisti
delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020
zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso
poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa
upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni
prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede
na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso
poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se
jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije
znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu
2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi
letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno
vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
(3) Prihodki iz prejšnjega odstavka so
čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju,
ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
(4) Do ukrepa iz prejšnjega člena so
upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne
dosežejo pogoja iz drugega odstavka tega člena in imajo status
humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah
(Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 – ZDru-1) ali status invalidske
organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah (Uradni list RS,
št. 108/02 in 61/06 – ZDru-1).
23. člen
(časovna omejitev)
Delodajalec v skladu s prejšnjim členom lahko napoti posameznega
delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020.
24. člen
(pravice in obveznosti delavcev)
(1) Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in
delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače,
ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen
tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
(2)Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se
na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v
tekočem mesecu. Delavec ima v času
začasnega čakanja na delo po tem zakonu pravico, da se na zahtevo
delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu.
Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike
Slovenije za zaposlovanje.
(3) Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega
polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za
nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača
ali osnova za nadomestilo plače zadnjih treh mesecev pred
določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
(4) Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja
na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe
letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki
ureja delovna razmerja.
(5) Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo v
skladu z odločitvijo iz prvega odstavka 21. člena tega zakona. V
pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in
način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino
nadomestila plače.
25. člen
(upravičeni delodajalec)
Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki
zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja vsak
delodajalec v Republiki Sloveniji, ki izpolnjuje pogoje iz 22.
člena tega zakona in ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo
zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi
zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti
prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s
sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.
26. člen
(višina nadomestila plače)
(1) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko
zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v
višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za
primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega
razloga.
(2) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne
sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na zakon, ki ureja delovna
razmerja, za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona velja za
vse delavce višina nadomestila plače, določena s prvim in drugim
odstavkom tega člena, razen če ta zakon določa drugače.
27. člen
(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
(1) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen
do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo
ali višje sile pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi
predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do
ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo
plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.
(2) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med
trajanjem začasnega čakanja na delo ali višje sile uveljavil
oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema
delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim
časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali
starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem
času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do
prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po teh
predpisih, kot da bi delal.
28. člen
(višina povračila izplačanega nadomestila plače)
(1) Izplačano nadomestilo plače iz 26. člena tega zakona se s
strani Republike Slovenije povrne v višini izplačanega nadomestila,
ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki
Sloveniji, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke
zavarovanca.
(2) Delodajalec je za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni
od dela ter so za njih upravičeni do povračila izplačanih
nadomestil plače po tem zakonu, in za delavce, ki ne delajo zaradi
višje sile na podlagi šestega odstavka 137. člena ZDR-1, in iz tega
naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščen plačila prispevkov za
vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31.
maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne
plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni po
prejšnjem stavku, v celoti plačuje Republika Slovenija.
(2) Delodajalec je za delavce, ki so
upravičeno začasno odsotni od dela ter je za njih upravičen do
povračila izplačanih nadomestil plače po prvem in drugem odstavku
26. člena tega zakona, oproščen plačila prispevkov za vsa socialna
zavarovanja od nadomestila plače za obdobje veljavnosti ukrepov iz
tega zakona, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne
plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni po
prejšnjem stavku, v celoti plačuje Republika Slovenija.
(3) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna
Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež
prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko
uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je
enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
29. člen
(postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila
plače)
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil
plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri
Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od
napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do
31. maja 2020.
(2) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega
odstavka ne more uveljavljati delodajalec:
– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih
obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih
pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan
vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti
iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh
obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za
obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
– če je nad njim uveden postopek stečaja.
(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca na začasnem
čakanju na delo delodajalec priloži izjavo iz 21. člena tega
zakona, za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter
dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi
začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(4) Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca, ki zaradi višje
sile ne more opravljati dela, delodajalec priloži izjavo iz 25.
člena tega zakona, za katere pravilnost kazensko in materialno
odgovarja, ter dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti zaradi
višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in
šol ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza
ali zaprtja mej s sosednjimi državami.
(5) Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno
sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih
programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v
višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo,
v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije
v letu 2019.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko pravico do povračila
nadomestila plače uveljavi delodajalec, ki je napotil delavce na
začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje
sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, za
obdobje od 13. marca 2020, če vloži vlogo iz prvega odstavka tega
člena v osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje vse
pogoje za uveljavitev pravice.
(7) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v
osmih dneh s sklepom.
(8) Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti
vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način
izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil
plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih
prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za
izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje,
sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.
(9) Povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere
plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu
izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer
deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po
tem zakonu.
(10) Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko
mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost
dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
(11) Določbe glede povračila nadomestila plače iz tega člena se
smiselno uporabljajo tudi za delno povračilo nadomestila plače v
primerih, ko delavec zaradi višje sile ne opravlja dela.
30. člen
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil
plače ter izvajanjem pogodbe)
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora Zavodu
Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti administrativni in
finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru
nadzora na kraju samem mora Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in
postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja
nadzora ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico
brezplačno pridobivati podatke o delavcih na začasnem čakanju na
delo iz zbirk podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije ter Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer:
– osebno ime,
– EMŠO,
– zavarovalno podlago ter
– podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno
varnost.
(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih
obveznosti delodajalca ima Zavod Republike Slovenije za
zaposlovanje pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati
dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja
pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma
iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za
ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne
listine.
(4) Podatki, ki jih pridobi Zavod Republike Slovenije za
zaposlovanje na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim
osebam, hranijo pa se deset let po njihovi pridobitvi, razen v
anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki
blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje
organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma
ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki iz
četrtega odstavka tega člena hranijo 30 let.
31. člen
(obveznosti delodajalca)
(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače v
skladu z 29. členom tega zakona mora delodajalec delavcem
izplačevati neto nadomestila plače.
(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati
nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem
čakanju na delo.
(3) Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem
predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Če
delavcu preneha odsotnost z razlogov višje sile, o tem obvesti
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem prenehanja
odsotnosti.
(4) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim
odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v
trikratni višini.
(5) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem
zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke
likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
– prejemanja sredstev in
– po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja
sredstev.
32. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 21. do 31. člena in drugega
odstavka 33. člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike
Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski
nadzor.
1.2 Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje za zaposlene, ki delajo
33. člen
(delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju,
ki delajo, in krizni dodatek)
(1) Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14.
člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14
– ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD,
102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadaljnjem besedilu:
ZPIZ-2) so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti
plačuje Republika Slovenija.
(1) Za delavce iz prvega do četrtega in
šestega odstavka 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C,
101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 –
ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in
75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2), razen za delavce, ki so na
začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi višje sile,
so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, tako delodajalca kot zavarovanca, od plač
oziroma tistih nadomestil plač, ki bremenijo delodajalca, za
obdobje veljavnosti ukrepov iz tega zakona. Prispevek za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje
Republika Slovenija.
(2) Delodajalci iz prejšnjega odstavka vsakemu zaposlenemu, ki dela
in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika
minimalne plače, izplačajomesečni ob
plači za posamezni mesec krizni dodatek v višini 200 eurov,
ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
(3) Če delavec ne dela cel mesec ali ukrepi
ne trajajo cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela dodatka iz
prejšnjega odstavka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug
dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal,
dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z
dela.
(4) Če ima delavec sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka iz
drugega odstavka tega člena sorazmerno delovnemu času, za katerega
je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela
krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja
delovna razmerja.
(3) Neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike
Slovenije in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške
dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji
dejavnosti, niso upravičeni do ukrepov iz tega člena.
(5) Neposredni in posredni uporabniki
proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter
delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost,
ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima
več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020, ter tuja
diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije,
predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in
agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji, niso upravičeni do
ukrepov iz tega člena.
33.a člen
(plačilo prispevkov za poklicno
zavarovanje)
(1) Delodajalci iz 22., 25. in 33. člena
tega zakona, ki so zavezanci za plačilo prispevkov za poklicno
zavarovanje, so za delavce iz drugega odstavka 28. člena in prvega
odstavka 33. člena tega zakona, vključene v poklicno zavarovanje,
oproščeni plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od plače,
prejete za delo, oziroma od nadomestila plače za obdobje
veljavnosti ukrepov iz tega zakona.
(2) Prispevke za poklicno zavarovanje, ki
so bili oproščeni po prejšnjem odstavku, za to obdobje v celoti
plačuje Republika Slovenija.
(3) Zavezanci za plačilo prispevka za
poklicno zavarovanje morajo upravljavcu Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: upravljavec
sklada) za obdobje, za katero so upravičeni do oprostitve iz prvega
odstavka tega člena, predložiti obračun prispevkov za poklicno
zavarovanje v skladu z določbami 200. člena ZPIZ-2 in hkrati z
obračunom tudi vlogo za uveljavljanje oprostitve. Ne glede na
prejšnji stavek je treba vlogo za obdobje od 13. do 31. marca 2020
predložiti najpozneje z obračunom prispevkov za poklicno
zavarovanje za mesec april. V vlogi mora biti naveden znesek
oproščenih prispevkov, katerih plačilo zavezanec uveljavlja iz
proračuna Republike Slovenije, in navedba, da zavezanec ni
neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije ter
da ne opravlja finančne ali zavarovalniške dejavnosti, ki spada v
skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, oziroma da jo
opravlja in je imel deset ali manj zaposlenih na dan 13. marca
2020. Zavezanec iz 22. in 25. člena tega zakona mora vlogi
priložiti sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje iz
sedmega odstavka 29. člena tega zakona. Upravljavec sklada določi
obliko in način oddaje vloge iz tega odstavka.
(4) Upravljavec sklada na podlagi obračunov
prispevkov in vlog za oprostitev plačila prispevkov v imenu
zavezancev in za račun zavarovancev članov poklicnega zavarovanja
uveljavlja plačilo oproščenih prispevkov iz proračuna Republike
Slovenije.
(5) Republika Slovenija izvrši plačilo
prispevkov za poklicno zavarovanje na račun Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja mesečno, in sicer deseti dan po
prejemu zahtevka za plačilo obveznosti.
33.b člen
(mesečni krizni dodatek v invalidskih
podjetjih in zaposlitvenih centrih)
(1) Invalidska podjetja in zaposlitveni
centri (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) pri Javnem
štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad) uveljavljajo
pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka iz 33. člena tega
zakona za vsakega zaposlenega invalida, ki dela.
(2) Ne glede na četrti odstavek 33. člena
tega zakona je zaposleni invalid upravičen do mesečnega kriznega
dodatka v nezmanjšani višini.
(3) Vloga se odda na obrazcu, ki ga na
spletnih straneh objavi sklad, vloži pa se jo v pisni obliki po
pošti ali elektronsko na elektronski naslov sklada.
(4) V vlogi se navede poimenski seznam
invalidov za posamezni mesec in število dni v mesecu, ko invalid
dela, in za katere upravičenec uveljavlja pravico, elektronski
naslov, na katerega se opravi vročanje, in številko računa, na
katerega se znesek nakaže. Vloga se lahko odda do vključno 20. v
mesecu za pretekli mesec.
(5) O priznani pravici sklad izda odločbo,
ki se vroči na elektronski naslov upravičenca, ki je naveden na
vlogi, in se šteje za vročeno z dnem odpreme. Pritožba ne zadrži
izvršitve.
(6) Sklad pri odločanju upošteva skupno
število invalidov, navedeno v vlogi, vendar največ do števila
invalidov, kot izhaja iz uradne evidence Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije, posredovane skladu, po stanju na zadnji dan
v mesecu, za katerega se pravica uveljavlja.
(7) Če se podatki o številu invalidov iz
vloge razlikujejo od števila invalidov po podatkih Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije, se lahko pravica prizna največ
za število invalidov iz vloge, ki ne presega števila invalidov po
podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Naknadno
usklajevanje podatkov iz uradnih evidenc upravičenca z uradnimi
podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne more
vplivati na podatke iz že oddane vloge.
(8) Izplačilo se izvede v roku 30 dni od
odpreme.
(9) Invalidska podjetja in zaposlitveni
centri morajo izplačati krizni dodatek tudi zaposlenim delavcem, ki
niso invalidi, za čas, ko delajo. Sredstva za izplačilo kriznega
dodatka zagotovijo iz naslova oprostitev in olajšav, ki jih imajo
na podlagi 74. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in
zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 87/11, 96/12 – ZPIZ-2 in 98/14).
1.3 Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka
34. člen
(upravičenec)
(1) Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega
dohodka je upravičenec, ki zaradi epidemije ne more opravljati
dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, in
sicer:
– samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja
dejavnost in je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi
opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno
vključitev v obvezno zavarovanje tudi na drugi zavarovalni
podlagi,
– verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske
skupnosti, ki ima na podlagi 27. člena Zakona o verski svobodi
(Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in
100/13) pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega
proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost v višini
naslednjih vrst prispevkov za socialno varnost, in
– kmet, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2
in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno
zavarovanje tudi na drugi podlagi.
(1) Upravičenec do izredne pomoči v obliki
mesečnega temeljnega dohodka je upravičenec, ki zaradi epidemije ne
more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem
obsegu, in sicer:
– samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega
zakona opravlja dejavnost in je v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2,
– verski uslužbenec registrirane cerkve ali
druge verske skupnosti, ki je na dan uveljavitve tega zakona
vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi
šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2 in ima na podlagi 27. člena
Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl.
US, 40/12 – ZUJF in 100/13) pravico do namenske državne finančne
pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno
varnost, in
– kmet, ki je na dan uveljavitve tega
zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na
podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.
(2) Za samozaposlenega iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje
tudi družbenik, ki je poslovodna oseba, v gospodarski družbi in je zavarovan na
podlagi 16. člena ZPIZ-2.
(3) Upravičenec iz prvega in drugega odstavka tega člena je
upravičen do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v
višini 350 eurov za mesec marec in po 700 eurov za meseca april in
maj 2020, če je opravljal dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do
uveljavitve tega zakona.
(4) Če upravičenec iz prvega in drugega
odstavka tega člena v zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena
in petega odstavka 25. člena ter šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2
za posamezni mesec ni vključen za celotni mesec ali za polni
zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela izredne pomoči v
obliki mesečnega temeljnega dohodka po prejšnjem odstavku glede na
delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do
polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v
zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega
časa po teh podlagah se za posamezni mesec določi upoštevaje
povprečno dnevno število ur vključitve v zavarovanje v posameznem
mesecu.
(4)(5) Do izplačila mesečnega
temeljnega dohodka iz prejšnjega odstavka ni upravičena oseba iz
prvega in drugega odstavka tega člena, ki ne plačuje obveznih
dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti v
skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni
organ, če ima na dan uveljavitve tega zakona na dan vložitve vloge neplačane zapadle davčne
obveznosti.
(6) Mesečni temeljni dohodek je oproščen
plačila vseh davkov in prispevkov.
35. člen
(izplačilo)
(1) Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka upravičenec iz
prejšnjega člena preko informacijskega sistema Finančne uprave
Republike Slovenije predloži izjavo, s katero izjavlja, da je
oseba, kot jo opredeljuje prejšnji člen, in da zaradi epidemije ne
more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem
obsegu.
(2) Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti
pomeni:
– vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena
v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju
2020, ali
– vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena
v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu
februarju 2020.
(2) Upravičenec poda izjavo iz prejšnjega
odstavka na podlagi lastne ocene poslovanja, upoštevaje 37. člen
tega zakona.
(3) Upravičencu, ki vloži izjavo do 18. aprila 2020 za mesec marec,
nakaže Finančna uprava Republike Slovenije mesečni temeljni dohodek
25. aprila 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 19. aprila do 30.
aprila 2020, za mesec marec ali april ali meseca marec in april
skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije do 10. maja
2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. maja do 31. maja 2020 za
mesec marec ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev
skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije 10. junija
2020.
(4) Upravičenec iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena
prejme mesečni temeljni dohodek v višini 350 eurov za mesec marec
2020, 700 eurov za april 2020 in 700 eurov za maj 2020. Če poda
izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek mesečnih
temeljnih dohodkov za posamezne mesece.
(5) Upravičenec iz prejšnjega člena predloži izjavo preko
informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije v
elektronski obliki do 31. maja 2020. Predloga obrazca izjave je
objavljena na portalu eDavki.
(6) Mesečni temeljni dohodek za mesece marec, april in maj 2020 iz
tretjega odstavka prejšnjega člena po izpolnitvi pogojev iz prvega
in drugega odstavka prejšnjega člena izplača Finančna uprava
Republike Slovenije.
(7) V primeru podaljšanja ukrepov v skladu
z drugim odstavkom 20. člena tega zakona se izplača mesečni
temeljni dohodek tudi za mesec junij. Za pridobitev pravice do
izplačila mesečnega temeljnega dohodka za mesec junij 2020 se
smiselno uporabljajo določbe tega člena. Izjavo za mesec junij 2020
upravičenec vloži do 30. junija 2020, Finančna uprava Republike
Slovenije pa mesečni temeljni dohodek nakaže do 10. julija
2020.
36. člen
(zagotavljanje sredstev za izplačila mesečnega temeljnega
dohodka)
Sredstva za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka se zagotavljajo
v proračunu Republike Slovenije.
37. člen
(vračilo mesečnega temeljnega dohodka)
(1) Izjava upravičenca, da zaradi epidemije
ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem
obsegu, je informacija javnega značaja in se objavi na spletni
strani Finančne uprave Republike Slovenije.
(2) Do pomoči so upravičeni tisti
samozaposleni, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije
upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v
celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti
samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020
zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne
prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči
upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni
mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10
% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca
2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti
celotno pomoč.
(3) Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke
po pravilih o računovodenju, so prihodki iz prejšnjega odstavka
čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju,
ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
(4) Do pomoči so upravičeni tisti verski
uslužbenci registriranih cerkva ali drugih verskih skupnosti, ki
zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti, kar izkažejo z
izjavo registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, katere član
so.
1.4 Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene, verske
uslužbence, družbenike in kmete
38. člen
(oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene, verske
uslužbence, družbenike in kmete)
(1) Samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi
prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, in
kmet, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2
in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno
zavarovanje tudi na drugi podlagi, ter verski uslužbenec
registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, so za mesec april
in maj 2020 oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna
zavarovanja v celoti.
