www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="#5A9914" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">

 

REPUBLIKA
SLOVENIJA

Ministrstvo za
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Inšpektorat RS
za delo

 

Številka:
/

Datum:
05.11.2020

 

VARSTVO
OTROK IN VIŠJA SILA

 

 

Zaradi
številnih vprašanj glede varstva otrok v času, ko so šole in vrtci
zaprti, smo pripravili kratke, poenostavljene odgovore. Ob tem
poudarjamo, da morajo biti izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji,
ki so podrobneje obrazloženi v nadaljevanju dokumenta. Poudarjamo
in pozivamo k medsebojni komunikaciji med delavci in
delodajalci.

 


Vprašanja in odgovori:

 

Ali
so počitnice v času pandemije višja sila in starši za ta čas lahko
uveljavljajo nadomestilo?

Ne.
V času šolskih počitnic (zaradi varstva šoloobveznih otrok) niso
podane vse okoliščine, iz katerih bi izhajala upravičena odsotnost
staršev zaradi varstva otroka, saj kljub epidemiji ne gre za
nepričakovan dogodek. Šolske počitnice so bile vnaprej načrtovane v
šolskem koledarju za leto 2019/20 in niso izpolnjeni vsi kriteriji
višje sile (zunanjost vzroka, neizogibnost, nujnost in
neodvrnljivost).

 

Ali
zaprtje šol in vrtcev (izven šolskih počitnic) za starše otrok do
5. razreda osnovne šole lahko predstavlja višjo
silo?

Da.
Kljub temu, da se zaprtje šol imenuje podaljšane počitnice, je za
starše otrok, za katere je treba zagotavljati varstvo, to višja
sila.

 

V
katerih primerih lahko starši ostanejo doma zaradi varstva svojih
otrok?

To
je mogoče v primerih, ko so vrtci in šole zaprti oziroma nedostopni
za vse otroke, in sicer za otroke do vključno 5 razreda osnovne
šole, za katere starši ne morejo zagotoviti drugačnega
varstva.

 

Ali
so starši upravičeni do nadomestila za čas, ko doma varujejo
otroke?

Da.
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19
zagotavlja pravico do nadomestila plače v višini 80 %
osnove.

 

Ali država
delodajalcu povrne ta sredstva?

Da.
Država delodajalcu pokrije celoten znesek, do katerega je upravičen
delavec (t.i. bruto I.).

 

Kaj
je v primeru, da je vrtec odprt za izredne primere?

Vrtci
so odprti na način in za izjeme, ki izhajajo iz vladnega odloka in
sklepov županov. Za ostale starše se šteje, kot da vrtci niso
odprti in dostopni, zato zanje velja sistem višje sile in pravica
do odsotnosti in nadomestila.

 

Kakšne
pravice imajo starši za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole
oziroma tiste, za katere je treba zagotavljati varstvo, če se tudi
za te otroke izvaja pouk na daljavo?

Za
otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih
in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in
v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami
ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč
spremljevalca, se šteje, da nastane obveznost varstva tudi pri
šolanju na daljavo.

 

Ali
delodajalec lahko od delavca zahteva, da za ta čas koristi letni
dopust?

Delodajalec in
delavec se tudi v tem primeru lahko dogovorita za izrabo letnega
dopusta, enostransko odrejanje dopusta delavcu v ta namen pa ni
dopustno.

 

Ali
morda delavec delodajalca v naprej obvestiti, da bo zaradi varstva
otrok odsoten?

Da.
Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi
obveznosti varstva najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega
razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile,
obvestiti delodajalca.

 

Ali lahko
delavec v času, ko varuje otroke zaradi višje sile opravlja tudi
delo od doma?

Delo na domu ni
združljivo z obveznostjo varstva otroka. Delavec, ki opravlja delo
na domu, v tem času še vedno izpolnjuje svoje obveznosti iz
delovnega razmerja (takrat dela), le kraj opravljanja dela je drug
(delo opravlja doma). Delavec takrat dela, kar pomeni, da je na
razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz
pogodbe o zaposlitvi.

 

Ali si lahko
starša varstvo otrok delita (tudi po dnevih)?

