www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="#5A9914" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">

Iz sklopa -
modula:
<div style=
'border:none;border-bottom:solid windowtext 1.5pt;padding:0cm 0cm 1.0pt 0cm'>

PRAKSA/Mnenja
FURS-MF/Ostalo/ …
</div>

 

REPUBLIKA
SLOVENIJA

Ministrstvo za
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

 

Številka:
verzija 1.0

Datum:
03.06.2020

 

REGRES ZA LETNI
DOPUST, ODSTONOST Z DELA ZARADI RAZLOGOV VIŠJE SILE IN LETNI DOPUST
– Najpogostejša vprašanja in odgovori

 

 

VSEBINA:
<a href=
"#_Toc42090584">1. Regres za letni
dopust 1</a>
<a href=
"#_Toc42090585">2. Odsotnost z dela
zaradi višje sile.
2</a>
<a href=
"#_Toc42090586">3. Letni dopust
2</a>
 
 

<a name="_Toc42090584" id="_Toc42090584">1.  Regres za letni dopust</a>

 

Kakšen regres
za letni dopust mi pripada? Do kdaj mi ga mora delodajalec
izplačati?

 

Delavec, ki ima
pravico do letnega dopusta (to pa je vsak delavec v delovnem
razmerju, saj se ta pravica pridobi s sklenitvijo pogodbe o
zaposlitvi), ima v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih pravico do
regresa za letni dopust najmanj v višini minimalne
plače.

 

Če
je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker
ni zaposlen celo koledarsko leto, potem ima posledično tudi pravico
do sorazmernega dela regresa za letni dopust.

 

Če
je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima prav tako pravico
do sorazmernega dela regresa za letni dopust glede na trajanje
delovnega časa (razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni
čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem,
očetovskem in starševskem dopustu; v teh primerih ima pravico do
celotnega regresa).

 

Zakon o
delovnih razmerjih določa minimum pravic, tako da kolektivna
pogodba ali pogodba o zaposlitvi lahko določa višji znesek regresa
za letni dopust, do katerega je upravičen delavec.

 

Delodajalec
mora regres delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega
koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se
lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok
izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega
koledarskega leta.

 

Interventni
ukrepi niso v nobenem delu posegli v ureditev pravice do regresa za
letni dopust, zato so delavci ne glede na morebitno vključenost v
interventne ukrepe upravičeni do regresa za letni dopust na način
in v obsegu, kot je opisano zgoraj.

 

<a name="_Toc42090585" id="_Toc42090585">2.    
Odsotnost z dela zaradi višje
sile</a>

 

Ali sem lahko
odsoten z dela zaradi varstva otroka, ki ne sme v vrtec ali šolo?
Sem lahko odsoten z dela, ker mi je bila odrejena karantena? Do
kakšnega plačila sem upravičen za ta čas?
 
Odsotnost z
dela delavca je lahko v izjemnih primerih upravičena zaradi
nastanka višje sile. Po splošnih načelih civilnega prava pomeni
višja sila dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi
ne izogniti ali ga odvrniti. Pravni standard višje sile je v
obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi
elementi:

-    
prisotnost
zunanjega vzroka,

-    
nepričakovanost
dogodka,

-    
neizogibnost in
neodvrnljivost dogodka.
 
Primeroma
izpostavljamo, da se v situaciji, ko se zaradi zmanjšanja širjenja
virusa SARS-CoV-2 začasno zaprejo vrtci in osnovne šole ali se iz
takšnega razloga omeji vstop otrokom (za katere je treba zagotoviti
varstvo) v šolo ali vrtec, kar povzroči nemožnost opravljanja dela
delavcev zaradi varstva otroka, odsotnost z dela enemu od staršev
lahko upraviči zaradi višje sile. Prav tako se lahko višja sila
pojavi, če je zaradi zmanjšanja širjenja virusa SARS-CoV-2 delavcu
odrejena karantena.
 
Delavec naj v
primeru nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile delodajalca
obvesti o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti.
 
Če delavec ne
more opravljati dela zaradi višje sile, je delavec na podlagi
zakona upravičen do odsotnosti, glede nadomestila pa si delodajalec
in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v
drugih primerih, in sicer znaša nadomestilo 50% plače oziroma
najmanj 70% minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1).
Interventni ukrepi, ki so za primere višje sile določali drugačno
višino nadomestila, so veljali do 31. 5. 2020.

 

<a name="_Toc42090586" id="_Toc42090586">3.  Letni dopust</a>

 

Kdaj se pridobi
pravica do letnega dopusta? Ali ima vsak delavec pravico do letnega
dopusta?

 

Pravico do
letnega dopusta ima vsak delavec, saj se ta pravica pridobi s
sklenitvijo delovnega razmerja.

 

Ali ima pravico
do letnega dopusta tudi delavec, ki je v času zaposlitve odsoten
zaradi bolezni ali poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta?
Je kakšna razlika, če takšna odsotnost traja samo del ali pa
celotno koledarsko leto?

 

Tudi tak
delavec ima pravico do letnega dopusta. V primeru, ko delavec
zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta
ali dopusta za nego in varstvo otroka nima možnosti izrabiti
letnega dopusta v koledarskem letu, v katerem je bil odmerjen,
oziroma v obdobju za prenos (do 30. junija naslednjega koledarskega
leta), ima pravico izrabiti ves letni dopust do 31. decembra
naslednjega leta. Gre za primere, ko delavec zaradi nepredvidljivih
dogodkov dejansko ni imel možnosti izrabiti letnega dopusta v
koledarskem letu, v katerem je bil odmerjen. V kolikor bi delavec v
relevantnih obdobjih dopust lahko izrabil, ga ima pravico in
dolžnost izrabiti.

 

Koliko dni
letnega dopusta minimalno pripada delavcu?

 

V
posameznem koledarskem letu znaša celotni minimalni letni dopust po
zakonu najmanj štiri tedne (ne glede na to, ali je pogodba
sklenjena za polni ali krajši delovni čas). Ker imajo delavci
različno razporeditev delovnih dni v tednu, zakon določa, da je od
tega odvisno tudi minimalno število dni letnega dopusta. To pomeni,
da ima delavec, ki ima petdnevni delovni teden, pravico do
minimalnega dopusta 20 dni (4 x 5 dni), delavec, ki ima razporejeno
delo na štiri delovne dni na teden 16 dni (4 x 4 dni), delavec, ki
ima šest-dnevni delovni teden pa 24 dni (4 x 6 dni) minimalnega
letnega dopusta.

 

Kdo je
upravičen do dodatnih dni dopusta? Kdaj ima delavec pravico do
daljšega letnega dopusta od minimalnega?

 

Minimalni letni
dopust v trajanju 4 tednov se poveča za ustrezno število dodatnih
dni že na podlagi samega zakona v naslednjih primerih:

·     
dodatne tri dni ima starejši
delavec, invalid, delavec z najmanj 60% telesno okvaro in delavec,
ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v
skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke

·     
dodatno še en dan dopusta ima
delavec za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let
starosti

·     
pravico do dodatnih dni ima tudi
nočni delavec, pri čemer zakon ne določa števila dni, temveč to
prepušča kolektivnim pogodbam

·     
dodatnih sedem dni ima delavec, ki
še ni dopolnili 18 let starosti.

 

Številni drugi
kriteriji, ki se nanašajo praviloma na zahtevnost delovnega mesta
in pridobljene izkušnje ter socialni status delavca so določeni v
veljavnih kolektivnih pogodbah.

 

(Praviloma se
kriteriji med seboj ne izključujejo, ampak se seštevajo, razen v
primerih, kadar se isti kriterij (na primer starost) v zakonu in
kolektivni pogodbi podvaja in je treba v takem primeru upoštevati
dodatno število dni po istem kriteriju le enkrat, v trajanju, ki je
za delavca ugodnejše.)

 

Ali se bolniška
odsotnost, prazniki, sobote ali nedelje in druge opravičene
odsotnosti odštevajo od letnega dopusta?

 

Ne,
odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe, prazniki in dela prosti
dnevi, sobote in nedelje, ko delavec sicer ne dela ter drugi
primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega
dopusta, kolikor padejo taki dnevi v čas izrabe letnega
dopusta.

 

Ali ima delavec
tudi v primeru, če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za tri
mesece, pravico do letnega dopusta? Kaj če je delavec istočasno
sklenil pogodbo o zaposlitvi še s kakšnim drugim
delodajalcem?

 

Da,
tudi tak delavec ima pravico do letnega dopusta in sicer do
sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v
koledarskem letu, to je 1/12 letnega dopusta za vsak mesec
zaposlitve. Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za
določen čas treh mesecev, ima tako pravico do 3/12 oziroma 1/4
letnega dopusta. Če bi imel torej delavec za celotno koledarsko
leto pravico do 24 dni letnega dopusta, bi imel v primeru pogodbe o
zaposlitvi za krajši delovni čas za tri mesece pravico do šestih
dni letnega dopusta.

 

Delavec lahko
sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci
in na tak način doseže polni delovni čas. V tem primeru mu morajo
delodajalci v skladu z zakonom zagotoviti sočasno izrabo letnega
dopusta in drugih odsotnosti z dela (razen v primeru, če bi jim to
povzročilo škodo). O tem se mora delavec z delodajalci dogovoriti
oziroma sporazumeti v pogodbah o zaposlitvi.

 

Kakšna so
pravila glede prenašanja dopusta v drugo koledarsko leto – gre za
neomejeno število dni? Do kdaj ga mora delavec
izkoristiti.

 

Delodajalec
mora sicer delavcu zagotoviti izrabo celotnega letnega dopusta v
tekočem koledarskem letu, vendar pa mora delavec do konca
koledarskega leta delavec izrabiti vsaj dva tedna letnega dopusta,
preostanek dopusta nad dvema tednoma pa lahko v dogovoru z
delodajalcem prenese v naslednje koledarsko leto in ga izrabi do
30. junija.

 

Kakšna so
pravila glede izkoriščanja dopusta v enem kosu?

 

Letni dopust je
sicer mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati
najmanj dva tedna. Smisel te zahteve je v varstvu delavca. Pri tem
je treba izhajati iz namena letnega dopusta, ki je v počitku zaradi
delovnih naporov ter regeneraciji delavčevih delovnih sposobnosti,
kar je mogoče doseči z daljšo nepretrgano odsotnostjo, v času
katere se delavec izključno posveča zasebnim interesom. Zahteva po
izrabi dveh tednov letnega dopusta v strnjenem nizu pa izhaja tudi
iz določbe drugega odstavka 8. člena Konvencije Mednarodne
organizacije dela št. 132 o plačanem letnem dopustu.

 

Seveda pa je
mogoča tudi izraba (celotnega) letnega dopusta v enem
delu.

 

Kdo odloča o
tem, kdaj gre delavec na dopust?

 

Letni dopust se
izrablja v dogovoru med delavcem in delodajalcem. O načinu in času
izrabe sicer odloča delodajalec, pri tem pa mora upoštevati tudi
možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske
obveznosti in ne samo potrebe delovnega procesa. Delodajalec mora
torej omogočiti delavcu, da ga ta predhodno seznani s svojimi
predlogi oziroma potrebami za izrabo letnega dopusta.

 

Starši
šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega
dopusta v času šolskih počitnic. Poleg tega ima vsak delavec še en
dan letnega dopusta pravico izrabiti na dan, ki ga sam določi, o
čemer pa mora delodajalca obvestiti najmanj tri dni pred izrabo.
Nekatere kolektivne pogodbe določajo večje število dni dopusta, s
katerimi lahko delavec prosto razpolaga. Delodajalec lahko delavcu
odreče izrabo letnega dopusta na dneve, ki jih ima delavec pravico
sam določiti samo pod pogojem, če bi odsotnost delavca na te dni
resneje ogrozila delovni proces.

 

Delodajalec
lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov
letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.

 

Obvezno je
izkoristiti najmanj dva tedna v kosu. Se delavec lahko temu
odreče?

 

Ne,
v skladu z že predhodno pojasnjenim namenom dopusta in zakonskimi
določbami, ki temeljijo tudi na zavezujočih mednarodnih
dokumentih.

 

Koliko dopusta
mora zagotoviti nov delodajalec, če delavec med letom zamenja
službo?

 

Če
delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim
delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo
sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri
tem delodajalcu, razen če delavec z novim delodajalcem dogovori
drugače. Za vsak mesec dela pri posameznem delodajalcu torej
delavcu pripada 1/12 letnega dopusta po kriterijih za odmero
letnega dopusta, ki veljajo pri posameznem delodajalcu. Pri
izračunu sorazmernega dela se najmanj polovica dneva zaokroži na
cel dan dopusta.

 

PRIMER: Delavec
med letom zamenja zaposlitev in pri novem delodajalcu začne delati
1. maja. Pri novem delodajalcu ima pravico do 8/12 oziroma 2/3
letnega dopusta, ki bi jih sicer imel pri tem delodajalcu za celo
leto (če bi za celo leto dela pri tem delodajalcu imel pravico do
24 dni dopusta, bi za takšno obdobje zaposlitve imel pravico do 16
dni letnega dopusta). Z novim delodajalcem pa se delavec lahko
dogovori tudi, da določeno število dni letnega dopusta, ki jih ni
izrabil pri prejšnjem delodajalcu, prenese in izrabi pri novem
delodajalcu.

 

Pri
izračunu sorazmernega dela se najmanj polovica dneva zaokroži na
cel dan dopusta.

<a name="_Hlk518984094" id="_Hlk518984094"> </a>

Lahko
delodajalec od delavcev zahteva, da naredijo plan izrabe letnega
dopusta?

 

Da,
delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj
dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.

 

Lahko
delodajalec delavcu sam splanira izrabo letnega
dopusta?

 

Letni dopust se
izrablja v dogovoru med delavcem in delodajalcem. O načinu in času
izrabe sicer odloča delodajalec, pri tem pa mora upoštevati tudi
možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske
obveznosti in ne samo potrebe delovnega procesa. Delodajalec mora
torej omogočiti delavcu, da ga ta predhodno seznani s svojimi
predlogi oziroma potrebami za izrabo letnega dopusta.

 

Zaradi potreb
delovnega procesa je možno določiti tudi kolektivni dopust v
določenem obdobju leta (meseca) in o tem delavce predhodno
obvestiti (z letnim razporedom delovnega časa v začetku leta). Pri
tem pa delodajalec ne sme omejiti ali celo negirati pravice delavca
do letnega dopusta zaradi potreb na njegovi strani (počitek in
rekreacija ter družinske obveznosti).

 

<a name="_Hlk518984479" id="_Hlk518984479">Ali lahko
delodajalec prekine dopust delavcu in ga pokliče nazaj v službo –
kdaj v in v katerih primerih?</a>

 

Praviloma mora
delodajalec delavcu omogočiti izrabo letnega dopusta na način, da
je uresničen namen te pravice, pri kateri je bistveno, da gre za
prekinitev opravljanja delavčevih delovnih obveznosti zaradi
počitka in rekreacije ter izrabe prostega časa v skladu z njegovimi
potrebami in interesi in je delodajalec že predvidel odsotnost
delavca in ustrezno organiziral delovni proces.

 

V
kolikor bi v primeru izrednih okoliščin prišlo do drugačnega
dogovora med delavcem in delodajalcem, menimo, da je tudi takšen
dogovor možen.

 

Kako je z
»motenjem« na dopustu – služben telefon in klici delodajalca? Se
mora delavec oglasiti – bi lahko bil odpuščen zaradi
tega?

 

Enak odgovor
kot na prejšnje vprašanje.

 

Ali lahko
delavec dopust izrablja po urah? Npr. Danes 2 uri, drugo sredo 6
ur?

 

Ne.
Letni dopust se določa in izrablja le v delovnih dnevih in ne po
urah. Najmanjša še dopustna enota izrabe letnega dopusta je delovni
dan.

 

Dva tedna mora
delavec izkoristiti v kosu – Ali lahko cel dopust izkoristi v enem
kosu?

 

Seveda lahko
delavec celotni dopust izrabi tudi naenkrat (v kolikor se tako
dogovori z delodajalcem).

 

Ali se delavec
lahko odpove dopustu oz. ga zamenja za izplačilo denarnega
nadomestila namesto dopusta?

 

Ne,
taka izjava oziroma dogovor bi bil neveljaven. O denarnem
nadomestilu za neizrabljen dopust se delavec in delodajalec lahko
dogovorita le ob prenehanju delovnega razmerja.

 

Kaj če delavec
izrabi več dopusta/prejme več regresa kot mu
pripada?

 

V
tem primeru lahko delodajalec zahtevek uveljavlja po civilnem pravu
(obogatitveni zahtevek).

 

V
primeru preveč izplačanega regresa za letni dopust pa je mogoče
uporabiti tudi institut pobota izplačila plače. Pobot plače je
namreč možen, če ima delodajalec, ki je delavcu dolžan izplačati
plačo, hkrati tudi sam kakšno terjatev do delavca oziroma če
delavec kaj dolguje delodajalcu. V zvezi s pobotom je treba
opozoriti, da se za veljavnost pobota zahteva pisno soglasje
delavca. Soglasje za pobot pa lahko delavec poda šele po nastanku
delodajalčeve terjatve.

 

Šolske
počitnice in dopust – pravica: teden dni dopusta v času šolskih
počitnic

 

Starši
šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega
dopusta v času šolskih počitnic.

 

Starši, ki
zaradi starševstva delajo s krajšim delovnim časom npr. 4 ure
dnevno – kako se njim odmeri letni dopust in kako ga
izrabljajo?

 

Tudi delavci,
ki delajo s krajšim delovnim časom imajo pravico do najmanj štirih
tednov letnega dopusta. Če imajo zaradi dela s krajšim delovnim
časom delovno obveznost razporejeno na manj dni v tednu (npr. na
štiri dni po pet ur), je v skladu s splošnim pravilom od tega
odvisno število dni letnega dopusta, ki jim pripada (v primeru
štiri-dnevnega delovnika ima delavec pravico do najmanj 16 dni
letnega dopusta). Na enak način se dopust tudi izrablja. Ko bo tak
delavec izrabil osem dni dopusta, bo od dela dejansko odsoten dva
tedna.

 

Ali ima mamica
na porodniškem pravico do regresa?

 

Seveda, vsak
delavec v delovnem razmerju ima pravico do letnega dopusta in
regresa, ne glede na to, ali dela ali pa je zaradi kakršnega koli
razloga opravičeno odsoten.

 

<a name="c19227" id="c19227"></a><a name="c19230" id=
"c19230"></a>Odvisnost
dopusta od delovne dobe?

 

Starejši
delavec, torej delavec, ki je starejši od 55 let ima že na podlagi
zakona pravico do treh dodatnih dni letnega dopusta. Sicer pa
dodatne dni letnega dopusta glede na določeno dopolnjeno delovno
dobo določajo
kolektivne pogodbe.

 

 

Vir: Spletne
strani MDDSZ [05.06.2020].

 

Vsebina
pojasnila / mnenja FURS-MF temelji na naslednji zakonodaji
(zakonski in podzakonski predpisi):

· 
<a href="http://www.superdavki.com/article/18874/ref_cat/137"
target="_top">Zakon o delovnih
razmerjih - ZDR-1</a>, Uradni list
RS, št. 21/13 (78/13-popr.), 47/15-ZZSDT, 33/16-PZ-F, 52/16-ZDR-1A,
22/19-ZPosS in 81/19-ZDR-1B.

· 
<a href="http://www.superdavki.com/category/138"
target="_top">Kolektivne
pogodbe</a>, ki veljajo/se
uporabljajo v Republiki Sloveniji.

 


OPOMBA: Zapis zakonodaje, na katerem temelji mnenje MDDSZ, je
pripis uredništva.

 
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

REGRES ZA LETNI DOPUST, ODSTONOST Z DELA ZARADI RAZLOGOV VIŠJE SILE IN LETNI DOPUST – Najpogostejša vprašanja in odgovori (05.06.2020)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE