Iz sklopa – modula:
PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/DDPO/ …
UPORABA OMV NA
ELEKTRIČNI POGON ZA ZASEBNE NAMENE ZAPOSLENEGA – Davčna
(ne)priznanost obračunanega DDV od uporabe vozila za zasebne
namene
Številka:
18/PD/2022
Datum:
16.06.2022
Vprašanje – opis problema
Zavezanec za davek (gospodarska družba, zasebnik – fizična oseba,
ki opravlja dejavnost) ima sedež in opravlja dejavnost v Sloveniji
ter je identificiran za namene DDV (v nadaljevanju: zavezanec-SI).
Zavezanec-SI je v mesecu februar 2022 nabavil novo osebno motorno
vozilo (v nadaljevanju: OMV) na električni pogon, ki se uporablja
za namene službenih potovanj in od maja 2022 naprej tudi za zasebne
namene zaposlenega delavca (prihod na delo in z dela, druge zasebne
namene zaposlenega delavca).
Na podlagi novega 66.b člena ZDDV-1, ki se je začel uporabljati z
22.01.2022 (novela ZDDV-1M, Uradni list RS; št. 03/22), je
zavezanec-SI pri nabavi OMV na električni pogon uveljavil pravico
do odbitka DDV v celoti, saj vrednost OMV z vključenim obračunanim
DDV ne presega 80.000 eurov.
Skladno z uporabo OMV na električni pogon tudi za zasebne namene
zaposlenega delavca je zavezanec-SI obračunal DDV od uporabe OMV na
električni pogon za zasebne namene.
Vprašanje:
Ali obračunani DDV od uporabe OMV na električni pogon za zasebne
namene zaposlenega delavca (lahko) predstavlja davčno priznane
odhodke?
Mnenje
Ker uporaba OMV na električni pogon
v zasebne namene zaposlenega delavca predstavlja boniteto po
določilih ZDoh-2, so vsi stroški v povezavi z zagotavljanjem
bonitete (npr. amortizacija, gorivo – električna energija, stroški
vzdrževanja in servisiranja, registracije, zavarovanja …) davčno
priznani odhodki in med davčno priznane odhodke se uvršča tudi
obračunani DDV od uporabe OMV na električni pogon za zasebne namene
zaposlenega delavca.
Obrazložitev
V povezavi z obračunom DDV od
(brezplačne) uporabe OMV na električni pogon za zasebne namene
zaposlenega delavca, smo pripravili in v tej spletni podatkovni
bazi objavilo pojasnilo – glej pojasnilo, št. 05/DS/2022 z dne 14.02.2022.
Za davčne namene je odhodke, ki so
vključeni v izkaz poslovnega izida (v nadaljevanju: IPI), treba
presojati tudi iz vsebinskega vidika (tudi SRS (2016) določajo
»vsebino pred obliko«). Osnovno opredelitev davčno priznanih
odhodkov podaja ZDDPO-2 v 29. členu:
(splošno)
(1) Za ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za
pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu.
(2) Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so
odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja,
da:
1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso
posledica opravljanja dejavnosti;
2. imajo značaj privatnosti;
3. niso skladni z običajno poslovno prakso.
(3) Odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso, če niso
običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na pretekle in
druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi ter dejstvi in
okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in
nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče ali zaradi drugih
izrednih in nepogostih dogodkov.
Odhodki, ki bodo (v celoti, delno
ali pa zaradi drugih določb ne) priznani, morajo biti potrebni za
pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po ZDDPO-2. Odhodki, ki niso
potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na
dejstva in okoliščine izhaja, da niso neposreden pogoj za
opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,
ali imajo značaj privatnosti, ali pa niso skladni z običajno
poslovno prakso. Glede OMV lahko podamo pojasnilo, da so odhodki
povezani z OMV davčno priznani odhodki le, če so OMV:
·
neposreden pogoj za opravljanje
dejavnosti in posledica opravljanja dejavnosti;
·
nimajo značaja
privatnosti;
·
so skladni z običajno poslovno
prakso.
Ne glede na splošna določila iz 29.
člena, ZDDPO-2 posebej opredeljuje s taksativnim naštevanjem davčno
nepriznane odhodke, v povezavi s katerimi bi za OMV posebej
izpostavili 3. točko prvega odstavka in 2. točko drugega odstavka
30. člena ZDDPO-2:
30. člen
(nepriznani odhodki)
(1) Davčno nepriznani odhodki so:
1. dohodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim
izplačilom dobička;
2. odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let;
3. stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma
za zabavo, oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim
davkom na dodano vrednost;
4. stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
5. kazni, ki jih izreče pristojni organ;
6. davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba;
7. davek na dodano vrednost, ki ga zavezanec v skladu z zakonom,
ki ureja davek na dodano vrednost, ni uveljavil kot odbitek
vstopnega davka, čeprav je imel to pravico po zakonu, ki ureja
davek na dodano vrednost;
8. obresti:
a) od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev;
b) od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega
delovanja poslovodstva ali prebivališče v državah ali
jurisdikcijah, ki so uvrščene na seznam iz drugega odstavka 8.a
člena tega zakona;
9. donacije;
10. podkupnine in druge oblike premoženjskih koristi, dane
fizičnim ali pravnim osebam zato, da nastane oziroma ne nastane
določen dogodek, ki drugače ne bi, primeroma, da se hitreje ali
ugodneje opravi ali se opusti določeno dejanje.
(2) Stroški iz 3. točke prvega odstavka tega člena so:
1. stroški, ki se nanašajo na privatno življenje lastnikov
oziroma povezanih oseb iz 16. in 17. člena tega zakona, vključno s
stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na
privatno življenje teh oseb;
2. stroški, ki se nanašajo na privatno življenje drugih oseb,
vključno s stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se
nanašajo na privatno življenje teh oseb, razen stroškov za
zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če
so obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se stroški iz
3. točke prvega odstavka tega člena priznajo, če gre za odplačno
uporabo, vendar največ do višine plačila oziroma povračila. Stroški
sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno
življenje, nastali v času uporabe teh sredstev za privatno rabo, se
ne priznajo sorazmerno takšni rabi.
V povezavi z obračunom bonitete za
OMV na električni pogon je zakonodajalec z novelo ZDoh-2Z »posegel«
v pravila vrednotenja bonitete za OMV, tako da je spremenil drugi a
odstavek 43. člena ZDoh-2, ki se uporablja od 01.01.2022
naprej:
(2.a) Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno
vozilo na električni pogon za privatne namene, je ne glede na
prejšnji odstavek vrednost bonitete enaka nič.
Uporaba OMV na električni pogon s
strani zaposlenega delavca predstavlja boniteto po določilih
ZDoh-2, vendar je davčna osnova za boniteto enaka 0.
Stroški, ki nastajajo v povezavi z
zagotavljanjem bonitet, katere se obdavčujejo po ZDoh-2, so davčno
priznani odhodki, skladno z določili 35. člena ZDDPO-2:
35. člen
(plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo)
(1) Plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ter
nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega
dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela delavcev se priznajo
kot odhodek v obračunanem znesku.
(2) Plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ter
nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega
dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev,
prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se
priznajo kot odhodek v obračunanem znesku v skladu z zakonom
oziroma s pogodbo o zaposlitvi.
(3) Kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo se štejejo
tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu, ki ureja
dohodnino.
Obračunani DDV od uporabe OMV na
električni pogon za zasebne namene zaposlenega delavca predstavlja
davčno priznane odhodke ob upoštevanju omejitev iz 29. člena v
povezavi z 12. členom ZDDPO-2.
Ker uporaba OMV na električni pogon
v zasebne namene zaposlenega delavca predstavlja boniteto, so vsi
stroški v povezavi z zagotavljanjem bonitete (npr. amortizacija,
gorivo – električna energija, stroški vzdrževanja in servisiranja,
registracije, zavarovanja …) davčno priznani odhodki in med davčno
priznane odhodke se uvršča tudi obračunani DDV od uporabe OMV na
električni pogon za zasebne namene zaposlenega delavca.
Področje: ZDDPO-2
Veljavna zakonodaja (ustrezni
zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v času izdaje
strokovnega mnenja:
· Zakon o davku od dohodkov
pravnih oseb - ZDDPO-2, Uradni list RS, št. 117/06, 90/07-Obvestilo,
56/08-ZDDPO-2A, 76/08-ZDDPO-2B, 92/08-Obvestilo, 05/09-ZDDPO-2C,
96/09-ZDDPO-2D, 110/09-ZDavP-2B, 43/10-ZDDPO-2E, 59/11-ZDDPO-2F,
24/12-ZDDPO-2G, 30/12-ZDDPO-2H, 94/12-ZDDPO2I, 81/13-ZDDPO-2J,
23/15-ZDDPO-2L, 50/14-ZDDPO-2K, 82/15-ZDDPO-2M, 68/16-ZDDPO-2N,
69/17-ZDDPO-2O, 79/18-ZDDPO-2P, 66/19-ZDDPO-2R in
172/21-ZDDPO-2S.
· Zakon o dohodnini -
ZDoh-2, Uradni
list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J,
75/12-ZDoh-2K, 40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl.
US št. U-I-175/11-12, 23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N, 55/15-ZDoh-2P,
102/15-ZUJF-E, 63/16-ZDoh-2R, 69/17-ZDoh-2S, 21/19-ZDoh-2T,
28/19-ZDoh-2U, 66/19-ZDoh-2V, 152/20-ZZUOOP, 203/20-ZIUPOPDVE,
15/21-ZDUOP, 206/21-ZDUPŠOP in 39/22-ZDoh-2Z.