(1) Samozaposleni in družbeniki, ki so na
dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje vključeni na podlagi 15. in 16. člena ZPIZ-2, kmetje,
ki so na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 17. člena ali petega
odstavka 25. člena ZPIZ-2, ter verski uslužbenci registriranih
cerkva in drugih verskih skupnosti, ki so na dan uveljavitve tega
zakona vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi šestega odstavka
19. člena ZPIZ-2, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati
dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, so
oproščeni plačila prispevkov za obdobje veljavnosti ukrepov iz tega
zakona za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti.
(2) Do oprostitve plačila prispevkov iz prejšnjega odstavka ni
upravičena oseba:
– ki do dneva uveljavitve tega zakona ni zavarovana na podlagi
prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena
ZPIZ-2 ali na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena
ZPIZ-2,
– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih
obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih
pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne
obveznosti.
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena za uveljavitev upravičenja
po tem členu predložijo izjavo v skladu s 37 35. členom tega zakona. Za posamezni mesec iz
prvega odstavka tega člena so upravičeni, če izjavo predložijo
najpozneje do konca meseca, za katerega uveljavljajo oprostitev
plačila prispevkov, razen za mesec marec, za katerega lahko vložijo
do konca aprila. Za uveljavljanje oprostitve plačila prispevkov po
tem členu in za uveljavljanje mesečnega temeljnega dohodka, se
uporabi ista izjava.
(4) Oproščene prispevke za socialno varnost po prvem odstavku tega
člena na podlagi podatkov Finančne uprave Republike Slovenije v
celoti zagotavlja Republika Slovenija.
(5) Zavezanec, ki izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila
prispevkov za socialno varnost po tem členu, prispevke v obračunu
prispevkov samo obračuna.
(6) Za mesece, za katere zavarovanec iz prvega odstavka tega člena
uveljavlja oprostitev plačila prispevkov po tem členu, zavarovanec
ne sme predložiti obračuna prispevkov za socialno varnost z višjo
zavarovalno osnovo v skladu s šestnajstim odstavkom 145. člena
ZPIZ-2.
(7) Če se naknadno ugotovi, da izjava iz tretjega odstavka tega
člena vsebuje neresnične podatke, so prejemniki dolžni vrniti
oproščene prispevke za socialno varnost po tem členu, skupaj z
zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.
(7) Če pogoj iz 37. člena tega zakona ni
dosežen, mora upravičenec vrniti oproščene prispevke za socialno
varnost po tem členu.
39. člen
(poravnava obveznosti Republike Slovenije)
(1) Plačilo obveznosti Republike Slovenije iz 28., 33. in 38. člena
tega zakona se Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz
proračuna Republike Slovenije izvrši deseti dan po prejemu zahtevka
za plačilo obveznosti.
(2) Finančna uprava Republike Slovenije za pripravo zahtevka iz
prejšnjega odstavka Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije posreduje
podatke iz obračunov davčnih odtegljajev in obračunov prispevkov za
socialno varnost, potrebne za določitev višine obveznosti Republike
Slovenije iz 28., 33. in 38. člena tega zakona.
40. člen
(ukrep na področju uveljavljanja pravic iz javnih
sredstev)
(1) Za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja in
oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, v skladu z Zakonom o
uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10,
40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1,
99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl.
US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18 in 47/19; v nadaljnjem
besedilu: ZUPJS) in Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (Uradni
list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18 in
73/18; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre) se za omilitev posledic
epidemije kot vrednost nepremičnega premoženja upošteva posplošena
tržna vrednost, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja
nepremičnin, kot je nepremičninam v registru nepremičnin določena
na dan 26. marca 2020, in kot podatki o nepremičninah se upoštevajo
podatki, ki so za nepremičnine evidentirani v registru nepremičnin
na dan 26. marca 2020.
(2) Vrednost nepremičnega premoženja, določena v skladu s prejšnjim
odstavkom, se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upošteva
do vključno 30. junija 2021.
(3) V obdobju od 26. marca 2020 do 30. junija 2021 se v registru
nepremičnin pri posamezni nepremičnini informativno izkazuje
podatek o njeni posplošeni tržni vrednosti, določeni na dan 26.
marca 2020.
2. MNOŽIČNO VREDNOTENJE NEPREMIČNIN
41. člen
(zamiki rokov na področju množičnega vrednotenja
nepremičnin)
(1) Podatki evidence vrednotenja se začnejo javno izkazovati na dan
1. januar 2021.
(2) Ne glede na drugi stavek prvega odstavka 24. člena Zakona o
množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19
in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZMVN-1) se po uveljaviti Uredbe o
določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št.
22/20) zbirno potrdilo pošlje lastnikom nepremičnin najkasneje v
osmih dneh po dnevu začetka javnega izkazovanja podatkov v evidenci
vrednotenja iz prejšnjega odstavka.
(3) Vloge za ugotavljanje posebnih okoliščin v skladu s IV.
poglavjem ZMVN-1 lahko lastniki nepremičnin vložijo po začetku
javnega izkazovanja v evidenci vrednotenja iz prvega odstavka tega
člena.
3. UKREPI S PODROČJA VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN ZNANOSTI
3.1 Predšolska vzgoja
42. člen
(financiranje zasebnih vrtcev)
Ne glede na določbo 34. in 36. člena Zakona o vrtcih (Uradni list
RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK,
36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in
55/17) zasebnim vrtcem v času epidemije pripadajo sredstva iz
proračuna Republike Slovenije v višini 85 % za posameznega otroka,
pri čemer je osnova za izračun obveznosti cena istovrstnega
programa javnega vrtca na območju občine, s katero ima zasebni
vrtec sklenjeno pogodbo o financiranju.
3.2 Osnovnošolsko in osnovno glasbeno izobraževanje
43. člen
(vzgojno-izobraževalno delo na daljavo)
(1) Vzgojno-izobraževalno delo in druge oblike organiziranega dela
z učenci v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom,
zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s
posebnimi potrebami ter glasbenih šolah poteka v skladu s šolskim
koledarjem v obliki izobraževanja na daljavo.
(2) Izobraževanje na daljavo in druge oblike organiziranega dela z
učenci na daljavo štejejo v realizacijo ur pri izvedbi posameznega
predmeta.
44. člen
(sklepi ministra, pristojnega za izobraževanje)
(1) Ne glede na določbe drugih predpisov, ki urejajo osnovnošolsko
izobraževanje in osnovno glasbeno izobraževanje, lahko minister,
pristojen za izobraževanje, zaradi zaključka šolskega leta
2019/2020, s sklepom drugače določi:
1. izvedbo šolskega koledarja,
2. zaključek pouka v tem šolskem letu,
3. načine ocenjevanja znanja ter pridobivanja in zaključevanja
ocen,
4. odločanje o napredovanju učencev,
5. načine in roke za opravljanje izpitov in drugih obveznosti,
6. roke za izdajo ter razdelitev spričeval in drugih listin,
7. način in roke za opravljanje nacionalnega preverjanja
znanja.
(2) Minister, pristojen za izobraževanje, lahko za nemoteno
opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v šolskem letu 2019/2020 s
sklepom določi tudi druge ukrepe, ki so nujni za nemoteno delovanje
vzgojno-izobraževalnih zavodov ter varovanje pravic in pravnih
koristi udeležencev izobraževanja.
3.3 Srednješolsko in višješolsko izobraževanje ter osnovnošolsko
izobraževanje odraslih
45. člen
(prilagoditev srednješolskega, višješolskega izobraževanja in
osnovnošolskega izobraževanja odraslih)
(1) Ne glede na določbe drugih predpisov se trajanje šolskega in
študijskega leta ter zaključevanje izobraževanja in vsi roki za
uveljavljanje pravic ter izvrševanje dolžnosti vseh subjektov na
področju osnovnošolskega, srednješolskega in višješolskega
izobraževanja s sklepom ministra lahko spremenijo oziroma določijo
drugače.
(2) Ne glede na določbe drugih predpisov se za področje izvajanja
osnovne šole za odrasle uporablja prejšnji odstavek.
(3) Z izvajanjem vzgojno-izobraževalnih in višješolskih študijskih
programov in drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela v skladu s
programi ter letnimi delovnimi načrti šol na daljavo se dosega
realizacijo ur in cilje, določene z vzgojno-izobraževalnimi ali
študijskimi programi, vključno s preverjanjem in ocenjevanjem
znanja.
(4) Ne glede na določbe drugih predpisov določi merila za izbiro
kandidatov v primeru omejitve vpisa v srednje in višje šole
minister s sklepom.
(5) Ne glede na določbe drugih predpisov imajo pravico do
podaljšanja statusa študenta za največ eno leto tudi študenti
višjih strokovnih šol, ki zaradi nastanka izjemnih okoliščin v letu
2020, ki neposredno vplivajo na izvajanje študijske dejavnosti v
študijskem letu 2019/2020, niso mogli redno in v roku opraviti
svojih študijskih obveznosti.
46. člen
(praktično usposabljanje z delom, praktično izobraževanje,
obvezne izbirne vsebine, interesne dejavnosti)
(praktično usposabljanje z delom,
obvezne izbirne vsebine, interesne dejavnosti)
(1) Če zaradi epidemije dijakom, vajencem in študentom v
zaključnih letnikih ni bilo omogočeno praktično usposabljanje z
delom in praktično izobraževanje pri delodajalcih, se jim to prizna
kot opravljeno, če imajo zaključene pozitivne ocene pri vseh
strokovnih modulih v zaključnem letniku.
(1) Če zaradi epidemije dijakom in vajencem
v zaključnih letnikih ni bilo omogočeno praktično usposabljanje z
delom pri delodajalcih, se jim to prizna kot opravljeno, če imajo
zaključene pozitivne ocene pri vseh strokovnih modulih v zaključnem
letniku.
(2) Če zaradi epidemije dijakom in vajencem ni bilo omogočeno
opravljanje obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti, se
jim te priznajo kot opravljene.
47. člen
(druge dejavnosti srednjih in višjih strokovnih šol, dijaških
domov ter javnih organizacij za izobraževanje odraslih)
(1) V času epidemije se javni srednji in javni višji strokovni
šoli, dijaškemu domu ter javni organizaciji za izobraževanje
odraslih kot utemeljen strošek, ki se ga v obsegu, določenem s
strani ministra, pristojnega za izobraževanje, zagotovi iz
proračuna Republike Slovenije, priznajo sredstva za kritje stroškov
dela v zvezi z izvajanjem drugih dejavnosti javnega zavoda na trgu
v skladu z njenim ustanovitvenim aktom v okviru javne službe.
(2) V času epidemije se javnim zavodom, za katere se ne uporablja
prejšnji odstavek, iz proračuna Republike Slovenije zagotovijo
sredstva za kritje stroškov dela za izvajanje javno veljavnih
izobraževalnih programov za odrasle, po katerih se ne pridobi
javnoveljavna izobrazba, v obsegu, določenem s strani ministra,
pristojnega za izobraževanje.
(3) V času epidemije se za tiste javne organizacije za
izobraževanje odraslih, ki se jim v deležu zagotavljajo sredstva iz
občinskega proračuna, zagotovijo sredstva za nadomestilo plač za
čas čakanja na delo v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja
delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela
iz poslovnega razloga, pri čemer delež sredstev iz proračuna
Republike Slovenije ne sme preseči 20 % potrebnih sredstev.
3.4 Visoko šolstvo
48. člen
(spremembe obveznih sestavin študijskih programov)
Ne glede na določbe sedmega odstavka 32. člena Zakona o visokem
šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo,
40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ
in 65/17; v nadaljnjem besedilu: ZViS) lahko visokošolski zavodi za
študijsko leto 2019/2020 sprejmejo spremembe obveznih sestavin
študijskih programov iz pete, šeste, devete, desete in enajste
alineje tretjega odstavka 35. člena ZViS, ki začnejo veljati že v
tem študijskem letu za vse vpisane študente ne glede na določbo
prve alineje prvega odstavka 66. člena ZViS.
49. člen
(podaljšanje statusa študenta)
Ne glede na določbe 70. člena ZViS imajo pravico do podaljšanja
statusa študenta v študijskem letu 2020/2021 tudi študenti, ki
zaradi nastanka izjemnih okoliščin v letu 2020, ki neposredno
vplivajo na izvajanje študijske dejavnosti v študijskem letu
2019/2020, niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih
obveznosti.
3.5 Vrednotenje in priznavanje izobraževanja
50. člen
(vročanje dokumentov v postopku vrednotenja in priznavanja
izobraževanja)
Ne glede na določbo sedmega odstavka 7. člena Zakona o vrednotenju
in priznavanju izobraževanja (Uradni list RS, št. 87/11, 97/11 –
popr. in 109/12) se v času epidemije dokumenti v postopku
vrednotenja izobraževanja, vključno z izdanim mnenjem, lahko
vročajo prosilcu po elektronski poti brez varnega elektronskega
podpisa, če je identiteto prosilca mogoče ugotoviti na drug
zanesljiv način.
3.6 Raziskovalna dejavnost
51. člen
(podaljšanje izvajanja raziskovalnih in infrastrukturnih
programov)
(1) Ne glede na sklepe oziroma odločbe o izbiri raziskovalnih in
infrastrukturnih programov, izdane na podlagi Zakona o raziskovalni
in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A,
21/18 – ZNOrg in 9/19; v nadaljnjem besedilu: ZRRD) se zaradi
ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije izvajanje raziskovalnih
in infrastrukturnih programov, ki se iztečejo 31. decembra 2020,
podaljša za eno leto, pri čemer ostane letni obseg financiranja
nespremenjen.
(2) Pri infrastrukturnih programih se nespremenjeni letni obseg
financiranja nanaša na ekvivalente polne zaposlitve (FTE). Obseg
sofinanciranja neposrednih stroškov materiala in stroškov storitev
ter amortizacije za infrastrukturne programe se na letni ravni
določi v skladu z veljavnimi predpisi.
52. člen
(nakup raziskovalne opreme)
Ne glede na sklepe o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme,
izdane na podlagi ZRRD, ki določajo, da se rok za nakup izteče 31.
decembra 2020, se rok za nakup te raziskovalne opreme zaradi
ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije podaljša do 31.
decembra 2021.
53. člen
(podaljšanje izvajanja bilateralnih projektov)
Ne glede na sklepe o izbiri bilateralnih projektov po Javnem
razpisu za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med
Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike in Javnem
razpisu za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med
Republiko Slovenijo in Rusko federacijo, izdane na podlagi ZRRD, ki
se iztečejo do 31. decembra 2020, se njihovo trajanje zaradi
ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije podaljša za eno leto,
pri čemer ostane obseg financiranja nespremenjen.
54. člen
(izvajanje dopolnilnih ukrepov, pri katerih je postopek
za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni
ravni)
Zaradi izvajanja ukrepov za obvladovanje epidemije in posledic, ki
jih bodo ti ukrepi imeli na izvajanje dopolnilnih ukrepov, na
podlagi 36.a člena Uredbe o normativih in standardih za določanje
sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz
Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/11, 56/12,
15/14, 103/15, 27/17, 9/18 in 62/19), pri katerih je postopek za
dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni
ravni, se v primeru, da se mora za uspešno realizacijo ukrepov
aktivnosti v zvezi z njimi podaljšati, omogoči sprememba dinamike
za ustrezna proračunska leta.
55. člen
(zagotavljanje financiranja izvajanja nalog javnih raziskovalnih
zavodov na področjih področno pristojnih ministrstev)
V času epidemije in po izteku epidemije se javnim raziskovalnim
zavodom zagotavlja financiranje izvajanja nalog javne službe ter
strokovnih, razvojno tehničnih in drugih nalog na področjih
pristojnih ministrstev, ki jih javni raziskovalni zavodi že
izvajajo skladno s predpisi, ki urejajo posamezne naloge, ter
pogodbami, sklenjenimi med javnimi raziskovalnimi zavodi in
posameznimi pristojnimi ministrstvi.
4. ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
56. člen
(nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega
zavarovanja)
(1) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka 29. člena Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS,
št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07,
76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13,
99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 –
ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19; v
nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) in četrti odstavek 137. člena ZDR-1 se
zavarovancem iz 28. člena ZZVZZ, ki imajo na dan uveljavitve tega
zakona pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela
zaradi bolezni ali poškodbe v svoje breme ali v breme delodajalca
(v nadaljnjem besedilu: nadomestilo OZZ), ali pravico do
nadomestila OZZ pridobijo po uveljavitvi tega zakona, nadomestilo
OZZ krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
(2) Nadomestilo OZZ se krije iz sredstev obveznega zdravstvenega
zavarovanja od uveljavitve tega zakona do prenehanja razlogov za
začasno zadržanost od dela s pravico do nadomestila OZZ, oziroma,
če razlogi za to začasno zadržanost trajajo v času veljavnosti tega
zakona, do prenehanja razlogov za ukrepe iz tega zakona, kar
ugotovi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s
sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar
najdlje do 31. maja 2020.
(3) Višina nadomestila OZZ znaša:
– za delavca – v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in
plača delavcu v skladu s 137. členom ZDR-1;
– za drugega zavarovanca iz 28. člena ZZVZZ (v nadaljnjem besedilu:
samostojni zavezanec) – v višini nadomestila, ki je za prvih 90 dni
začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega
zavarovanja določeno v 31. členu ZZVZZ.
(4) Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije:
– povrne delodajalcu izplačano nadomestilo OZZ v 60 dneh po
predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila OZZ;
– izplača samostojnemu zavezancu nadomestilo OZZ v 30 dneh po
predložitvi njegove zahteve za izplačilo nadomestila OZZ.
(5) Delodajalec in samostojni zavezanec vložita zahtevo iz
prejšnjega odstavka v elektronski obliki pri Zavodu za zdravstveno
zavarovanje Slovenije najpozneje do 30. septembra 2020.
(6) Poslovodni organ Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
lahko določi natančnejši način vlaganja zahteve iz četrtega
odstavka tega člena.
(7) Če ni s tem členom drugače določeno, se glede obračuna,
izplačila in povračila nadomestila OZZ smiselno uporabljajo določbe
ZZVZZ in na njegovi podlagi izdanih aktov, ki urejajo nadomestilo
plače med začasno zadržanostjo od dela, ki je pravica iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja.
(8) Rok za povračilo oziroma izplačilo nadomestila OZZ iz četrtega
odstavka tega člena se uporablja tudi za zahteve za povračilo
oziroma izplačilo nadomestila plače med začasno zadržanostjo od
dela, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu
z ZZVZZ, ki so predložene Zavodu za zdravstveno zavarovanje
Slovenije do 30. septembra 2020.
(9) Določbe tega člena se ne uporabljajo za neposredne in posredne
uporabnike proračuna Republike Slovenije.
(10) Nadomestila OZZ se Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije
povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.
5. SOCIALNO VARSTVO, PRAVICE IZ JAVNIH SREDSTEV IN UVELJAVLJANJE
PRAVIC IZ NASLOVA STARŠEVSKEGA VARSTVA
57. člen
(enkratni solidarnostni dodatek za upokojence)
(1) Zaradi izboljšanja socialne varnosti uživalcev nizkih pokojnin
se določi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za
upokojence.
(2) Upravičenke oziroma upravičenci (v nadaljnjem besedilu:
upravičenci) do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence so
osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so uživalke
oziroma uživalci (v nadaljnjem besedilu: uživalci) pokojnin,
katerih pokojnina znaša 700,00 eurov ali manj.
(3) Upravičencem iz prejšnjega odstavka se enkratni solidarnostni
dodatek za upokojence izplača v naslednjih zneskih:
– uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 500,00
eurov, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača v
višini 300,00 eurov,
– uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 500,01 do
600,00 eurov, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence
izplača v višini 230,00 eurov in
– uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 600,01 do
700,00 eurov, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence
izplača v višini 130,00 eurov.
(4) Ob upoštevanju zneskov iz prejšnjega odstavka se enkratni
solidarnostni dodatek za upokojence izplača tudi prejemnikom
nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelne osebe in
imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
(5) V znesku pokojnine iz tretjega odstavka tega člena se
upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske
pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k
pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od
tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
(6) Pri določitvi višine enkratnega solidarnostnega dodatka za
upokojence iz tretjega odstavka tega člena se upošteva višina
pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu
izplačila tega dodatka. Znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca
pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, ki se po prejšnjem
odstavku šteje v znesek pokojnine, se upošteva v višini izplačane
pokojnine v januarju 2019.
(7) Uživalcem pokojnine, ki se jim je na dan 1. januarja 2019
pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačevala v sorazmernem
delu ali so po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije poleg
pokojnine prejemali še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega
oziroma invalidskega zavarovanja in stalno prebivajo v Republiki
Sloveniji, se znesek tuje pokojnine upošteva v višini, kot ga je
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pridobil
za izplačilo letnega dodatka v letu 2019 za mesec januar 2019.
(8) Uživalcem pokojnin v sorazmernem delu se izplača enkratni
solidarnostni dodatek za upokojence v sorazmernem delu, določenem
za odmero pokojnine.
(9) Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence se izplača ob
izplačilu pokojnine za mesec april.
(10) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za
upokojence zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike
Slovenije.
(11) Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence se ne šteje v
dohodek upravičenca za uveljavljanje pravic po predpisih, ki
urejajo socialno varstvene prejemke.
(11) Enkratni solidarnostni dodatek za
upokojence se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po
predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni
denarni socialni pomoči.
(12) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega
solidarnostnega dodatka za upokojence ne plača dohodnina.
(13) Od enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence se ne
plačuje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
(14) Uživalcu pokojnine iz sedmega odstavka tega člena, ki dokazila
o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma
invalidskega zavarovanja v letu 2019 ni posredoval, se enkratni
solidarnostni dodatek za upokojence ne izplača.
(15) Do enkratnega solidarnostnega dodatka
so, ob upoštevanju zneskov iz tretjega odstavka tega člena,
upravičeni tudi uživalci poklicnih pokojnin, ki imajo stalno
prebivališče v Republiki Sloveniji. Enkratni solidarnostni dodatek
za uživalce poklicnih pokojnin, ob upoštevanju desetega odstavka
tega člena, izplačuje Kapitalska družba pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, d.d.
58. člen
(enkratni solidarnostni dodatek za druge ranljive skupine
oseb)
(1) S tem členom se za izboljšanje socialnega položaja drugih
ranljivih skupin oseb, ki imajo nizke dohodke in so glede na
ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljeni nevarnostim
epidemije, ureja izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka.
(2) Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka po tem
členu so tisti, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma
varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene
prejemke, za mesec april 2020 in niso upravičeni do enkratnega
solidarnostnega dodatka za upokojence v skladu s prejšnjim
členom.
(3) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se izplača
skupaj z denarno socialno pomočjo oziroma varstvenim dodatkom za
mesec april 2020 v višini 150 eurov.
(2) Upravičenci do enkratnega
solidarnostnega dodatka po tem členu so tisti, ki so prejemniki
denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka po zakonu, ki
ureja socialno varstvene prejemke, za mesec april 2020, in niso
sami ali osebe, ki se poleg njih upoštevajo pri ugotavljanju
materialnega položaja po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz
javnih sredstev, upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka
za upokojence v skladu s prejšnjim členom.
(3) Enkratni solidarnostni dodatek iz
prejšnjega odstavka se izplača prejemniku denarne socialne pomoči
oziroma varstvenega dodatka za mesec april 2020 v višini 150
eurov.
(4) Upravičenci do enkratnega
solidarnostnega dodatka po tem členu so tudi osebe s stalnim
prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki niso upravičene do
enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence iz prejšnjega
člena in katerih lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa
za pridobitev pravice do varstvenega dodatka po posebnem zakonu,
če:
– so dopolnile 65 let starosti
in
– so člani kmetije, skladno z zakonom, ki
ureja kmetijstvo.
(5) Enkratni solidarnostni dodatek iz
prejšnjega odstavka znaša 150 eurov in se izplača na podlagi vloge,
ki se do 15. maja 2020 vloži na ministrstvo, pristojno za
kmetijstvo.
(4) Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 eurov se izplača
vsem rednim študentom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji
do 30. aprila 2020.
(6) Enkratni solidarnostni dodatek v višini
150 eurov se do 1. junija 2020 izplača študentom s stalnim
prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v študijskem letu
2019/2020 izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih v
Republiki Sloveniji in na dan 13. marca 2020 niso bili vključeni v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14., 15.,
16., 17. in 25. člena ZPIZ-2.
(5)(7) Sredstva za izplačilo
enkratnega solidarnostnega dodatka zagotavlja Republika Slovenija
iz proračuna Republike Slovenije.
(6) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje v
dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice
iz javnih sredstev.
(8) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega
člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih,
ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni
socialni pomoči.
(7)(9) Ne glede na zakon, ki
ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka za druge
ranljive skupine ne plača dohodnina.
(10) Do enkratnega solidarnostnega dodatka
za upokojence iz prejšnjega člena so upravičeni tudi prejemniki
nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni
čas in so na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi
višje sile ter imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Nadomestilo iz invalidskega zavarovanja se v teh primerih preračuna
na polni delovni čas, enkratni solidarnostni dodatek pa se jim
prizna ob upoštevanju preračunanega nadomestila in zneskov iz
tretjega odstavka prejšnjega člena v sorazmernem delu, ki je
odvisen od obsega krajšega delovnega časa, za katerega prejemajo
nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. Pri določitvi višine
enkratnega solidarnostnega dodatka se upošteva višina nadomestil,
ki ga je uživalec prejel v mesecu aprilu.
58.a člen
(enkratni solidarnostni dodatek za
dodatne druge ranljive skupine oseb)
(1) Upravičenci do enkratnega
solidarnostnega dodatka tudi za druge ranljive skupine oseb po tem
členu so:
1. družinski pomočniki po zakonu, ki ureja
socialno varstvo;
2. upravičenci do starševskega dodatka po
zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, za mesec
april;
3. upravičenci do dodatka za nego otroka po
zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, za
otroka za mesec april;
4. upravičenci do materinskega oziroma
starševskega nadomestila po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in
družinske prejemke, v višini minimalne plače ali v višini pod
minimalno plačo za mesec april;
5. upravičenci do delnega plačila za
izgubljeni dohodek po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in
družinske prejemke, za mesec april;
6. upravičenci do nadomestila po 5. in 8.
členu Zakona o socialnem vključevanju invalidov (Uradni list RS,
št. 30/18);
7. upravičenci po zakonu, ki ureja vojne
veterane, ki prejemajo veteranski dodatek kot edini
prejemek;
8. upravičenci po zakonu, ki ureja vojne
invalide, ki prejemajo družinski dodatek kot edini
prejemek.
(2) Enkratni solidarnostni dodatek iz
prejšnjega odstavka se izplača v višini 150 eurov.
(3) Do enkratnega solidarnostnega dodatka
po prvem odstavku tega člena so upravičenci upravičeni le, če niso
hkrati upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka v skladu s
prejšnjim členom. Upravičenec iz prvega odstavka tega člena je
upravičen do enkratnega solidarnostnega dodatka samo na eni
podlagi.
(4) Upravičenec do enkratnega
solidarnostnega dodatka v višini 30 eurov za otroka je tudi eden od
staršev ali druga oseba za vsakega otroka, za katerega je upravičen
do otroškega dodatka v prvem do šestem dohodkovnem razredu, pri
čemer do tega dodatka ni upravičen eden od staršev ali druga oseba,
ki je upravičen do povečanega zneska dodatka za veliko družino v
skladu s tretjim odstavkom 61. člena tega zakona.
(5) Upravičenec do enkratnega
solidarnostnega dodatka v višini 150 eurov je tudi rejnik za otroka
do dopolnjenega 18. leta, za katerega ima sklenjeno veljavno
rejniško pogodbo v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje
rejniške dejavnosti in za polnoletno osebo za katero ima sklenjeno
veljavno rejniško pogodbo, v skladu z določbami zakona, ki ureja
izvajanje rejniške dejavnosti, in ta oseba ni iz naslova študija že
upravičena do enkratnega solidarnostnega dodatka v skladu s
prejšnjim členom.
(6) Enkratni solidarnostni dodatek za
upravičence iz prvega, četrtega in petega odstavka tega člena se
izplača do 30. junija 2020.
(7) Sredstva za izplačilo enkratnega
solidarnostnega dodatka iz tega člena zagotavlja Republika
Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
(8) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega
člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih,
ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni
socialni pomoči.
(9) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino,
se od enkratnega solidarnostnega dodatka iz tega člena ne plača
dohodnina.
(10) Ministrstvo, pristojno za socialne
zadeve, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
za potrebe ugotovitve upravičenosti do enkratnega solidarnostnega
dodatka iz drugega odstavka prejšnjega člena v elektronski obliki
posreduje podatke o upravičencih do denarne socialne pomoči oziroma
varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke
za mesec april 2020, in sicer osebno ime, EMŠO in davčno številko
te osebe. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
posredovane podatke upari s podatki o upravičencih do enkratnega
solidarnostnega dodatka za upokojence po tem zakonu in ministrstvu,
pristojnem za socialne zadeve, v elektronski obliki posreduje
podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka za
upokojence po tem zakonu.
(11) Ministrstvo, pristojno za družino,
ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo, za potrebe ugotovitve
upravičenosti do enkratnega solidarnostnega dodatka iz prvega
odstavka tega člena, v elektronski obliki posreduje podatke o
upravičencih iz prvega odstavka tega člena, in sicer osebno ime in
EMŠO te osebe. Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo,
posredovane podatke upari s podatki o upravičencih do enkratnega
solidarnostnega dodatka za študente po tem zakonu in ministrstvu,
pristojnemu za družino, v elektronski obliki posreduje podatke o
upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka za študente po
tem zakonu.
59. člen
(izjeme na področju uveljavljanja pravic iz javnih
sredstev)
(1) Ne glede na 33. člen ZUPJS se pravice iz javnih sredstev, ki se
iztečejo v mesecu marcu 2020 oziroma v času izvajanja ukrepov v
skladu z 20. členom tega zakona, s tem zakonom mesečno podaljšujejo
za čas enega meseca, dokler trajajo ukrepi v skladu z 20. členom
tega zakona.
(2) Ne glede na 30.a člen ZUPJS center za socialno delo v letu 2020
po uradni dolžnosti na dan 1. aprila 2020 ne preveri višine pravice
do prispevka k plačilu družinskega pomočnika in oprostitve plačila
socialno varstvenih storitev.
(3) Šteje se, da je vloga za uveljavljanje pravic iz javnih
sredstev in za sporočanje sprememb okoliščin, ki vplivajo na
pravico, ki se nanaša na obdobje od 1. aprila 2020 do prvega dne v
mesecu, v katerem prenehajo ukrepi v skladu z 20. členom tega
zakona, vložena pravočasno, če je vložena v mesecu, ki sledi
mesecu, v katerem prenehajo ukrepi v skladu z 20. členom tega
zakona.
(4) Šteje se, da je vloga za podaljšanje pravic iz javnih sredstev
iz prvega odstavka tega člena vložena pravočasno, če je vložena v
mesecu, ki sledi mesecu, v katerem prenehajo ukrepi v skladu z 20.
členom tega zakona.
60. člen
(izjeme na področju socialno varstvenih prejemkov)
(1) Ne glede na 34. člen ZSVarPre roki za izpolnitev obveznosti
upravičencev do izredne denarne socialne pomoči, določeni v tem
členu, začnejo teči znova od dneva, v katerem prenehajo ukrepi v
skladu z 20. členom tega zakona.
(2) Ne glede na šesti odstavek 36. člena ZSVarPre center za
socialno delo v letu 2020 po uradni dolžnosti ne preveri, ali
upravičenci do trajne denarne socialne pomoči oziroma varstvenega
dodatka na dan 1. aprila 2020 še izpolnjujejo pogoje za
upravičenost do omenjenih pravic po ZSVarPre.
(3) Za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja vloge
za denarno socialno pomoč in oseb, ki se upoštevajo poleg
vlagatelja, v skladu z ZUPJS in ZSVarPre, se v času trajanja
ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona premoženje, razen
prihranki in vrednostni papirji, ne upoštevajo.
61. člen
(izjeme na področju uveljavljanja pravic po zakonu o starševskem
varstvu in družinskih prejemkih)
(1) Ne glede na 60. člen in 92. do 97. člen Zakona o starševskem
varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15,
75/17 – ZUPJS-G, 14/18 in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZSDP-1) se
rok za vlaganje vlog za priznanje pravic podaljša, in sicer se
šteje, da je vloga vložena pravočasno, če je vložena v juniju 2020.
Prav tako se šteje, da je vloga za podaljšanje pravic, ki iztečejo
v juniju 2020, vložena pravočasno, če je vložena v mesecu, ki sledi
juniju 2020.
(2) Ne glede na 26. člen ZSDP-1 oče nima pravice do očetovskega
dopusta tudi, če se mora zaradi epidemije vrniti na delo. Če oče
izrabi del očetovskega dopusta v trajanju najmanj 15 dni pred
nastankom tega razloga, lahko neizrabljeni del očetovskega dopusta
izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje do enega meseca po
poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu ali po poteku pravice
do starševskega dodatka za tega otroka. Če oče izrabi del
očetovskega dopusta v trajanju največ 15 dni pred nastankom tega
razloga, lahko neizrabljeni del očetovskega dopusta izrabi po
prenehanju razloga, vendar najpozneje do končanega prvega razreda
osnovne šole otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo.
Ukrep iz tega člena velja do zadnjega dne v mesecu, v katerem vlada
ugotovi se prekinejo izredne razmere.
(3) Ne glede na 77. člen ZSDP-1 se do konca epidemije poveča znesek
dodatka za velike družine, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev te
pravice, in sicer za 100 eurov za družino s tremi otroki in za 200
eurov za družino s štirimi ali več otroki.
61.a člen
(začasno denarno
nadomestilo)
(1) Začasno denarno nadomestilo plače
zaradi izgube zaposlitve se prizna od prvega dne nastanka
brezposelnosti za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona
osebi, ki ji je od 13. marca 2020 dalje prenehala pogodba o
zaposlitvi iz poslovnega razloga ali s potekom časa, za katerega je
bila sklenjena, in je bila pred 13. marcem 2020 na podlagi
delovnega razmerja vključena v obvezna socialna zavarovanja v
Republiki Sloveniji, pri čemer ne izpolnjuje pogojev za pridobitev
nadomestila za brezposelnost po določbah Zakona o urejanju trga
dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13,
100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19 in 11/20 –
odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZUTD).
(2) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se
uveljavlja pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje z vlogo,
oddano v času trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona, ki se ji
priloži odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali
pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas. O nadomestilu Zavod
Republike Slovenije za zaposlovanje odloča z izdajo
odločbe.
(3) Nadomestilo iz prvega odstavka tega
člena se prizna v višini mesečnega zneska 513,64 eura. V času
priznanja nadomestila iz prvega odstavka tega člena je oseba
vključena v obvezna socialna zavarovanja kot brezposelna oseba, ki
je prejemnik denarnega nadomestila za primer
brezposelnosti.
(4) Tujcu z državljanstvom države, ki ni
članica Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali
Švicarske konfederacije, se nadomestilo iz prvega odstavka tega
člena prizna, če se po zakonu, ki ureja trg dela, šteje za
brezposelno osebo in ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do
denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
(5) Odločba o nadomestilu iz prvega
odstavka tega člena se osebi vroča z dostavo v hišni predalčnik v
skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. Vročitev je opravljena
petnajsti dan od dneva odpreme, ki se označi na odločbi. Če oseba
po odpremi odločbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v
enem mesecu sporoči, da odločbe v hišni predalčnik ni prejela, je
domneva vročitve odpravljena in se vročitev opravi po določbah
zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
6. DAVKI
62. člen
(obroki predhodne akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z
opravljanjem dejavnosti in akontacije davka od dohodkov pravnih
oseb)
(1) Ne glede na četrti odstavek 298. člena, prvi odstavek 307.a
člena in tretji odstavek 371. člena Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12,
94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU,
40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19 in
66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) se obroka predhodne
akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem
dejavnosti in obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za
leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju po uveljavitvi tega
zakona do 31. maja 2020, ne plača.
(2) Ne glede na 300. člen in 307.b člen ZDavP-2 se neplačani obroki
predhodne akontacije dohodnine oziroma akontacije dohodnine po
prejšnjem odstavku ne štejejo za obračunane.
62.a člen
(dodatna olajšava za
donacije)
(1) Zavezanec po Zakonu o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09,
96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13,
50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18 in 66/19; v nadaljnjem
besedilu: ZDDPO-2) ter zavezanec po Zakonu o dohodnini (Uradni list
RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12,
30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 –
odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19;
v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2), ki dosega dohodke iz dejavnosti, ki
se vštevajo v letno davčno osnovo, lahko poleg zmanjšanja davčne
osnove po prvem in drugem odstavku 59. člena ZDDPO-2 oziroma po
prvem in drugem odstavku 66. člena ZDoh-2, uveljavlja dodatno
zmanjšanje davčne osnove davčnega obdobja za celoten znesek
izplačil v denarju za namen odprave posledic epidemije, izplačan na
za ta namen posebej oblikovan transakcijski račun Republike
Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ki ni Slovenija,
vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.
(2) Za znesek iz prejšnjega odstavka se
šteje znesek vseh izplačil od 13. marca 2020 do obvestila o zaprtju
posebej oblikovanega transakcijskega računa Republike Slovenije iz
prejšnjega odstavka, ki ga v Uradnem listu Republike Slovenije
objavi minister, pristojen za finance.
(3) Za uveljavljanje olajšave po tem členu
se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek 59. člena ZDDPO-2
oziroma peti in šesti odstavek 66. člena ZDoh-2.
62.b člen
(oprostitev plačila DDV od dobav in
pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj Evropske
unije)
(1) Ne glede na 41. člen Zakona o davku na
dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 46/13 – ZIPRS1314-A, 101/13 –
ZIPRS1415, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in 72/19; v nadaljnjem
besedilu: ZDDV-1) so, od 13. marca 2020 do 31. julija 2020, dobave
zaščitne in medicinske opreme (v nadaljnjem besedilu: blago),
vključno s pridobitvami tega blaga znotraj Evropske unije, iz
seznama blaga, ki ga določi vlada in za katerega velja oprostitev
uvoznih dajatev in davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu:
DDV) ob uvozu na podlagi Sklepa Komisije (EU) 2020/491 z dne 3.
aprila 2020 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV
za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha
COVID-19 v letu 2020 (UL L št. 103I z dne 3. 4. 2020, str. 1),
oproščene plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, če so kumulativno
izpolnjeni naslednji pogoji:
a) blago je namenjeno za:
– brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih
je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim
spopadajo, s strani organov in organizacij iz točke b) tega
odstavka, ali
– brezplačno uporabo subjektom, ki
opravljajo zdravstveno dejavnost, v zvezi z zdravstveno oskrbo
oseb, ki jih je prizadela epidemija, pod pogojem, da blago ostane v
lasti organov in organizacij iz točke b) tega odstavka,
b) blago je dobavljeno državnemu organu ali
organizaciji, organu lokalne skupnosti, drugi osebi javnega prava
ali drugi organizaciji, ki se po predpisih šteje za dobrodelno
organizacijo ali je blago dobavljeno za račun teh organov in
organizacij ali blago iz druge države članice Evropske unije
pridobi druga oseba za račun teh organov in organizacij.
(2) Blaga, za katerega je oprostitev DDV
določena v drugi alineji točke a) prejšnjega odstavka, ni dovoljeno
odtujiti, dati v uporabo drugemu ali ga kako drugače uporabiti za
druge namene, razen za namene opravljanja zdravstvene dejavnosti,
preden DDV ni plačan. DDV v tem primeru obračuna in plača subjekt
iz druge alineje točke a) prejšnjega odstavka po stopnji, ki za to
blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi.
(3) Organi in organizacije iz točke b)
prvega odstavka tega člena, ki blaga z oprostitvijo plačila DDV po
tem členu ne uporabljajo za namene, za katere velja oprostitev
plačila DDV na podlagi točke a) prvega odstavka tega člena, so
dolžni obračunati in plačati DDV po stopnji, ki za to blago velja
po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi in tudi nastane
obveznost obračuna DDV po ZDDV-1.
(4) Če blago ostane v lasti organizacij, ki
ne izpolnjujejo več pogojev, zaradi katerih so bile upravičene do
oprostitve plačila DDV in se blago brezplačno prenese na
organizacijo, ki je sama upravičena do ugodnosti oprostitve plačila
DDV po tem členu, je oprostitev plačila DDV odobrena še naprej, pod
pogojem, da organizacija, na katero je bilo blago preneseno,
uporablja blago za namene iz točke a) prvega odstavka tega
člena.
(5) Davčni zavezanec, ki uveljavlja
oprostitev plačila DDV po tem členu, se mora na računu sklicevati
na člen tega zakona, ki določa oprostitev plačila DDV in
razpolagati z izjavo kupca, da je blago namenjeno uporabi iz točke
a) prvega odstavka tega člena.
(6) Davčni zavezanec, ki uveljavlja
oprostitev plačila DDV po tem členu, mora davčnemu organu
predložiti poročilo o opravljenih dobavah blaga iz prvega odstavka
tega člena, ki vsebuje naslednje podatke: identifikacijsko številko
za namene DDV, naziv ter naslov davčnega zavezanca, ki uveljavlja
oprostitev plačila DDV po tem členu, zaporedno številko, davčno
številko ali identifikacijsko številko, če je identificirana za
namene DDV, osebe iz točke b) prvega odstavka tega člena, ki je
upravičena do oprostitve plačila DDV, tarifno oznako kombinirane
nomenklature carinske tarife blaga, ter vrednost, vrsto in količino
blaga.
(7) Davčni zavezanec poročilo iz prejšnjega
odstavka sestavi za koledarski mesec in ga predloži davčnemu organu
v elektronski obliki prek sistema eDavki najkasneje do zadnjega
delovnega dne za pretekli koledarski mesec.
(8) Davčni zavezanec, ki je pred
uveljavitvijo tega zakona od dobav blaga ali pridobitev blaga
znotraj Evropske unije, obračunal DDV za blago, ki je oproščeno
plačila DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko znižanje
obračunanega DDV po izdanem računu iz preteklih davčnih obdobij za
dobave blaga, opravljene od 13. marca 2020 dalje, vključi v obračun
DDV za davčno obdobje, v katerem je popravil tak račun.
(9) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka
podatke o dobavah, za katere je uveljavljal znižanje obračunanega
DDV, vključi v poročilo iz šestega odstavka tega člena.
(10) Davčni zavezanec, ki uveljavlja
oprostitev plačila DDV po tem členu, mora voditi evidence o
transakcijah v okviru te ureditve tako, da je davčnemu organu
omogočen nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.
62.c člen
(splošno pravilo o neobdavčitvi
dohodkov)
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na
oprostitev plačila dohodnine, se smiselno uporabljajo tudi za
primerljive dohodke, ki imajo vir izven Republike
Slovenije.
63. člen
(katastrski dohodek)
Ne glede na prvi odstavek 71. člena Zakona o dohodnini (Uradni list
RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12,
30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 –
odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19)
se za leto 2020 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za
pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 % katastrskega dohodka,
kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka
na dan 30. junija 2020, in davčna osnova od potencialnih tržnih
dohodkov za pridelavo v panjih v višini 35 % pavšalne ocene dohodka
na panj, kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju
katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020.
7. JAVNE FINANCE
64. člen
(plačilni roki)
Ne glede na prvi odstavek 32. člena Zakona o izvrševanju proračunov
Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št.
75/19) je plačilni rok za neposredne in posredne uporabnike
proračuna za plačila zasebnim subjektom osem dni.
8. ODLOG PLAČILA OBVEZNOSTI KREDITOJEMALCEV
65. člen
(poroštvo)
(1) Republika Slovenija kot porok odgovarja banki ali hranilnici
(v nadaljnjem besedilu: banka) iz prvega odstavka 2. člena Zakona o
interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (v
nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK) za izpolnitev obveznosti
kreditojemalcev iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK v
višini:
– 25 % zneska 12 odloženih mesečnih obrokov kreditov, ki bi
zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog, ali
– 50 % zneska 12 odloženih obrokov kreditov, ki bi zapadli v
obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog v primeru
kreditojemalcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z
vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve
oziroma prodaja blaga zaradi epidemije začasno prepove, in v
primeru kreditojemalcev, ki so fizične osebe.
(1) Republika Slovenija kot porok odgovarja
banki ali hranilnici (v nadaljnjem besedilu: banka) iz prvega
odstavka 2. člena Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila
obveznosti kreditojemalcev (v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK) za
izpolnitev obveznosti kreditojemalcev iz drugega odstavka 2. člena
ZIUOPOK, ki na dan 31. decembra 2019 niso šteli za podjetja v
težavah po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe
Komisije 651/2014/EU, v višini:
– 25 % zneska odloženih obrokov obveznosti
iz kreditnih pogodb, ki zapadejo v obdobju največ dvanajstih
mesecev, za katerega je bil dogovorjen odlog, ali
– 50 % zneska odloženih obrokov obveznosti
iz kreditnih pogodb, ki zapadejo v obdobju največ dvanajstih
mesecev, za katerega je bil dogovorjen odlog v primeru
kreditojemalcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z
vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve
oziroma prodaja blaga zaradi epidemije začasno prepove, in v
primeru kreditojemalcev, ki so fizične osebe.
(2) Banka lahko zahteva izpolnitev poroštvene obveznosti Republike
Slovenije iz prejšnjega odstavka tudi v primeru kreditnih pogodb,
ki so bile v obdobju veljavnosti tega zakona sklenjene skladno s
sedmim odstavkom 2. člena ZIUOPOK za namen zagotavljanja
likvidnosti zaradi posledic epidemije. Kreditne pogodbe iz tega
odstavka morajo poleg običajnih določb vsebovati še naslednje
določbe:
– da je terjatev banke iz kreditne pogodbe, zavarovana s poroštvom
po tem členu, najmanj v enakem položaju kot terjatve ostalih
upnikov do istega kreditojemalca, nastale po izdaji jamstva;
– zavezo kreditojemalca, da po sklenitvi kreditne pogodbe,
zavarovane s poroštvom po tem členu, ne bo zastavljal svojega
premoženja drugim ali ga kako drugače obremenjeval, če bi se lahko
taka zastava ali druga bremena odrazila v zmanjšanju zavarovanja
ali premoženja za poplačilo kreditodajalca.
Kreditne pogodbe iz tega odstavka ne smejo vsebovati določb, po
katerih bi obveznosti zapadle v takojšnje plačilo zaradi navzkrižne
kršitve drugih pogodb, razen če tudi druge kreditne pogodbe istega
kreditojemalca vsebujejo tovrstne določbe.
(3) Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije po tem členu
ne presega 200 milijonov eurov. Poroštva, izdana po tem členu, se
ne vštevajo v kvoto poroštev na podlagi zakona, ki ureja
izvrševanje proračuna.
(4) Poroštvo iz tega člena je nepreklicno, brezpogojno in se unovči
na prvi pisni poziv banke. Za poroštvo iz
tega člena veljajo omejitve iz točke 3.2 Začasnega okvira, ki se
podrobneje določijo z uredbo iz dvanajstega odstavka tega
člena.
(5) Republika Slovenija s tem zakonom pooblašča družbo SID –
Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem
besedilu: SID banka), da v njenem imenu in za njen račun opravlja
vse posle v zvezi z unovčevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo
vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev, ter da
po plačilu poroštva preveri izpolnjevanje pogojev po ZIUOPOK, na
podlagi katerih je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz
kreditne pogodbe.
(6) Banka mora SID banki na njeno zahtevo posredovati vso
dokumentacijo, ki je potrebna za izvedbo nadzora nad izpolnjevanjem
pogojev po ZIUOPOK glede odloga in tega člena. Banka mora prednosti
in koristi, ki jih pridobi s poroštvom po tem členu, sorazmerno
prenesti na kreditojemalce in SID banki na njeno zahtevo izkazati,
da ima vzpostavljen mehanizem, ki zagotavlja prenos prednosti in
koristi poroštva po tem členu na kreditojemalce.
(7)Banka SID banki posreduje pisno ali elektronsko zahtevo za
izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije najkasneje v
šestih mesecih po izteku obdobja odloga plačila. Banka SID banki posreduje pisno ali elektronsko zahtevo
za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije najkasneje
v dvanajstih mesecih po izteku obdobja odloga plačila obveznosti iz
prvega odstavka 2. člena ZIUOPOK, opredeljenega v aneksu ali
kreditni pogodbi. Republika Slovenija poroštveno obveznost
izpolni najkasneje v 15 delovnih dneh od prejema popolne zahteve za
njeno izpolnitev, iz katere je razvidno, da je na strani
kreditojemalca nastopil dogodek neplačila po 178. členu Uredbe (EU)
št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o
bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska
podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z
dne 27. 6. 2013, str. 1) in da kreditojemalec ni poravnal dospele
odložene obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s
poroštvom Republike Slovenije. Banka mora
kreditojemalca obvestiti o vloženi zahtevi za poroštvo v treh dneh
po vložitvi.
(8) Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih poroštev
v imenu Republike Slovenije je odgovorna SID banka, izterjava pa se
izvaja preko banke, ki je prejela poroštvo za unovčeno terjatev.
Banka mora pri izterjavi terjatev iz naslova unovčenih poroštev
ravnati kot dober strokovnjak, SID banka pa spremlja in nadzoruje
postopke izterjave teh terjatev in z bankami v imenu in za račun
Republike Slovenije sodeluje pri pomembnejših odločitvah v postopku
izterjave. SID banka lahko izvede izterjavo unovčenega poroštva
neposredno od dolžnika v primeru, da je taka izterjava po oceni SID
banke hitrejša ali bolj ekonomična od tiste, ki bi jo sicer vodila
banka.
(9) Če je nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi insolventnosti
ali postopek likvidacije, mora banka obvestiti SID banko o vsaki
terjatvi, ki jo prijavi v postopku, oziroma o začetku postopka
najpozneje en mesec po začetku postopka 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev.
SID banka pošlje Državnemu odvetništvu, najpozneje deset dni pred
iztekom roka za prijavo terjatev oziroma potencialnih terjatev,
popolno dokumentacijo, ki izkazuje obstoj in višino terjatve
oziroma potencialne terjatve Republike Slovenije.
(10) Za kreditojemalca, ki je gospodarska družba, in mu je banka
odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z
ZIUOPOK, velja prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno
uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih
finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali
lastnikov. Banka opozorilo o prepovedi izplačil v skladu s
prejšnjim stavkom vključi v aneks h kreditni pogodbi. Banka mora
kreditojemalca obvestiti o vloženi zahtevi za poroštvo v treh dneh
po vložitvi.
(10) Za kreditojemalca, ki je gospodarska
družba, in mu je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz
kreditne pogodbe v skladu z ZIUOPOK, velja za čas od vložitve vloge
za odlog plačila obveznosti do prenehanja pravice banke do
uveljavljanja pravice do poroštva prepoved izplačila dobička,
nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter
izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma
povezanih družb ali lastnikov. Banka opozorilo o prepovedi izplačil
v skladu s prejšnjim stavkom vključi v kreditno pogodbo ali v aneks
k njej. Kršitev te prepovedi je razlog za prekinitev odloga
plačila.
(11) Poroštvo preneha, če:
– je bil odlog plačila odobren v nasprotju s pogoji ZIUOPOK in so
kršitve nastale na strani banke ali
– banka ne obvesti SID banke o začetku postopka insolventnosti
kreditojemalca najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo
terjatev.
V primeru že unovčenega poroštva mora banka vrniti vse zneske, ki
so ji bili izplačani, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva
prejema plačila poroštva do dneva vračila.
(12) Podrobnejši postopki v zvezi z unovčevanjem in izterjavo
poroštev ter roki, dokumentacijo in poročanjem, se lahko določijo z
uredbo, ki jo sprejme vlada.
(12) Ukrepi iz tega člena se uporabljajo do
prenehanja razmerij, ki nastanejo na njegovi podlagi. Podrobnejša
pravila v zvezi z izvrševanjem določb tega člena, zlasti v zvezi z
omejitvami poroštva iz četrtega odstavka tega člena, unovčevanjem
in izterjavo poroštva, roki, dokumentacijo, poročanjem, obsegom in
načinom izvajanja pooblastila SID banki ter nadomestilom za njegovo
izvajanje, se določijo z uredbo, ki jo izda vlada.
9. PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ TER PREMESTITVE V JAVNEM
SEKTORJU
66. člen
(začasna premestitev zaradi nujnih delovnih potrebv času
epidemije)
(1) Javnega uslužbenca ali uslužbenko (v nadaljnjem besedilu: javni
uslužbenec) je v času epidemije dopustno brez njegovega soglasja
začasno premestiti na drugo delovno mesto v okviru istega
delodajalca (v nadaljnjem besedilu: začasna premestitev v okviru
istega delodajalca) ali na enako ali drugo delovno mesto k drugemu
delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: začasna premestitev k drugemu
delodajalcu). Javni uslužbenec, ki začasno opravlja drugo delo, ima
pravico do plače za delo, ki ga opravlja, in druge pravice iz
delovnega razmerja, razen če so plača, ki bi jo prejemal, in druge
pravice, do katerih bi bil upravičen, če bi opravljal svoje delo
brez premestitve, zanj ugodnejše; v tem primeru mu pripadajo
pravice, ki so zanj ugodnejše.
(2) Pogoje in vsebino sklepa o začasni premestitvi, javne
uslužbence, ki jih ni dopustno začasno premestiti, ter način
izplačevanja plače, povračil stroškov in drugih prejemkov določi
vlada z uredbo.
67. člen
(delo preko polnega delovnega časa v času epidemije)
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in
drugih zakonov glede časovnih omejitev dnevne delovne obveznosti,
dnevnega in tedenskega počitka ter opravljenih ur dela preko
polnega delovnega časa, lahko v času trajanja epidemije, ko ni
mogoče na drugačen način opraviti nujnih nalog, nadrejeni javnemu
uslužbencu brez njegovega soglasja odredi, da po poteku delovnega
časa, brez prekinitve dela, ki bi javnemu uslužbencu omogočila
počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, dokonča
začeto nalogo ali opravi nujno delo.
(2) Odreditev dela preko polnega delovnega
časa iz prejšnjega odstavka je dopustna le za najkrajši možni čas,
s tem da je treba javnemu uslužbencu takoj po prenehanju razlogov
zagotoviti sorazmerno daljši počitek skladno s predpisi in
kolektivnimi pogodbami.
(2)(3) Delo preko polnega
delovnega časa, odrejeno na podlagi prejšnjega odstavka
prvega odstavka tega člena, lahko
traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec.
(3)(4) Delo preko polnega
delovnega časa lahko s soglasjem javnega uslužbenca traja tudi dalj
časa od omejitev iz prejšnjega odstavka.
(4) Postopek in pogoje dela preko polnega delovnega časa v
skladu s tem členom določi vlada z uredbo.
(5) Skupno število ur dela preko polnega
delovnega časa iz tega člena na letni ravni ne sme preseči 480
ur.
68. člen
(zaposlitev zaradi nujnih delovnih potreb v času
epidemije)
Delodajalec lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklene pogodbo o
zaposlitvi za določen čas brez javne objave prostega delovnega
mesta. V tem primeru se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za
določen čas, vendar najdalj za obdobje do 30. septembra 2020.
68.a člen
(zasebni izvajalci v javni
mreži)
Določbe 66., 67. in 68. člena tega zakona
se uporabljajo tudi za zasebne izvajalce, ki dejavnost opravljajo v
okviru mreže javne službe.
69. člen
(znižanje plač in nadomestil plač funkcionarjev)
(1) Funkcionarjem, ki so v Prilogi 3 Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo,
13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US,
40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15,
23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18) uvrščeni v plačnih podskupinah A1,
A2 in A4, razen funkcionarjem Ustavnega sodišča Republike
Slovenije, se zaradi epidemije določi znižanje plač za znesek v
višini 30 % osnovne plače posameznega funkcionarja od dneva uveljavitve tega zakona do 31. maja
2020.
(2) Ne glede na določbe predpisov, ki določajo višino nadomestila
plače funkcionarju po prenehanju funkcije, se plača funkcionarja,
določena v skladu s prejšnjim odstavkom, upošteva kot osnova za
določitev višine nadomestila plače funkcionarju po prenehanju
funkcije.
(3) Na način iz prvega odstavka tega člena se določijo tudi plače
osebam, ki status funkcionarja pridobijo po uveljavitvi tega
zakona.
70. člen
(nadomestilo plače zaradi epidemije)
(1) Javni uslužbenec in funkcionar, ki zaradi odrejene karantene ne
moreta opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi
ali izvrševati funkcije, delodajalec pa jima ne more organizirati
dela na domu, imata pravico do nadomestila plače v višini, kot je
določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne
nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(2) Javni uslužbenec in funkcionar imata v času, ko zaradi višje
sile ne opravljata dela oziroma izvršujeta funkcije, pravico do
nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja
delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela
iz poslovnega razloga.
(3) Javni uslužbenec je lahko zaradi epidemije, ko ni možno
opravljati dela, najdlje do 31. maja 2020, pisno napoten na čakanje
na delo s pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z
zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti
zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Predstojnik v pisni
napotitvi določi čas čakanja na delo, možnosti in način poziva
javnemu uslužbencu, da se predčasno vrne na delo, ter višino
nadomestila plače. Zoper pisno napotitev na čakanje na delo ni
pritožbe.
(4) Če je javnemu uslužbencu odrejena
karantena zaradi rizičnega stika v času opravljanja dela in v
primeru preventivne izolacije, ki ju pisno odredi delodajalec
oziroma predstojnik, pripada javnemu uslužbencu plača, ki bi jo
prejel, če bi delal, v primeru začasne zadržanosti od dela zaradi
okužbe pri opravljanju dela pa znaša nadomestilo plače za čas
odsotnosti z dela 100 % osnove, ki je določena za obračun
nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni. Preventivna izolacija
iz tega odstavka pomeni, da zaradi zagotavljanja nemotenega
delovnega procesa delodajalec oziroma predstojnik pisno napoti
zdravega javnega uslužbenca v izolacijo.
(5) Nadomestilo plače, določeno v skladu s
prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, ne sme biti nižje od
minimalne plače.
(6) Glede pravic iz socialnih zavarovanj se
za izplačilo nadomestil v skladu s tem členom za javne uslužbence
smiselno uporablja 27. člen tega zakona.
71. člen
(dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času
epidemije)
(1) Zaposleni, ki je pri svojem delu nadpovprečno izpostavljen
tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjen zaradi
obvladovanja epidemije, je upravičen do dodatka za nevarnost in
posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ 100 % urne
postavke osnovne plače zaposlenega.
(2) Do dodatka iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi zaposleni,
ki so napoteni na delo v tujino. Osnova za obračun dodatka je urna
postavka osnovne plače zaposlenega za delo v Republiki
Sloveniji.
(3) Zaposleni v javnem sektorju, ki so upravičenci do dodatka iz
11. točke 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list
RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14,
91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18; v nadaljnjem besedilu: KPJS),
lahko iz naslova tega dodatka in dodatka iz prvega odstavka tega
člena za delo v času epidemije prejmejo skupaj največ 100 % urne
postavke osnovne plače zaposlenega.
(4) V javnem sektorju odloči o višini dodatka iz prvega odstavka
tega člena predstojnik ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje
pravice in dolžnosti delodajalca, oziroma funkcionar, ki vodi
organ, oziroma organ, ki odloča o pravicah in obveznostih
zaposlenega, s sklepom. Pri določitvi upošteva stopnjo
izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerne obremenjenosti ter
obseg dodeljenih finančnih sredstev za izplačilo dodatka.
(5) Zoper sklep o upravičenosti do dodatka in njegovi višini ni
pritožbe.
(6) Sredstva za financiranje dodatka iz prvega odstavka tega člena
in dodatka iz 11. točke 39. člena KPJS v javnem sektorju se
zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Na enak način se za financiranje dodatka iz 11. točke
39. člena KPJS zagotovijo sredstva tudi zasebnim izvajalcem
socialnega in zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravljajo v
okviru mreže javne službe. Obseg sredstev za financiranje
dodatka iz prvega odstavka tega člena, njihovo razdelitev na
neposredne proračunske uporabnike ter kriterije za razdelitev
posrednim proračunskim uporabnikom določi vlada.
(7) Nadzor nad izvajanjem določb tega člena v javnem sektorju
opravlja Inšpektorat za javni sektor, v skladu z zakonom, ki ureja
sistem plač v javnem sektorju.
71.a člen
(prenos letnega dopusta iz leta
2019)
(1) Ne glede na določbo tretjega odstavka
162. člena ZDR-1 lahko delodajalec javnemu uslužbencu zaradi nujnih
delovnih potreb pisno prepove izrabo letnega dopusta za leto 2019
do 30. junija 2020. V takšnem primeru delodajalec zagotovi javnemu
uslužbencu izrabo preostanka letnega dopusta za leto 2019 do 31.
decembra 2020.
(2) Ne glede na določbo tretjega odstavka
162. člena ZDR-1 delodajalec zagotovi izrabo preostanka letnega
dopusta za leto 2019 do 31. decembra 2020 tudi zdravstvenemu
delavcu in zdravstvenemu sodelavcu, za katerega v skladu z Odredbo
o omejitvi določenih pravic zdravstvenih delavcev in zdravstvenih
sodelavcev (Uradni list RS, št. 19/20) velja prepoved izrabe
letnega dopusta.
10. KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANA
72. člen
(finančna pomoč zaradi epidemije)
(1) Kmet, ki je na dan, ko mu je potrjena okužba z virusom
COVID-19, v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen
na podlagi opravljanja te dejavnosti na podlagi 17. člena ali
petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjuje pogojev za
obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi
zavarovalni podlagi, je upravičen do finančne pomoči za čas
trajanja nezmožnosti za delo, vendar ne dlje kot trajajo ukrepi v
skladu z 20. členom tega zakona. Do finančne pomoči po tem členu ni
upravičena oseba, če njeno kmetijsko gospodarstvo prevzame v
upravljanje začasni upravljavec kmetijskega gospodarstva v skladu z
Zakonom o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva
in prehrane (Uradni list RS, št. 36/20).
(2) Višina finančne pomoči iz prejšnjega odstavka je na mesec enaka
dejanskemu strošku v zvezi z nadomestitvijo dela na kmetiji, vendar
ne več kot 80 % minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v
skladu z zakonom, ki določa minimalno plačo.
(3) Vloga za dodelitev finančne pomoči iz tega člena, vključno z
dokazili, se v enem mesecu od razglasitve konca epidemije vloži na
Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja,
ki po uradni dolžnosti pridobi, uporabi in obdeluje potrebne
podatke, vključno z osebnimi podatki, iz zbirk podatkov Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Predloga obrazca
za uveljavljanje ukrepa iz tega člena je dostopna na osrednjem
spletnem mestu državne uprave in spletni strani agencije.
(4) Do finančne pomoči iz tega člena ni upravičena oseba:
– ki do dneva uveljavitve tega zakona ni vpisana v register
kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo,
ali v evidenco ribičev – fizičnih oseb in opravlja dejavnost
gospodarskega ribolova;
– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih
obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih
pobira davčni organ, če ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle
davčne obveznosti.
(5) Finančna pomoč iz tega člena se odobri v skladu s Sporočilom
Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3.
2020).
73. člen
(nadomestilo plačila priveza v ribiških pristaniščih)
(1) Imetniki dovoljenj za gospodarski ribolov so za ribiška
plovila, navedena v dovoljenjih za gospodarski ribolov, za leto
2020 upravičeni do nadomestila plačila priveza v ribiških
pristaniščih v višini 40 % celotnega zneska.
(2) Nadomestilo iz tega člena se dodeli v skladu s Sporočilom
Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I, z dne 20. 3.
2020).
(3) Vlada predpiše podrobnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati
upravičenci za dodelitev, način določitve ter postopek dodelitve
nadomestila iz tega člena.
(4) Sredstva za nadomestila iz tega člena se zagotovijo iz
proračuna Republike Slovenije.
74. člen
(finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka)
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec dopolnilne
dejavnosti na kmetiji v skladu z Zakonom o kmetijstvu (Uradni list
RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in
22/18; v nadaljnjem besedilu: ZKme-1), fizična oseba, ki je lastnik
gozda, in imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov, ki imajo
zaradi posledic epidemije izpad dohodka, ki je zlasti posledica
nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave
oziroma prodaje, so upravičeni do finančnega nadomestila zaradi
izpada dohodka, če je sektor utrpel najmanj 20 % izpad dohodka.
(2) Vloga za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena se
vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj
podeželja.
(3) Ne glede na 20. člen tega zakona se finančno nadomestilo iz
tega člena lahko uveljavlja še za obdobje treh mesecev od
razglasitve konca epidemije, kar ugotovi vlada s sklepom, ki ga
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4)(3) Finančno nadomestilo
iz tega člena se dodeli v obliki pavšala glede na hektar zemljišča
oziroma glave velike živine glede na povprečje zadnjih treh let,
pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji glede na povprečje dohodkov
zadnjega leta, pri fizičnih osebah ribičih pa na podlagi povprečne
količine ulova, zabeleženega v ladijskih dnevnikih za obdobje
zadnjih treh let.
(5)(4) Vlada podrobneje
predpiše postopek, posamezne upravičene sektorje, podrobnejše
pogoje za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena ter
višino, vstopni prag, najvišjo višino finančnega nadomestila in
način izračuna finančnega nadomestila iz tega člena.
(6)(5) Oseba, ki uveljavlja
izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz podpoglavja
1.3 tega zakona, ni upravičena do finančnega nadomestila po tem
členu.
(7)(6) Finančno nadomestilo
iz tega člena se dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni
okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu
COVID19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1).
75. člen
(nabava kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih)
(1) Ne glede na predpise, ki urejajo zeleno javno naročanje, javni
zavod, če vrednost javnega naročila na letni ravni ne presega
vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju
v Uradnem listu Evropske unije, nabavi najmanj 50 % pridelanih
kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Republike Slovenije
glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov in
živil.
(2) Ne glede na predpise, ki urejajo zeleno javno naročanje, javni
zavod, če vrednost javnega naročila na letni ravni ne presega
vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju
v Uradnem listu Evropske unije, nabavi najmanj 50 % predelanih
kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Republike Slovenije
glede na celotno nabavo predelanih kmetijskih pridelkov in živil,
pri čemer morajo biti vse faze pridelave in predelave opravljene v
Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na 20. člen tega zakona se nabava kmetijskih pridelkov
in živil v javnih zavodih iz tega člena izvaja do konca leta
2020.
76. člen
(sezonsko delo v kmetijstvu)
(začasno ali občasno delo v
kmetijstvu)
(1) Ne glede na tretji odstavek 105.c člena ZKme-1 lahko izvajalec
začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu do konca leta 2020
opravlja delo prekinjeno ali neprekinjeno brez omejitve števila
dni.
(2) Delavca, ki je bil napoten na začasno čakanje na delo zaradi
epidemije,lahko Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
napoti k obvesti o nosilcu
ali članu kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po
začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, da sklene pogodbo v skladu
z določbami ZKme-1.
(3) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše
vlada.
(3) Delavec, ki je na začasnem čakanju na
delo zaradi epidemije, mora pred začetkom opravljanja začasnega ali
občasnega dela v kmetijstvu pridobiti pisno soglasje delodajalca za
čas opravljanja tega dela.
(4) Ne glede na 12. in 13. člen ZUTD lahko
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje nosilcu ali članu
kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po začasnem
ali občasnem delu v kmetijstvu, napoti tudi osebo, ki je vpisana v
evidenco brezposelnih oseb, da sklene pogodbo v skladu z določbami
ZKme-1.
(5) Ne glede na prvi odstavek 67. člena
ZUTD se denarno nadomestilo za primer brezposelnosti zniža
zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila
opravi začasno ali občasno delo v kmetijstvu, za katero prejme ali
je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in
obveznih prispevkov mesečno presega 400 eurov.
11. ODLOG PLAČILA KREDITNIH IN DRUGIH OBVEZNOSTI, NASTALIH NA
PODLAGI ZAKONA, KI UREJA POMOČ ZA REŠEVANJE IN PRESTRUKTURIRANJE
GOSPODARSKIH DRUŽB IN ZADRUG V TEŽAVAH
77. člen
(ukrep in subjekti odloga)
(1) Za dolžnike kreditnih ali drugih obveznosti, sklenjenih na
podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje
gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17)
in Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih
družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 51/11, 39/13, 56/13, 27/16 – ZFPPIPP-G in 5/17 –
ZPRPGDZT) ter s tem poveznim odlogom in obročnim plačevanjem
odobrenim v skladu s 77. členom Zakona o javnih financah (Uradni
list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr.,
101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), se odobri odlog
plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe za obdobje 12
mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe, za
katero dolžnik zaprosi za odlog plačila skladno s tretjim, četrtim
in petim odstavkom tega člena, do razglasitve epidemije še niso
zapadle v plačilo.
(2) Za dolžnika iz prejšnjega odstavka se šteje gospodarska
družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in
zadruga, ustanovljena po zakonu o zadrugah.
(1) Za dolžnike kreditnih ali drugih
obveznosti, sklenjenih na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in
prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni
list RS, št. 5/17) ter s tem poveznim odlogom in obročnim
plačevanjem, sklenjenim v skladu s 77. členom Zakona o javnih
financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo,
14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18),
se odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe za
obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne ali druge
pogodbe, za katero dolžnik zahteva odlog plačila skladno tretjim,
četrtim in petim odstavkom tega člena, do razglasitve epidemije še
niso zapadle v plačilo.
(2) Za dolžnika iz prejšnjega odstavka se
šteje gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji ali zadruga,
ustanovljena po zakonu o zadrugah, ki ima sedež v Republiki
Sloveniji.
(3) Dolžnik iz prejšnjega odstavka naslovi na Ministrstvo za
gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: pristojno
ministrstvo) vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne ali
druge pogodbe najkasneje v treh mesecih po preklicu epidemije.
(4) V vlogi iz prejšnjega odstavka dolžnik ugotovi in utemelji, da
plačuje obvezne prispevke, davke in druge obvezne dajatve, da pa zaradi poslovnih
razlogov, povezanih s posledicami epidemije, ne more zagotavljati
pravočasnega poplačila obveznosti po kreditni ali drugi pogodbi,
ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v
tej meri, da bi bilo ogroženo nemoteno izvajanje poslovnega procesa
ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic
epidemije in izjavo, da ima na dan 31. december 2019 poravnane
zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih
obveznih dajatev.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek dolžniku ni potrebno priložiti
opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve, če opravlja
dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom
določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi
epidemije začasno prepove. V tem primeru dolžnik v vlogi navede
vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove
dejavnosti.
(6) Če je pri poslovanju dolžnika zaradi posledic epidemije
prišlo do težav, ki lahko povzročijo njegovo insolventnost, se
lahko pristojno ministrstvo in dolžnik, ne glede na prvi odstavek
tega člena, sporazumno dogovorita za rok in ostale pogoje glede
plačila vseh obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe (zapadlih in
nezapadlih), ki so za dolžnika ugodnejši.
78. člen
(opis poslovnega položaja)
Opis poslovnega položaja dolžnika iz četrtega odstavka prejšnjega
člena vsebuje:
– navedbo vzrokov in predložitev dokazov za bistveno zmanjšanje
obsega dela in poslovanja dolžnika zaradi posledic epidemije,
zaradi česar je prišlo do težav z likvidnostjo, katere posledica je
resna motnja v poslovanju in zaradi katerih ne more zagotavljati
poplačila obveznosti po kreditni ali drugi pogodbi s pristojnim
ministrstvom,
– načrt poslovodstva dolžnika o ukrepih za vzpostavitev
likvidnosti,
– projekcije poslovanja (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida,
izkaz denarnih tokov) za prihodnje obdobje treh let,
– oceno poslovodstva dolžnika o možnostih ohranitve delovnih
mest.
79. člen
(obveznost dolžnika)
(1) Dolžnik, ki mu je bil odobren odlog plačila iz 77. člena tega
zakona, enkrat na četrtletje poroča pristojnemu ministrstvu o
svojem poslovnem položaju.
(2) Pristojno ministrstvo prekine ali skrajša obdobje odloga
plačila, če:
– dolžnik ne poroča o svojem poslovnem položaju ali
– se osnovni poslovni položaj
dolžnika izboljša tako, da niso več izpolnjeni pogoji za odlog
plačila po tem zakonu ali
– ugotovi, da je dolžnik v vlogi navajal lažne podatke.
80. člen
(značilnosti odloga plačila)
(značilnost odloga plačila in
insolventnost)
(1) Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh
obveznosti po kreditni ali drugi pogodbi do izteka obdobja odloga.
Končni datum zapadlosti kreditne ali druge pogodbe se podaljša za
čas trajanja odloga plačila, enako se
podaljša zapadlost sporazuma o zavarovanju denarne terjatve,
sklenjenega v notarski obliki, ki služi kot zavarovanje kreditne
ali druge pogodbe. Po izteku obdobja odloga plačila zapade
naslednji obrok v plačilo v skladu z določbami kreditne ali druge
pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega
obroka v skladu s kreditno ali drugo pogodbo.
(2) Pristojno ministrstvo in dolžnik skleneta o odlogu plačila
aneks h kreditni ali drugi pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga
plačila iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko pristojno
ministrstvo in dolžnik sporazumno dogovorita drugače.
(2) Po odobritvi odloga plačila iz 77.
člena tega zakona pristojno ministrstvo in dolžnik skleneta aneks h
kreditni ali drugi pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga plačila
iz prejšnjega odstavka.
(3) Če je pri poslovanju dolžnika zaradi
posledic epidemije prišlo do težav, ki lahko povzročijo njegovo
insolventnost, se lahko pristojno ministrstvo in dolžnik, ne glede
na prvi odstavek 77. člena tega zakona, sporazumno dogovorita za
odlog in ostale pogoje glede plačila vseh obveznosti iz kreditne
ali druge pogodbe (nezapadlih in zapadlih pred razglasitvijo
epidemije), ki so za dolžnika ugodnejši, vendar največ za 24
mesecev.
81. člen
(odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb)
(1) Javni sklad, katerega ustanoviteljica
je Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: javni sklad), ki
preko javnih razpisov ali javnih pozivov izvaja kreditiranje, lahko
odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe
za največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe,
za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, še niso zapadle v
plačilo.
(2) Kreditojemalec naslovi na javni sklad
vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje v
šestih mesecih po preklicu epidemije. V vlogi mora kreditojemalec
pojasniti, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije,
začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni
pogodbi.
(3) Javni sklad in kreditojemalec se z
aneksom h kreditni pogodbi dogovorita za čas trajanja odloga
plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, vendar največ za 12
mesecev. Odlog plačila lahko javni sklad izvede ne glede na določbe
javnega razpisa ali javnega poziva, po katerem je bil kredit
dodeljen. Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh
obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga.
(4) Končni datum zapadlosti kreditne
pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se
podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne
pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega
obroka v skladu s kreditno pogodbo. Po izteku obdobja odloga
plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami
aneksa h kreditni pogodbi z amortizacijskim načrtom, ki je priloga
aneksa h kreditni pogodbi.
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek
tega člena se lahko javni sklad in kreditojemalec sporazumno
dogovorita drugače.
(6) Za veljavnost in učinke odloga plačila
po tem členu, se razen sklenitve aneksa iz tretjega odstavka tega
člena ne zahteva nobeno dodatno dejanje javnega sklada, ki izvede
ukrep po tem zakonu, ali njegovih kreditojemalcev ali njihovih
porokov, ne glede na drugačne določbe v kreditni pogodbi ali
zakonih, ki se uporabljajo v zvezi s plačilom obveznosti iz
kreditne pogodbe.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena
lahko javni sklad kreditojemalcem, ki so bili v zamudi z
izpolnjevanjem svojih obveznosti že pred razglasitvijo epidemije,
vendar ne več kot 90 dni, na podlagi vloge za reprogram kreditne
pogodbe, zapadle neporavnane obveznosti reprogramira tako, da se
poveča višina posameznih obrokov.
12. PLAČILNI ROK
82. člen
(plačilni rok, kadar je upnik javni organ)
Ne glede na 10. člen Zakona o preprečevanju
zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12; v nadaljnjem
besedilu: ZPreZP-1) je plačilni rok 60 dni v primeru, ko je upnik
javni organ iz prve, druge ali tretje alineje drugega odstavka 6.
člena ZPreZP-1, dolžnik pa je subjekt zasebnega prava. Ta rok za
plačilo velja še eno leto po razglasitvi konca
epidemije.
13. UPRAVLJANJE Z VODAMI
83. člen
(oprostitev plačila vodnega povračila in plačila za vodno
pravico za imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe
kopališč, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda,
in za dejavnost bazenskih kopališč)
(1) Imetnika vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe
kopališč, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda,
se zaradi posledic epidemije in zmanjšane možnosti izvajanja te
vodne pravice ter s tem zmanjšane možnosti pridobivanja prihodkov
oprosti plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico.
(2) Imetnika vodne pravice za posebno rabo vode za dejavnost
bazenskih kopališč se zaradi posledic epidemije in zmanjšane
možnosti izvajanja te vodne pravice ter s tem zmanjšane možnosti
pridobivanja prihodkov oprosti plačila vodnega povračila.
(3) Direkcija Republike Slovenije za vode izda imetnikom vodne
pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena obvestilo o
spremembi mesečnih akontacij vodnega povračila za leto 2020. Pri
izdaji odločb o odmeri vodnega povračila za leto 2020 se oprostitev
iz prvega in drugega odstavka tega člena upošteva v sorazmernem
deležu obračunanega zneska višine vodnega povračila.
(4) Direkcija Republike Slovenije za vode oprostitev plačila za
vodno pravico upošteva v sorazmernem deležu pri prvi polletni
akontaciji. Morebitna razlika se ugotovi ob izdaji poračuna plačila
za vodno pravico.
84. člen
(znižanje vodnega povračila za gojenje vodnih
organizmov)
(1) Ne glede na določbe 124. člena Zakona o vodah (Uradni list RS,
št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13,
40/14 in 56/15; v nadaljnjem besedilu: ZV-1) in na njegovi podlagi
izdanih predpisov se imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za
gojenje sladkovodnih in morskih organizmov, ki imajo zaradi
posledic epidemije zmanjšane možnosti izvajanja te vodne pravice in
s tem zmanjšane možnosti pridobivanja prihodkov, oprosti plačila
vodnega povračila za obdobje od 16. marca 2020 do 31. maja
2020.
(2) Direkcija Republike Slovenije za vode izda obvestilo o
spremembi mesečnih akontacij vodnega povračila za leto 2020. Pri
odločbi o odmeri vodnega povračila za leto 2020 se znižanje
upošteva v sorazmernem deležu obračunanega zneska višine vodnega
povračila.
14. KULTURA
85. člen
(ohranitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost po
83. členu ZUJIK)
Samozaposleni v kulturi, ki mu je pravica do plačila prispevkov za
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno
zdravstveno zavarovanje ter za starševsko varstvo in za
zaposlovanje od najnižje zavarovalne osnove za samozaposlene za
socialno in zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu:
prispevki za socialno varnost) na podlagi 83. člena Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št.
77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13,
68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg; v nadaljnjem besedilu: ZUJIK)
prenehala in o njegovi vlogi za ponovno podelitev pravice do
plačila prispevkov za socialno varnost do uveljavitve tega zakona
še ni bilo odločeno, ter samozaposleni v kulturi, ki se mu pravica
do plačila prispevkov za socialno varnost, priznana na podlagi 83.
člena ZUJIK, izteče do 30. junija 2020, ohrani pravico do plačila
prispevkov za socialno varnost na podlagi 83. člena ZUJIK do 31.
avgusta 2020.
15. ZNANOST IN RAZISKOVANJE
86. člen
(prednostna namenitev sredstev za spodbujanje naložb, potrebnih
za obvladovanje posledic)
Iz sredstev integralnega proračuna Republike Slovenije, sredstev
Evropskega socialnega sklada in sredstev Evropskega sklada za
regionalni razvoj se lahko sredstva prednostno namenijo za
spodbujanje naložb, ki so potrebne za boljše obvladovanje posledic
epidemije v zdravstvu, in sicer predvsem za naložbe v raziskave,
razvoj in proizvodnjo cepiv, zdravil in zaščitne opreme. Postopki
za izbor operacij se lahko izvajajo v obliki javnih razpisov,
javnih pozivov ali neposredne sklenitve pogodbe.
16. PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA
TERORIZMA
87. člen
(prilagojen način izvedbe pregleda stranke po ZPPDFT-1)
(1) Ne glede na prvi in drugi odstavek 19. člena Zakona o
preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list
RS, št. 68/16 in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZPPDFT-1) lahko
zavezanec iz 5. do 15. točke ter 20.i in 20.j točke prvega odstavka
4. člena ZPPDFT-1 ukrep iz 1. točke prvega odstavka 16. člena
ZPPDFT-1 na način, kot je določen v prvem odstavku 23. člena
ZPPDFT-1, v prvem odstavku 24. člena ZPPDFT-1 in v prvem odstavku
25. člena ZPPDFT-1, izjemoma izvede tudi v enem mesecu po sklenitvi
poslovnega razmerja ali v enem mesecu po razglasitvi prenehanja
epidemije, če je to potrebno za zagotavljanje nemotenega poslovanja
stranke v času trajanja razmer epidemije ali za preprečevanje večje
škode za poslovanje stranke zaradi razmer epidemije.
(2) Zavezanec je dolžan pred sklenitvijo poslovnega razmerja
izvesti vsa možna dejanja za poznavanje svoje stranke, ki niso v
nasprotju z navodili pristojnih organov za ravnanje v času trajanja
razmer epidemije, tako da pridobi vse podatke iz 2. točke prvega
odstavka 137. člena ZPPDFT-1 ter ugotovi in preveri istovetnost s
pomočjo omrežja, ki omogoča medsebojno komuniciranje uporabnikov z
video povezavo.
(3) Zavezanec pogovor preko video povezave posname in posnetek
hrani do poteka roka iz prvega odstavka tega člena. Po preteku tega
roka se posnetek trajno izbriše.
(4) Zavezanec iz 6., 7. in 11. točke prvega
odstavka 4. člena ZPPDFT-1 način pridobivanja podatkov, kot je
opredeljen v prvem do tretjem odstavku tega člena, lahko uporabi
tudi v primeru pregleda stranke pri izvajanju transakcij iz 20.
člena ZPPDFT-1 in v primeru transakcij strank, pri katerih obstaja
dvom o verodostojnosti in ustreznosti predhodno pridobljenih
podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke. Zavezanec
podatke obvezno pridobi pred izvršitvijo transakcije in izključno v
zvezi s transakcijami, ki se izvajajo na podlagi obstoječega
poslovnega razmerja. Za hrambo tako pridobljenih podatkov se
smiselno uporabljajo določbe ZPPDFT-1 oziroma predpisov, izdanih na
njegovi podlagi, glede hrambe podatkov pri zavezancu.
(4)(5) Prilagojen način
izvedbe pregleda stranke po ZPPDFT-1 v skladu s tem členom ni
dovoljen, če v skladu s 13. členom ZPPDFT-1 obstaja povečano
tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.
17. ZAVAROVALNIŠTVO IN TRG FINANČNIH INSTURMENTOV
88. člen
(rok za predložitev letnih poročil in revizorjevih
poročil)
Ne glede na prvi odstavek 257. člena Zakona o zavarovalništvu
(Uradni list RS, št. 93/15 in 9/19) lahko zavarovalnica v letu 2020
Agenciji za zavarovalni nadzor predloži letno poročilo in
revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila, kot ga
opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe, najpozneje v petih
mesecih po koncu koledarskega leta.
89. člen
(rok za objavo poročil)
Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka 134. člena in 136.
člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št.
77/18, 17/19 – popr. in 66/19) in ne glede na določbe prvega
odstavka 92. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15,
44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR, 41/17, 77/18 – ZTFI-1, 22/19 – ZIUDSOL
in 44/19 – odl. US), ki se smiselno uporablja tudi za investicijska
podjetja, lahko javna družba oziroma investicijsko podjetje v letu
2020 izjemoma objavi svoje letno poročilo, polletno poročilo
oziroma konsolidirano letno poročilo, ki bi moralo biti objavljeno
kadarkoli do 31. maja 2020.
18. JAVNO NAROČANJE
90. člen
(mejne vrednosti za javna naročila)
(1) Ne glede na določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS,
št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) se do 15.
novembra 2020 ZJN-3 na splošnem področju uporablja za javna
naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost
je enaka ali višja od 40.000 eurov za javno naročilo blaga ali
storitev ali projektni natečaj in 80.000 eurov za javno naročilo
gradenj.
(2) Do 15. aprila 2021 se četrti odstavek 66. člena ZJN-3 ne
uporablja.
91. člen
(pogodbene kazni)
V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe
gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi
organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami,
javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarski zavodi ter z
drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna
Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti in se ne
nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno
v boju zoper epidemijo, se v času trajanja epidemije določbe o
pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno
dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja
epidemije.
19. IZVRŠBA IN OSEBNI STEČAJ
92. člen
(izvzetje prejemkov iz izvršbe in stečajne mase)
(1) Vsi prejemki, izplačani na podlagi tega zakona, so izvzeti
iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št.
3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 –
ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US,
53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl.
US, 66/19 – ZDavP-2M in 23/20 – SPZ-B; v nadaljnjem besedilu: ZIZ)
in iz davčne izvršbe po ZDavP-2.
(1) Vsi prejemki, izplačani dolžniku na
podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe zaradi epidemije,
razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače, so izvzeti iz
izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št.
3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 –
ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US,
53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl.
US, 66/19 – ZdavP-2M in 23/20 – SPZ-B; v nadaljnjem besedilu: ZIZ)
in iz davčne izvršbe po ZDavP-2.
(2) Prejemki iz prejšnjega odstavka so izvzeti tudi iz stečajne
mase v postopku osebnega stečaja po Zakonu o finančnem poslovanju,
postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni
list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr.,
27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C, 54/18 – odl.
US in 69/19 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZFPPIPP).
93. člen
(odlog in zadržanje izvrševanja sklepov o izvršbi)
(1) V izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ, se z dnem uveljavitve
tega zakona odloži izvrševanje sklepov o izvršbi
izvršba.
(2) V postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po ZDavP-2, se z dnem
uveljavitve tega zakona zadrži izvrševanje sklepov o
izvršbidavčna izvršba.
(3) Izvrševanje sklepov o izvršbi po prvem odstavku tega člena
se ne odloži, če gre za izvršbo zaradi terjatve iz naslova zakonite
preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti
tistega, ki jo je dajal.
(3) Izvršba po prvem odstavku tega člena se
ne odloži, če gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v
času epidemije, ali če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz
naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino
zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
20. IZVAJANJE JAVNIH STORITEV
94. člen
(javne storitve)
(1) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti,
nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb
in posredni uporabniki proračunov,
ki v času trajanja epidemije ne izvajajo javnih storitev, teh
uporabnikom ne zaračunavajo.
(2) Nadomestila plač zaposlenih pri delodajalcih iz prejšnjega
odstavka in drugih stroškov, nastalih zaradi izpada izvajanja
javnih storitev, se krijejo iz proračuna Republike
Slovenije.
(2) Iz proračuna Republike Slovenije se
državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in
posrednim uporabnikom proračunov, ki v času trajanja epidemije ne
izvajajo javnih storitev, krijejo vsi stroški tekočega delovanja,
zmanjšani za prejeta javna sredstva in sredstva pridobljena iz
naslova ukrepov, določenih v tem zakonu.
21. FINANČNO POSLOVANJE PODJETIJ, POSTOPKI ZARADI INSOLVENTNOSTI
IN PRISILNEGA PRENEHANJA
95. člen
(dodatni položaj insolventnosti)
(1) Ne glede na 14. člen ZFPPIPP
velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik
ali zasebnik postal trajneje nelikviden tudi, če za več kot en
mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko
je prejel povračila izplačanih
nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo
interventne ukrepe z namenom ohranitve delovnih mest zaradi
posledic epidemije na območju Republike Slovenije. Domneva
insolventnosti iz prejšnjega stavka velja še štiri mesece po
prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona.
(2) Če predlog za začetek stečajnega
postopka iz razloga iz prejšnjega odstavka vloži delavec, je
oproščen plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega
postopka.
96. člen
(odlog obveznosti poslovodstva)
(1) Ne glede na 38. člen in prvi odstavek 39. člena ZFPPIPP
poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek prisilne
poravnave ali stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot
posledica razglasitve epidemije. Ta ukrep se uporablja v času
razglasitve epidemije in še tri mesece po prenehanju ukrepov v
skladu z 20. členom tega zakona.
(1) Ne glede na 38. člen in prvi odstavek
39. člena ZFPPIPP poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za
začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je
insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije. Ta ukrep se
uporablja od razglasitve epidemije in še tri mesece po prenehanju
ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona, razen če ni izgledov, da
bo družba lahko položaj insolventnosti odpravila.
(2) Če organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve
epidemije ne morejo pravočasno izvesti dejanj in ukrepov iz 36. in
37. člena ZFPPIPP, jih morajo začeti izvajati najpozneje v enem
mesecu po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona.
(3) Šteje se, da je insolventnost družbe posledica razglasitve
epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z
vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da
se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi
epidemije začasno prepove ali bistveno omeji ali če družba na dan 31. decembra 2019 ni bila
insolventna.
(4) Ne glede na 40. člen ZFPPIPP se roki za izpolnitev obveznosti
poslovodstva ne iztečejo prej kot v enem mesecu po prenehanju
ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona.
(5) Ne glede na 221.l člen ZFPPIPP se roki za izpolnitev obveznosti
poslovodstva ne iztečejo prej kot v enem mesecu po prenehanju
ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona.
97. člen
(odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek
stečaja)
(1) Ne glede na 236., 237. in 238. člen ZFPPIPP je obdobje, za
katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za
začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo
zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece, če je insolventnost
družbe nastala kot dolžnika
posledica razglasitve epidemije. Ta ukrep se uporablja v
stečajnem postopku na predlog upnika, ki ga vloži najpozneje v dveh
mesecih po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega
zakona. Ta ukrep se uporablja v
stečajnem postopku, ki je uveden na predlog upnika najpozneje v
treh mesecih po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega
zakona.
(2) Dolžnik lahko opraviči odložitev
odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tudi
tako, da predloži dokaze, da je odpravil insolventnost z drugimi
ukrepi finančnega prestrukturiranja ali z zadostnim obsegom
poslovanja.
(2)(3) Šteje se, da je
insolventnost družbe dolžnika
posledica razglasitve epidemije, če družba dolžnik opravlja dejavnost, za katero je bilo z
vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da
se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi
epidemije začasno prepove ali bistveno omeji ali če dolžnik na dan 31. decembra 2019 ni bil
insolventen.
(4) Če sodišče odloži odločanje o upnikovem
predlogu za začetek stečaja v skladu s tem členom, izvršilno
sodišče na predlog dolžnika odloži izvršbo za to
obdobje.
98. člen
(pravice delavca pri jamstvenem skladu)
(1) Ne glede na 18. člen Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem,
invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni
list RS, št. 78/06 – uradno prečiščeno besedilo, 106/12, 39/16 in
11/18 – ZIZ-L; v nadaljnjem besedilu: ZJSRS) delavec pridobi
pravice po ZJSRS tudi, če izkaže, da je bil zoper delodajalca
vložen predlog za začetek stečajnega postopka in je delavec
predhodno zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način,
določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice
niso bile priznane v skladu s temi predpisi. Ukrep iz tega odstavka
se uporablja še en mesec po prenehanju ukrepov v skladu z 20.
členom tega zakona.
(2) Če delovno razmerje delavcu ne preneha zaradi insolventnosti,
je delavec dolžan vrniti prejeta izplačila.
22. VRAČILO PREJETIH SREDSTEV
99. člen
(skupni pogoj za določena upravičenja in nadzor)
(1) Subjekt, ki je uveljavil:
– povračilo nadomestila plače delavcem na
začasnem čakanju na delo iz podpoglavja 1.1 tega zakona,
– oprostitev plačila prispevkov na podlagi
28. člena tega zakona v povezavi s povračilom nadomestila plače
delavcem na začasnem čakanju na delo in na podlagi 38. člena tega
zakona ali
– izredno pomoč v obliki mesečnega
temeljnega dohodka iz podpoglavja 1.3 tega zakona,
mora v primeru, da je od uveljavitve tega
zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali
lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma
dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu
2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo
Republike Slovenije. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi
odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo
od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva
vračila.
(2) Subjekt, ki je uveljavil upravičenja po
tem zakonu in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za
njihovo pridobitev, o tem obvesti Finančno upravo Republike
Slovenije najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od
dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje
podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za
predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020,
in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po
poteku roka za plačilo do plačila, se mu obračunavajo zakonske
zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih
obresti (Uradni list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno
besedilo).
(3) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz
tretje alineje prvega odstavka tega člena, drugega odstavka 28.
člena, prvega in petega odstavka 33. člena ter 38. člena tega
zakona izvaja Finančna uprava Republike Slovenije v skladu z
zakonom, ki ureja davčni postopek, razen če ta zakon določa
drugače.
23. VARSTVO OKOLJA
100. člen
(podaljšanje rokov glede obveznosti poročanja)
(1) Roki glede obveznosti poročanja, določeni z Zakonom o varstvu
okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo,
49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A,
70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15,
102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE; v
nadaljnjem besedilu: ZVO-1) in predpisi, izdanimi na podlagi ZVO-1,
ter z ZV-1 in predpisi, izdanimi na podlagi ZV-1, se podaljšajo
tako, da se iztečejo 60. dan po preklicu epidemije.
(2) Predpisi, izdani na podlagi ZVO-1, in predpisi, izdani na
podlagi ZV-1, iz prejšnjega odstavka so:
– Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15),
– Uredba o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15,
36/16 in 37/18),
– Uredba o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11 –
popr., 26/12 in 84/18 – ZIURKOE),
– Uredba o odpadnih oljih (Uradni list RS, št. 24/12),
– Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi
baterijami in akumulatorji (Uradni list RS, št. 3/10, 64/12, 93/12,
103/15 in 84/18 – ZIURKOE),
– Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (Uradni list RS, št.
63/09 in 84/18 – ZIURKOE),
– Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili (Uradni list RS, št.
105/08 in 84/18 – ZIURKOE),
– Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (Uradni list RS, št.
25/19),
– Uredba o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in
polikloriranih terfenilov (Uradni list RS, št. 34/08 in 9/09),
– Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki
vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS, št. 119/06 in 84/18 –
ZIURKOE),
– Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS,
št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15,
103/15, 2/16 – popr., 35/17, 60/18, 68/18 in 84/18 – ZIURKOE),
– Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja
komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18),
– Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS,
št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19),
– Uredba o odpadni električni in elektronski opremi (Uradni list
RS, št. 55/15, 47/16, 72/18 in 84/18 – ZIURKOE),
– Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi
nastajanja odpadne embalaže (Uradni list RS, št. 32/06, 65/06,
78/08, 19/10, 68/17 in 82/18),
– Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih
voda (Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15),
– Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih
cest (Uradni list RS, št. 47/05),
– Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni
list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19),
– Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06,
41/08, 28/11 in 88/12),
– Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12),
– Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije
snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za
njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08),
– Pravilnik o monitoringu fizikalno-kemijskih lastnosti tekočih
goriv (Uradni list RS, št. 76/11, 56/14 in 35/18),
– Uredba o uporabi fluoriranih toplogrednih plinov in ozonu
škodljivih snoveh (Uradni list RS, št. 60/16),
– Uredba o toplogrednih plinih, dejavnostih in napravah, za katere
je treba pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov
oziroma izvajati monitoring emisij toplogrednih plinov (Uradni list
RS, št. 55/11 in 1/13),
– Uredba o podrobnejšem načinu in pogojih vzpostavitve in vodenja
registra emisijskih kuponov (Uradni list RS, št. 56/05),
– Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo
ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 48/18),
– Uredba o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v
zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Uradni
list RS, št. 35/15 in 58/16),
– Uredba o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav,
plinskih turbin in nepremičnih motorjev (Uradni list RS, št. 17/18
in 59/18),
– Uredba o najvišjih vsebnostih hlapnih organskih spojin v
določenih barvah in lakih ter proizvodih za ličenje vozil (Uradni
list RS, št. 93/10),
– Uredba o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih
plinov v življenjskem ciklu goriv v prometu (Uradni list RS, št.
19/17),
– Pravilnik o monitoringu trajnostnih meril za biogoriva (Uradni
list RS, št. 24/17),
– Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni
list RS, št. 66/17, 4/18 in 77/19),
– Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja površinskih voda
(Uradni list RS, št. 91/13),
– Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal (Uradni list RS,
št. 66/17 in 4/18),
– Pravilnik o opazovanju seizmičnosti na območju velike pregrade
(Uradni list RS, št. 92/99, 44/03 in 58/16),
– Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire
elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje
(Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1 in 17/11 – ZTZPUS-1),
– Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št.
166/2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter
spremembi Direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (Uradni list RS,
št. 77/06),
– Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS,
št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19),
– Uredba o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine JAN-1/04 za
dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč (Uradni list RS, št.
104/08),
– Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Radenski,
d. d. iz vrtin V-G, V-H, V-J, P-Z, Vp-3č, V-L, V-P, V-S in V-T
(Uradni list RS, št. 103/15),
– Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Drogi
Kolinski d. d. iz vrtine G-4/70 (Uradni list RS, št. 103/15 in
14/19),
– Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Dani d. o.
o. iz vrtine D-2/05 (Uradni list RS, št. 103/15),
– Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Huber, d.
o. o., iz vrtine NIKO-1/08 (Uradni list RS, št. 50/16),
– Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Sončni
elektrarni Bah Dragica Bah s. p. iz vrtine B-1/09 (Uradni list RS,
št. 64/16),
– Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtine
Z-3/11 (Uradni list RS, št. 58/17),
– Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnih virov
Pivovarna Union V-3, V-4, V-6 in V-8 za stekleničenje in
proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 36/05),
– Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira DANA –
D-1/02 za stekleničenje in proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št.
36/05 in 122/07),
– Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnih virov ZB 1,
ZB 2, ZB 3, ZB 4, ZB 5, ZB 6 in ZB 7 Lurd za proizvodnjo pijač
(Uradni list RS, št. 46/05),
– Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira
VČM-1/100 za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 46/05),
– Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Romih
2/90 za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 47/05),
– Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Č-1
nad Črnivcem za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 47/05),
– Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira
ŽV-1/02 za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 47/05).
100.a člen
(oddaja presežnih količin odpadne
embalaže)
(1) Ne glede na 20. člen ZVO-1 in prvi
odstavek 18. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo
(Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr.,
18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr., 35/17, 60/18, 68/18 in 84/18 –
ZIURKOE; v nadaljnjem besedilu: Uredba) izvajalec občinske
gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov oziroma
izvajalec občinske gospodarske javne službe obdelave komunalnih
odpadkov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) odda
odpadno embalažo, za katero družba za ravnanje z odpadno embalažo,
ki ima okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja
ravnanje z embalažo in odpadno embalažo (v nadaljnjem besedilu:
družba za ravnanje z odpadno embalažo), po prejemu obvestila iz
tretjega odstavka 18. člena Uredbe zavrne prevzem ali je ne
prevzame v roku iz 1. točke drugega odstavka 26. člena Uredbe,
izvajalcu obdelave odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke (v
nadaljnjem besedilu: izvajalec obdelave). Izvajalec javne službe
izbere izvajalca obdelave v skladu z zakonom, ki ureja javno
naročanje.
(2) Izvajalec javne službe najpozneje dan
pred oddajo odpadne embalaže v skladu s prejšnjim odstavkom obvesti
inšpektorja, pristojnega za okolje, o tem, da bo izvajalec obdelave
začel pri njem prevzemati odpadno embalažo.
(3) Izvajalec obdelave, ki izvaja postopke
priprave odpadne embalaže za nadaljnjo obdelavo (npr. sortiranje),
mora prevzeto odpadno embalažo iz prejšnjega odstavka obdelati
tako, da jo lahko v čim večjem deležu usmeri v recikliranje, in
oddati v nadaljnjo obdelavo najpozneje v treh mesecih od prevzema
pošiljke odpadne embalaže tako, da so v čim večji meri doseženi
okoljski cilji iz predpisa, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno
embalažo.
(4) Družba za ravnanje z odpadno embalažo
ne sme od izvajalca javne službe ali izvajalca obdelave zahtevati
odpadne embalaže, ki jo izvajalec javne službe odda izvajalcu
obdelave v skladu s prvim odstavkom tega člena in za to odpadno
embalažo ne sme zahtevati plačila vrednosti odpadne embalaže ali
vrednosti posameznih vrst embalažnega materiala v odpadni embalaži,
ki nastanejo pri njeni obdelavi.
(5) Stroške ravnanja z odpadno embalažo, ki
jo izvajalec javne službe odda izvajalcu obdelave v skladu s prvim
odstavkom tega člena, vključno z davkom na dodano vrednost, plača
Republika Slovenija po predloženem računu tega izvajalca
obdelave.
(6) Stroški ravnanja z odpadno embalažo iz
prejšnjega odstavka obsegajo:
1. stroške prevzemanja odpadne embalaže pri
izvajalcu javne službe (npr. nakladanje in tehtanje prevzete
odpadne embalaže),
2. stroške prevoza odpadne embalaže od
kraja predhodnega skladiščenja ali skladiščenja pri izvajalcu javne
službe do kraja naprave za obdelavo izbranega izvajalca obdelave
in
3. stroške obdelave prevzete odpadne
embalaže, vključno s stroški priprave te odpadne embalaže za
nadaljnjo obdelavo (npr. sortiranje).
(7) Pri določanju višine stroškov obdelave
iz 3. točke prejšnjega odstavka mora izvajalec obdelave upoštevati
morebitno vrednost odpadne embalaže ali vrednost posameznih vrst
embalažnega materiala v odpadni embalaži, ki nastanejo pri njeni
obdelavi.
(8) Izvajalec obdelave ministrstvu,
pristojnemu za okolje, pošlje račun za plačilo stroškov ravnanja z
odpadno embalažo, ki mu priloži:
1. dokumentacijo o tehtanju prevzete
odpadne embalaže, iz katere mora biti razvidna masa odpadne
embalaže, prevzete od posameznega izvajalca javne
službe,
2. podatke o oddaljenosti naprave za
obdelavo odpadne embalaže od zbirnega centra ali centra za obdelavo
komunalnih odpadkov izvajalca javne službe, od katerega je prevzel
odpadno embalažo,
3. dokumentacijo o tehtanju oddanih
obdelanih odpadkov, iz katere je razvidna masa oddanih obdelanih
odpadkov,
4. podatke, ki omogočajo identifikacijo
evidenčnega lista iz predpisa, ki ureja odpadke, na katerih je
naveden kot prevzemnik odpadkov in se nanašajo na poslan
račun,
5. podatke, ki omogočajo identifikacijo
evidenčnega lista iz predpisa, ki ureja odpadke, na katerih je
naveden kot pošiljatelj odpadkov, in se nanašajo na poslan
račun.
(9) Ministrstvo, pristojno za okolje, na
podlagi ustrezne in popolne dokumentacije iz prejšnjega odstavka
izvajalcu obdelave plača račun iz prejšnjega odstavka in obvesti
izvajalca javne službe o plačilu.
(10) Ministrstvo, pristojno za okolje,
delno ali v celoti zavrne račun iz osmega odstavka tega člena, če
iz dokumentacije, priložene računu, izhaja, da obdelava ni bila
izvedena v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo odpadke. V
tem primeru izvajalec obdelave krije stroške ravnanja z odpadno
embalažo, na katero se nanaša zavrnjen račun.
23.A GRADNJA OBJEKTOV
100.b člen
(popolnost zahteve za izdajo gradbenega
dovoljenja)
(1) Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja
za objekt z vplivi na okolje na podlagi 51. člena Gradbenega zakona
(Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.; v nadaljnjem besedilu:
GZ) se ne glede na določbo petega odstavka 35. člena GZ, šteje za
popolno, če so priloženi dokumenti iz 1. točke drugega odstavka 35.
člena in drugega odstavka 51. člena GZ.
(2) Investitor mora pred izdajo gradbenega
dovoljenja organu, pristojnemu za gradbene zadeve, predložiti
dokumentacijo iz 3. točke drugega odstavka 35. člena GZ.
(3) Če po izvedbi postopka organ ugotovi,
da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ni pa
izkazan pogoj iz 6. točke prvega odstavka 43. člena GZ,
investitorja pisno pozove, da v 15 dneh dopolni zahtevo z ustrezno
dokumentacijo, ki bo izkazovala pogoj iz 6. točke prvega odstavka
43. člena GZ.
(4) Če investitor zahteve za izdajo
gradbenega dovoljenja na podlagi poziva iz prejšnjega odstavka v
roku ne dopolni, se zahteva zavrne.
100.c člen
(mnenja v postopkih)
Mnenja mnenjedajalcev v postopkih umeščanja
v prostor ali pridobivanja dovoljenj za gradnjo morajo jasno
izražati stališča mnenjedajalca, ki morajo biti strokovno in pravno
utemeljena, obrazložena in morajo vključevati tudi morebitne
predloge rešitve oziroma smernice in pogoje za izvedbo
gradnje.
100.č člen
(prevlada druge javne
koristi)
(1) Če je bil poseg v poročilu o vplivih na
okolje oziroma v dodatku za varovana območja neugodno ocenjen,
lahko investitor hkrati ob vložitvi zahteve za pridobitev
gradbenega dovoljenja v integralnem postopku poda tudi predlog
uvedbe postopka prevlade druge javne koristi nad javno koristjo
ohranjanja narave.
(2) V primeru, da je predlog uvedbe
postopka prevlade druge javne koristi podan mora vsebovati vsa
gradiva in dokaze v skladu s predpisi o ohranjanju narave.
Ministrstvo preveri vsebino predloga in najkasneje v 14 dneh
ugotovi, da je gradivo popolno, ali zahteva dopolnitve. Ne glede na
predpise, ki urejajo varstvo narave, se postopek prevlade nad javno
koristjo ohranjanja narave izvede v okviru integralnega postopka
gradbenega dovoljenja, tako da ministrstvo pozove za mnenje
pristojna ministrstva in organizacije, seznani Evropsko komisijo
ali v primeru prednostnih vrst zaprosi Evropsko komisijo za mnenje,
ter pripravi odločitev vlade z obrazložitvijo. Po odločitvi vlade o
prevladi javne koristi, se izda gradbeno dovoljenje z
obrazložitvijo, v kateri je povzeta odločitev vlade.
(3) V primeru, da se v postopku presoje
vplivov na okolje izkaže, da gre za odstopanje od ciljev varstva
voda po predpisih o vodah in v sprejetem državnem prostorskem
načrtu ter po zaključeni celoviti presoji vplivov na okolje še ni
bila določena izjema po 56. členu ZV-1, ali pa se je vodno telo
spremenilo, se izjema lahko določi tudi v postopku integralnega
gradbenega dovoljenja. Izjema se določi s posebnim izrekom odločbe
o gradbenem dovoljenju, obrazložitev pa mora vsebovati vse elemente
in dokaze, ter navedbo sorazmernih ukrepov za zmanjšanje vplivov po
predpisih o vodah.
100.d člen
(preprečitev podvajanja)
(1) Če nosilec nameravanega posega v
okolje, ki ga predstavlja objekt z vplivi na okolje, na katerega
zahtevo na Agenciji Republike Slovenije za okolje že teče postopek
za izdajo okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg, začet
pred začetkom veljavnosti GZ, kot investitor vloži zahtevo za
izdajo gradbenega dovoljenja, ki se vodi po pravilih IV. poglavja
četrtega dela GZ, se postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja
po uradni dolžnosti nadaljuje kot postopek za izdajo pisnega mnenja
o sprejemljivosti nameravane gradnje z vidika njene pristojnosti,
ko organ za gradbene zadeve v skladu z 52. in 107. členom GZ tako
zaprosilo posreduje Agenciji Republike Slovenije za
okolje.
(2) Agencija Republike Slovenije za okolje
pri izdaji mnenja iz 52. in 107. člena GZ upošteva stanje postopka
za izdajo okoljevarstvenega soglasja, kakršno je do trenutka
prejema zaprosila pristojnega organa iz prejšnjega odstavka,
vključno z vsemi mnenji pristojnih mnenjedajalcev in drugimi
izvedenimi postopki (npr. čezmejni vplivi), ki so že bili izvedeni
v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja pred prejemom
zaprosila pristojnega organa za gradbene zadeve za izdajo
navedenega pisnega mnenja.
(3) Če se poročilo o vplivih na okolje
predloženo v zahtevi za izdajo okoljevarstvenega soglasja razlikuje
od poročila o vplivih na okolje predloženo v integralnem postopku
morajo biti vse spremembe jasno navedene v posebnem poglavju tega
poročila.
(4) Stranski udeleženci v postopku za
izdajo okoljevarstvenega soglasja izgubijo status stranskega
udeleženca, imajo pa pravice v skladu s pravili kot jih ureja GZ,
če ta zakon ne določa drugače.
100.e člen
(gradnja na podlagi dokončnosti
gradbenega dovoljenja)
Ne glede na 4. člen GZ lahko investitor na
lastno odgovornost začne z gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo
namembnosti objekta tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja in
prijavi začetka gradnje, kadar je ta predpisana.
100.f člen
(zastopanje interesov varstva okolja in
ohranjanja narave)
(1) Oseba, ki je pridobila status nevladne
organizacije, ki deluje v javnem interesu na podlagi zakonov, ki
urejajo varstvo okolja ali ohranjanje narave ali varstvo ali rabo
naravnih dobrin ali varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem
besedilu: nevladna organizacija), ima pravico udeležbe v postopku
za izdajo gradbenega dovoljenja po tem zakonu, če izpolnjuje še
naslednje pogoje:
a) če je nevladna organizacija organizirana
v statusni obliki društva mora imeti najmanj 50 aktivnih članov,
pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je tekoče in za zadnji
dve pretekli koledarski leti bil udeležen na zboru članov in plačal
članarino;
b) če je nevladna organizacija organizirana
v statusni obliki zavoda mora imeti v tekočem in v zadnjih dveh
preteklih koledarskih letih ves čas zaposlene najmanj tri osebe s
polnim delovnim časom in s strokovno izobrazbo 7 ravni Slovenskega
ogrodja kvalifikacij s področja delovanja nevladne
organizacije;
c) če je nevladna organizacija organizirana
v obliki ustanove mora imeti v tekočem in v zadnjih dveh preteklih
koledarskih letih najmanj 10.000 eurov premoženja v vsakem
letu.
(2) Pogoji iz prejšnjega odstavka morajo
biti izpolnjeni v trenutku priglasitve udeležbe v postopku izdaje
gradbenega dovoljenja.
(3) Nevladna organizacija organizirana v
statusni obliki društva pogoje izkaže s predložitvijo verodostojne
dokumentacije, iz katere izhaja udeležba na zboru članov
posameznega člana, plačilo članarine posameznega člana na bančni
račun nevladne organizacije.
(4) Nevladna organizacija organizirana v
statusni obliki zavoda pogoje izkaže s predložitvijo potrdila
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o vključitvi
posameznika v obvezno zavarovanje in s predložitvijo overjene
kopije potrdila o izobrazbi za posamezno zaposleno
osebo.
(5) Nevladna organizacija organizirana v
obliki ustanove pogoje izkaže s predložitvijo letnih poročil
oziroma vseh računovodskih izkazov s pojasnili.
(6) Stranski udeleženci in nevladne
organizacije morajo, ne glede na določbe GZ, udeležbo v postopku
priglasiti z zahtevo v 15 dneh od javne objave zahteve za izdajo
gradbenega dovoljenja in dokumentacije na spletnih straneh
e-uprave. Če je zahteva za udeležbo v postopku za izdajo gradbenega
dovoljenja vložena zunaj roka iz prejšnjega stavka, se s sklepom
zavrže. Pritožba zoper sklep o zavrženju zahteve ne zadrži njegove
izvršitve.
100.g člen
(pravno varstvo)
(1) Ne glede na določbe predpisov, ki
urejajo upravni spor in graditev objektov, se lahko tožba zoper
gradbeno dovoljenje, izdano z upoštevanjem določb tega zakona,
vloži v 15 dneh od objave odločbe na spletnih straneh
e-uprave.
(2) Nevladna organizacija, ki zoper
gradbeno dovoljenje, izdano z upoštevanjem določb tega zakona,
uresničuje pravno varstvo na podlagi 58. člena GZ ali tretjega
odstavka 137. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št.
96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B,
46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18), mora izpolnjevati pogoje iz prvega
odstavka 100.f člena tega zakona.
100.h člen
(nujne in prednostne
zadeve)
Za vse sodne postopke, ki bi tekli na
podlagi uveljavljanja pravic do pravnega varstva v postopkih izdaje
gradbenega dovoljenja po tem zakonu, se šteje, da gre za nujne in
prednostne zadeve.
24. DRUGA PODROČJA
101. člen
(bivanje tujcev)
Tujcem, ki so imeli najmanj do 13. marca 2020 v Republiki Sloveniji
veljaven pravni naslov zakonitega bivanja in v času izvajanja
ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije iz objektivnih
razlogov ne morejo zapustiti ozemlja države, se dovoli nadaljnje
bivanje v Republiki Sloveniji do odprave tistih ukrepov za
zajezitev in obvladovanje epidemije, ki objektivno onemogočajo
tujcem, da zapustijo Republiko Slovenijo ali si uredijo ustrezen
pravni naslov za zakonito bivanje.
101.a člen
(vrednotnice)
(1) Če pogodba o paketnem potovanju zaradi
neizogibnih in izrednih okoliščin, ki jih povzroča epidemija, ni
izpolnjena, se šteje, da organizator potovanja izpolni svojo
obveznost glede vračila vseh plačil iz šestega in osmega odstavka
57.f člena ter 1. točke 57.g člena Zakona o varstvu potrošnikov
(Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 –
ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14, 19/15, 55/17 – ZKolT in 31/18),
če potrošniku izda vrednotnico v višini vseh plačil
potrošnika.
(2) Vrednotnica se glasi na prinosnika in
omogoča unovčljivost v 24 mesecih od izdaje. Če potrošnik izdane
vrednotnice ne unovči v 24 mesecih od izdaje, lahko v 14 dneh po
preteku tega obdobja od organizatorja potovanja zahteva, da mu v 14
dneh od prejema zahtevka vrne znesek, na katerega se glasi
vrednotnica.
(3) Izdana vrednotnica je predmet jamstva
za povračilo vseh plačil, ki so bila izvedena s strani potrošnika
ali v njegovem imenu, če posamezne potovalne storitve niso izvedene
zaradi likvidnostnih težav organizatorja potovanja.
(4) Za izdano vrednotnico jamči organizator
potovanja z vsem svojim premoženjem.
(5) Ta določba ne posega v pravico
potrošnika, da navkljub ponudbi vrednotnice od organizatorja
potovanja zahteva vračilo vseh plačil, če se potrošnik s ponujeno
vrednotnico ne strinja. Organizator potovanja potrošniku vrne vsa
plačila v 12 mesecih po razglasitvi prenehanja
epidemije.
(6) Ukrep iz tega člena se uporablja tudi
za vračilo plačil potrošnika, ki so bila izvedena pred
uveljavitvijo tega zakona, če pogodba o paketnem potovanju ni bila
izpolnjena zaradi neizogibnih in izrednih okoliščin iz prvega
odstavka tega člena.
101.b člen
(stroški vrnitve ali potovanja preko
Republike Slovenije)
(1) Ne glede na določbe 12., 13. in 14.
člena Zakona o konzularni zaščiti (Uradni list RS, št. 30/18; v
nadaljnjem besedilu: ZKZaš), od 12. marca 2020 državljanu Republike
Slovenije ali njegovemu družinskemu članu ali drugemu državljanu
kot jih opredeljuje 2. člen ZKZaš, ni treba vrniti finančnih
sredstev za kritje najnujnejših stroškov, ki so upravičeno potrebni
za njegovo vrnitev ali potovanje preko Republike Slovenije, če
Republika Slovenija zaradi posledic epidemije neposredno naroči
storitev prevoza ali prevoz zagotovi druga država ali mednarodna
organizacija, ter se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja
dohodnino.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka ni
treba vložiti vloge za založitev sredstev, uporabiti standardnih
obrazcev iz Prilog I in II Direktive Sveta (EU) 2015/637 z dne 20.
aprila 2015 o ukrepih za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za
lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanov Unije brez
predstavništva v tretjih državah, in o razveljavitvi Sklepa
95/553/ES (UL L št. 106 z dne 24. 4. 2015, str. 1), predstavništvo
v tujini ali ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, pa ne izdata
upravne odločbe.
102. člen
(oprostitev plačila storitev RTV signala)
(oprostitev plačila storitev RTV signala
in prispevka za programe RTV Slovenija)
(1) Regionalne in druge televizije,
ki preko DVB signala informirajo državljane Republike Slovenije, se
za čas od razglasitve do preklica epidemije oprosti plačila
storitev distribucije TV signala s strani javne RTV, določene v
114.a členu Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl.
US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl.
US in 67/19 – odl. US). Prav tako se oprosti plačilo frekvenčnine,
ki ga regionalne in druge televizije in radijske postaje plačujejo
Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike
Slovenije.
(2) Ne glede na 32. člen Zakona o
Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 –
ZDavP-1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIRS0809-B in 9/14; v
nadaljnjem besedilu: ZRTVS-1) so poslovni subjekti iz 2. točke
prvega odstavka 32. člena ZRTVS-1 oproščeni plačila prispevka za
programe RTV Slovenija za čas od razglasitve epidemije do 31. maja
2020.
102.a člen
(začasna neuporaba določb o omejitvi
izplačevanja dela pokojnine, višje delne pokojnine in višjega
sorazmernega dela pokojnine)
Ne glede na 140. člen Zakona o spremembah
in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
(Uradni list RS, št. 75/19), se tretji in sedmi odstavek 40.a člena
ZPIZ-2 začneta uporabljati 1. oktobra 2020.
102.b člen
(metodologija za določitev upravičenih
stroškov elektrooperaterjev)
Agencija za energijo spremeni splošni akt,
s katerim določa metodologijo za določitev upravičenih stroškov
elektrooperaterjev iz Energetskega zakona (Uradni list RS, št.
60/19 – uradno prečiščeno besedilo) tako, da za leto 2020 priznana
stopnja donosnosti znaša največ 4,13 %. To uporabi Agencija za
energijo v postopku odstopanj od tekočega regulativnega
obdobja.
103. člen
(pooblastila policiji)
(1) Policisti smejo za namen zajezitve in obvladovanja epidemije
ter za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki
določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo
preprečevanje in obvladovanje, in iz odredb ali odlokov, sprejetih
za zajezitev in obvladovanje epidemije, uporabljati naslednja
pooblastila iz zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije:
1. zbiranje obvestil,
2. vabljenje,
3. opozarjanje,
4. ukazovanje,
5. ugotavljanje identitete oseb in izvajanje identifikacijskega
postopka,
6. iskanje oseb,
7. prepoznavanje oseb po fotografijah
8. postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami,
9. začasno omejevanje gibanja oseb,
10. zbiranje in obdelovanje podatkov,
11. privedba.
(2) Policisti smejo pooblastila iz 6., 7., 8., 9. in 11. točke
prejšnjega odstavka uporabljati zgolj za zagotavljanje izvajanja
odločb in drugih konkretnih aktov, izdanih na podlagi zakona, ki
določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo
preprečevanje in obvladovanje.
(3) Za izvajanje pooblastil iz 6., 7., 8., 9. in 11. točke prvega
odstavka tega člena smejo policisti dostopati do naslednjih osebnih
podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, ki jih na
podlagi zakona, ki določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe
za njihovo preprečevanje in obvladovanje, ter zakona, ki določa
zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, upravlja ali
pridobiva NIJZ:
– osebno ime,
– EMŠO, za tujega državljana pa številka, vrsta in država
izdajateljica osebnega dokumenta,
– naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
– podatke o osebnem zdravniku,
– podatke o odločbi, s katero je bila oboleli osebi odrejena
osamitev, popolna osamitev ali karantena (kdo in kdaj je odredil
osamitev),
– podatke o vrsti in trajanju osamitve ali karantene (ali osamitev
poteka na bolnikovem domu, v zdravstvenem zavodu (hospitalizacija)
ali v za ta namen posebej določenem prostoru),
– podatke o omejitvah, ki so bile odrejene za osebe, za katere sta
odrejeni osamitev ali karantena (zaščitna oprema, način
prevoza).
(4) Protokol za izvajanje pooblastil iz tretjega odstavka tega
člena med Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za zdravje
in NIJZ določi vlada s sklepom.
(5) Če policist ugotovi, da oseba krši z odločbo ali drugim aktom
odrejen ukrep iz zakona, ki določa nalezljive bolezni ter
predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje, to
osebo privede na kraj, določen v odločbi ali drugem aktu,
pristojnemu organu, ki je tak ukrep določil, pa predlaga sprejem
strožjega ukrepa.
(6) Pridobljeni podatki iz tega člena se hranijo najmanj toliko
časa, dokler trajajo ukrepi, odrejeni po zakonu, ki določa
nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje
in obvladovanje, oziroma po odredbah in odlokih, sprejetih za
zajezitev in obvladovanje epidemije, vendar ne dlje kot 30 dni po
koncu razglasitve epidemije. Po preteku tega roka se pridobljeni
podatki izbrišejo oziroma uničijo.
IV. DEL
KAZENSKE DOLOČBE
104. člen
(kazenske določbe na področju dela in plačevanja prispevkov za
socialno varnost)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki:
– izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi
odstavek 31. člena),
– v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem
odredi nadurno delo ali ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za
zaposlovanje v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo, ali
ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem
prenehanja odsotnosti, če delavcu preneha odsotnost iz razlogov
višje sile (drugi in tretji odstavek 31. člena),
– ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek
30. člena),
– ne izplača kriznega dodatka (drugi,
tretji in četrti odstavek 33. člena),
– ne obvesti Finančne uprave Republike Slovenije o naknadni
ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev za upravičenja po tem zakonu
(drugi odstavek 99. člena).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki
zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec
posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
105. člen
(kazenske določbe na področju plač v javnem sektorju in
gospodarskih družbah v neposredni in posredni večinski državni
lasti)
Z globo najmanj 1.100 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba
uporabnika proračuna Republike Slovenije, če določi oziroma izplača
dodatke v nasprotju z 71. členom tega zakona, ali prekorači
dodeljena finančna sredstva iz četrtega odstavka 71. člena tega
zakona.
106. člen
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa
tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s
tem zakonom.
V. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
107. člen
(prehodna določba na področju dela in plačevanja prispevkov za
socialno varnost)
(1) Določbe Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in
prispevkov, ki se nanašajo na pravico do delnega povračila
izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo,
se ne uporabljajo za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega
zakona.
(2) Ne glede na določbe Zakona o interventnih ukrepih na področju
plač in prispevkov Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v
obdobju trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona vse vloge za
uveljavljanje delnega povračila plač delavcem na začasnem čakanju
na delo obravnava v skladu z določbami tega zakona.
(3) Izjema iz prejšnjega odstavka velja tudi za vloge za
uveljavitev pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil
plače delavcem na začasnem čakanju na delo, vložene pri Zavodu
Republike Slovenije za zaposlovanje v obdobju od vključno 28. marca
2020 do uveljavitve tega zakona.
108. člen
(prehodna določba na področju uskladitve nadomestil plač
funkcionarjev)
(prehodna določba na področju uskladitve
plač in nadomestil plač funkcionarjev)
(1)Nadomestila plač Plače in
nadomestila plač funkcionarjev, določena v skladu z zakonom
pred uveljavitvijo tega zakona, se z dnem uveljavitve tega zakona
uskladijo z drugims prvim in
drugim odstavkom 69. člena tega zakona.
(2) Uskladitev izvede organ, ki je odločil o pravici do
plače oziroma nadomestila plače po
prenehanju funkcije, najpozneje v osmih dneh po uveljavitvi tega
zakona.
109. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
(2) Vlada lahko predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije
prenehanje veljavnosti tega zakona v celoti ali v njegovih
posamičnih delih tudi pred potekom rokov, ki jih določa ta zakon,
če oceni, da to utemeljujejo spremenjene razmere.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona
o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev
njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP-A
(Uradni list RS, št. 61/20) vsebuje še naslednje določbe, predhodne
in kočne določbe:
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUGIH
ZAKONOV
48. člen
(Zakon o interventnih ukrepih na
področju plač in prispevkov)
V Zakonu o interventnih ukrepih na področju
plač in prispevkov (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 – ZIUZEOP)
se v 12.a členu v drugem odstavku druga alineja spremeni tako, da
se glasi:
»– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in
drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja
finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh
neplačanih zapadlih obveznosti 28. februarja 2020 znaša 50 eurov
ali več in teh obveznosti, višjih od 50 eurov, ni poravnal do 6.
aprila 2020.«.
49. člen
(Zakon o lokalni
samoupravi)
V Zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list
RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10,
40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) se v 35.
členu doda novi četrti odstavek, ki se glasi:
»V primeru naravne ali druge hujše nesreče,
epidemije ali drugih izrednih okoliščin, če predstavlja izvedba
seje z osebno navzočimi člani občinskega sveta tveganje za zdravje
in varnost članov občinskega sveta, in je to nujno zaradi sprejetja
odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati, lahko župan skliče sejo
na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Seja
poteka v skladu z določbami tega zakona in poslovnika občinskega
sveta, razen določb, ki se nanašajo na način glasovanja, na
zagotavljanje javnosti seje, na seje delovnih teles občinskega
sveta in na sodelovanje javnosti. Člani občinskega sveta so v
prostoru, v katerem v času seje uporabljajo za medsebojno
komuniciranje informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, sami. Seja
se zvočno in slikovno snema, ne pa tudi javno predvaja. Člani
občinskega sveta glasujejo z osebnim izrekanjem. Določba prejšnjega
odstavka, ki ureja sklic seje na pobudo najmanj četrtine članov
občinskega sveta, se pri seji na daljavo ne uporablja.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti
odstavek.
PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
50. člen
(začasen ukrep za varstvo pred
posledicami epidemije)
Ne glede na Zakon o nalezljivih boleznih
lahko v času trajanja epidemije Nacionalni inštitut za javno
zdravje za izvajanje epidemioloških preiskav in izdajanje odločb o
odreditvi karantene uporablja in obdeluje osebne podatke iz
centralnega registra prebivalstva, ki ga upravlja ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve, in sicer: priimek in ime, EMŠO, spol,
datum in kraj rojstva, datum smrti, stalno in začasno prebivališče,
naslov za vročanje, stalni in začasni naslov v tujini,
državljanstvo posameznika, za katerega se izvaja epidemiološka
preiskava ali izdaja odločba o odreditvi karantene, ter podatke o
priimku in imenu, EMŠO ter prebivališču njegovega očeta in matere
oziroma zakonitega zastopnika ali skrbnika, zakonca oziroma
partnerja v partnerski zvezi ter otrok.
51. člen
(dokončanje postopkov glede
uveljavljanja povračila nadomestil plač)
Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega
zakona na podlagi 29. člena Zakona o interventnih ukrepih za
zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za
državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20; v nadaljnjem
besedilu: ZIUZEOP), se dokončajo po 29. členu ZIUZEOP, razen če bi
bilo dokončanje postopka po določbah tega zakona za vlagatelja
ugodneje. Pri tem se za ugodnejšo rešitev šteje zlasti tista,
katere uresničitev ne bi imela za posledico postopka vračila
državne pomoči.
52. člen
(podaljšanje roka za vložitev vloge
oziroma izjave)
Oseba, ki vloge oziroma izjave ni
predložila na podlagi šestega odstavka 29. člena in tretjega
odstavka 38. člena ZIUZEOP pravočasno, lahko vlogo oziroma izjavo
predloži v osmih dneh od uveljavitve tega zakona.
53. člen
(vračilo zarubljenih
prejemkov)
Če je bil prejemek, ki je po 92. členu
zakona izvzet iz izvršbe in iz stečajne mase v postopku osebnega
stečaja, zarubljen, izplačan upniku ali prenesen v stečajno maso v
postopku osebnega stečaja pred uveljavitvijo tega zakona in ta
prejemek pred uveljavitvijo tega zakona ni bil izvzet iz izvršbe
ali stečajne mase v postopku osebnega stečaja, se tak prejemek
dolžniku ne vrača.
54. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se 22.,
26., 28., 33., 33.a, 33.b, 34., 35., 37., 38., 58., 61.a in 102.
člen uporabljajo od 13. marca 2020, 69. in 108. člen pa od 11.
aprila 2020.