Da,
lahko, primerno je, da v dogovoru z delodajalcem. Oba starša
naenkrat ne moreta koristiti pravice do varstva otrok zaradi višje
sile.

 

Kje
delodajalec uveljavlja pravico?

Delodajalec
povračilo uveljavlja na Zavodu RS za zaposlovanje, in sicer

najkasneje v 8 dneh od
začetka odsotnosti zaposlenega.

<a href="https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/intukrep-povracilo-nadomestila-place"
target="_blank">https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/intukrep-povracilo-nadomestila-place</a>

<a href="http://www.superdavki.com/dl-article-att/20045/7167"
target="_blank">Izjava zaposlenega –
obstoj osebnih okoliscin</a>

 


Preberite si tudi podrobnejša pojasnila:

 

V
skladu z ureditvijo v Zakonu o delovnih razmerjih<a href="#_ftn1"
name="_ftnref1" title="" id="_ftnref1">[1]</a>
(v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) je temeljna obveznost delavca, da
opravlja delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za
katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Iz razlogov, ki so
zakonsko določeni oz. dogovorjeni na podlagi sporazuma socialnih
partnerjev, pa ima delavec pravico do odsotnosti z dela in
posledično do nadomestila plače.

 

V
primerih, ko je onemogočeno institucionalno varstvo otroka,
zaradi česar nastopi obveznost zagotavljanja varstva otroka na
način, da delavec ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno
pogodbo o zaposlitvi, se takšna nemožnost opravljanja dela oz.
odsotnost z dela delavca v skladu z veljavno delovnopravno
ureditvijo presoja v okviru instituta višje sile, in sicer
je pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih opredeljen
z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka,
nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka.
Pri presoji podanosti višje sile pa je potrebno v vsaki posamični
konkretni situaciji presojati prisotnost vseh elementov višje sile,
ki so opredeljeni v obligacijskih razmerjih.

 

V
nadaljevanju pojasnjujemo, da se je s PKP5, tj. z Zakonom o
ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljnjem
besedilu: ZZUOOP) posebej uredila podlaga odsotnosti z dela v
primerih, ko delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in
varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s
predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega
varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati
dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka
zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine
nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno
varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod pogoji, ki
ni v institucionalnem varstvu<a href="#_ftn2" name="_ftnref2"
title="" id="_ftnref2">[2]</a>.
Hkrati pa se je uredila tudi možnost delodajalcev, da uveljavljajo
povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more
opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti
varstva.

 

ZDR-1 v okviru
splošne obveznosti obveščanja določa, da mora delavec obveščati
delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko
vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, kar je v
ZZUOOP konkretizirano na način, da mora delavec v primeru
odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva
najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh
okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti
delodajalca. Na tem mestu dodajamo, da mora delodajalec v
postopku uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne
more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva,
vlogi priložiti tudi  izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki
vplivajo na nastanek višje sile (tretji odstavek 61. člena
ZZUOOP).

 

Če
povzamemo, je delavec, pri katerem je podana višja sila, zaradi
katere ne more opravljati dela, v obdobju, dokler so izpolnjeni vsi
elementi višje sile (dokler je višja sila podana) na podlagi ZDR-1
oz. ZZUOOP, opravičeno odsoten z dela. Kot smo že pojasnili, pa je
potrebno nezmožnost opravljanja dela delavca zaradi višje sile
presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. V kolikor pa je pri
delavcu podana višja sila zaradi obveznosti varstva v skladu z
ZZUOOP, pa ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80
odstotkov osnove, delodajalec pa lahko uveljavlja povračilo
izplačanih nadomestil plače.

 

Pri višji sili
gre torej za dogodek, ki nastane zunaj vpliva delavca in
delodajalca ter mora delodajalec sprejeti, da delavec dela ne more
opravljati iz razloga višje sile. Višja sila daje delavcu tako
pravico do odsotnosti kot tudi do nadomestila za odsotnost, ki je v
skladu z ZZUOOP določena v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega
odstavka 137. člena ZDR-1. Vsekakor pa
je smiselno, da se tam, kjer je to možno zaradi izmenjave
odsotnosti dveh staršev, tudi o takšni odsotnosti delavec dogovori
z delodajalcem, upoštevaje možnosti delavca in tudi potrebe
delodajalca.

 

V
zvezi z vašim vprašanjem glede preostalih možnosti pa pojasnjujemo,
da se delavec in delodajalec lahko tudi dogovorita o drugi podlagi
odsotnosti oz. načinu dela v skladu z veljavno delovnopravno
ureditvijo (tj. če so za to tudi izpolnjeni pogoji). Pripominjamo,
da se letni dopust v skladu z ZDR-1 izrablja upoštevaje potrebe
delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter
upoštevaje njegove družinske obveznosti (prvi odstavek 163. člena
ZDR-1). Upoštevaje navedeno bi se sicer lahko tudi v teh
okoliščinah delavec in delodajalec dogovorila o
izrabi letnega dopusta, enostransko odrejanje pa v ni
dopustno. V zvezi z napotitvijo na začasno čakanje na delo pa
pojasnjujemo, da se navedeni institut lahko v skladu z veljavno
delovnopravno ureditvijo uporabi v primerih, ko delodajalec začasno
ne zmore zagotavljati dela iz poslovnega razloga in delavca z
namenom ohranitve zaposlitve napoti na začasno čakanje na delo
(razlog odsotnosti delavca je torej na strani
delodajalca).

 

Na
koncu še dodajamo, da delavec, ki opravlja delo na domu, v tem
času še vedno izpolnjuje svoje obveznosti iz delovnega
razmerja (takrat dela), le kraj opravljanja dela je drug (delo
opravlja doma). Ob tem še enkrat poudarjamo, da je temeljna
obveznost delavca iz delovnega razmerja, da vestno opravlja delo na
delovnem mestu oz. v okviru vrste dela, za katerega je sklenil
pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 33. člena ZDR-1). Efektivni
delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da
je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne
obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 142.
člena ZDR-1), ne glede na kraj, kjer delavec opravlja delo. Na
podlagi navedenega je primerno zaključiti, da delo na domu ni
združljivo z obveznostjo varstva otroka, zato je tudi v takšnih
okoliščinah (tj. ko se delo opravlja na domu) primerno, da se v
konkretnem primeru presoja, ali so pri delavcu podani elementi
višje sile, zaradi katere ne more opravljati dela in je upravičen
do odsotnosti z dela in do nadomestila plače

 

Vir: Spletne
strani MDDSZ [05.11.2020].

 

Vsebina pojasnila
/ mnenja MDDSZ temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in
podzakonski predpisi):

· 
<a href=
"http://www.superdavki.com/article/18874/ref_cat/137" target=
"_top">Zakon o delovnih razmerjih -
ZDR-1</a>, Uradni list RS, št. 21/13
(78/13-popr.), 47/15-ZZSDT, 33/16-PZ-F, 52/16-ZDR-1A, 22/19-ZPosS
in 81/19-ZDR-1B.

·  <a href=
"http://www.superdavki.com/article/20039" target=
"_top">Zakon o začasnih ukrepih za
omilitev in odpravo posledic Covid-19 -
ZZUOOP</a>, Uradni list RS, št.
152/20.

 

OPOMBA: Zapis
zakonodaje, na katerem temelji mnenje MDDSZ, je pripis
uredništva.

 
</div>
<div> 
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<div id="ftn1">
<a href=
"#_ftnref1" name="_ftn1" title="" id="_ftn1">
[1]</a> Zakon o delovnih razmerjih (Uradni
list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F,
52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19)
</div>
<div id="ftn2">
<a href=
"#_ftnref2" name="_ftn2" title="" id="_ftn2">
[2]</a> Na podlagi tretjega odstavka 57. člena
ZZUOOP se v okvir
obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali
druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca
ali šole šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v
prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim
programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi
potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč
spremljevalca.
</div>
</div>
</body>
</html>

Rosana - 06.11.2020 - 09:05

Še vedno nisem zasledila kako se ta višja sila poroča na REK obrazcu.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

VARSTVO OTROK IN VIŠJA SILA (05.11.2020)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE