Iz sklopa – modula:
PRAKSA/Mnenja FURS-MF/Dohodnina/ …
REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrstvo za finance
Številka: brez številke
Datum: 13.05.2022
NEOBDAVČENA VIŠINA NADOMESTILA ZA
PREHRANO DELAVCEV
Višina najvišjega neobdavčenega nadomestila za prehrano delavcev
že več let znaša 6,12 EUR. Za ta denar ni več mogoče dobiti
normalne (kaj šele zdrave) malice med delom, zlasti ne v Ljubljani,
kjer se cene malic (menza stil) gibljejo od 7,5 EUR navzgor. Vladi
se predlaga, da zviša najvišji neobdavčeni znesek za prehrano
delavcev na vsaj 7,5 EUR in tako delodajalce vzpodbudi, da bodo s
spremembami kolektivnih pogodb lahko izplačali višji znesek in s
tem delavcem zagotovili zdrav obrok, kar se bo poznalo tudi na
delovni uspešnosti (manj bolniških, bolj zdravi delavci
...).
Odziv Ministrstva za finance:
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz
delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17,
71/18, 104/21 in 114/21; v nadaljnjem besedilu: uredba) je izdana
na podlagi 3., 4., 7. in 8. točke prvega odstavka 44. člena Zakona
o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12,
52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15,
63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19 in 39/22; v nadaljnjem besedilu:
ZDoh-2) in četrte alineje tretjega odstavka 3. člena Zakona o
posebnem davku na določene prejemke (Uradni list RS, št. 72/93,
22/94, 45/95 in 12/96). Z navedenimi določbami je vladi dano
pooblastilo za določitev pogojev in višin, do katerih se določena
povračila stroškov v zvezi z delom in določeni drugi dohodki iz
delovnega razmerja ne vštevajo v davčno osnovo. Z drugim odstavkom
44. člena ZDoh-2 pa je vladi dan zakonski okvir glede določanja
višin povračil stroškov. Pri določanju višin povračil stroškov v
zvezi z delom in dohodkov, ki jih v skladu s 3., 4., 7. in 8. točko
prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 določi vlada, se kot podlago
upošteva raven posameznih navedenih pravic delojemalcev, določena z
zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države. Če delodajalec
izplačuje navedena povračila stroškov v zvezi z delom in dohodke,
ki so višji od zneskov, ki jih za navedena povračila in dohodke
določi vlada, se znesek posameznega povračila oziroma dohodka v
delu, ki presega znesek, določen s strani vlade, všteva v davčno
osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Po
zakonskem pooblastilu iz drugega odstavka 44. člena ZDoh-2 mora
torej vlada pri določanju višin v uredbi kot podlago upoštevati
raven posameznih pravic delojemalcev, ki je določena z zakoni in s
kolektivnimi pogodbami na ravni države. Za spremembo višin
neobdavčenega dela povračil stroškov in drugih dohodkov iz
delovnega razmerja je torej relevantna sprememba ravni oziroma
višine ravni pravic do povračila stroškov iz delovnega razmerja in
drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno
osnovo. Po zakonu je torej podana podlaga za usklajevanje
obravnavanih zneskov z rastjo pravice delavcev po zakonih oziroma
kolektivnih pogodbah na ravni države.
V
skladu z 2. členom uredbe se povračilo stroškov za prehrano med
delom ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja za
vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure ali več, do
višine 6,12 evra. Če je delojemalec na delu prisoten deset ur ali
več, se za ta dan, poleg povračila stroškov za prehrano med delom
do višine 6,12 evra, v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja
ne všteva povračilo stroškov za prehrano med delom, do višine 0,76
evra za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah
prisotnosti na delu.
Pravica delojemalcev do povračila stroškov za prehrano med delom je
s kolektivnimi pogodbami na ravni države določena različno. Po
pregledu vseh 34 kolektivnih pogodb, veljavnih na ravni države,
pravica do povračila stroškov za prehrano med delom v nobeni
kolektivni ni določena višje od neobdavčenega zneska po uredbi, pri
čemer ima 10 kolektivnih pogodb določeno pravico z vezavo na znesek
po uredbi.
Upoštevaje zakonsko pooblastilo in pregled ravni pravice po
kolektivnih pogodbah na ravni države ugotavljamo, da v zadnjem
obdobju (npr. zaradi dviga cen hrane) še ni prišlo do splošnega
dviga ravni pravice do povračila stroškov za prehrano med delom, ki
je določena z zakoni in kolektivnimi pogodbami na ravni države, kar
bi upoštevaje zakonsko pooblastilo, dajalo podlago vladi za dvig
zneska povračil stroškov za prehrano med delom, do katerega se ti
ne vštevajo v davčno osnovo. Kot navedeno se višine povračil
stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, do katerih se ti
ne vštevajo v davčno osnovo, po zakonu usklajujejo z rastjo pravic
do navedenih dohodkov po zakonih in kolektivnih pogodbah na ravni
države, ne pa z inflacijo oziroma rastjo cen, na čemer temelji
obravnavani predlog.
Vsebina pojasnila / mnenja MF
temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
· Zakon o dohodnini -
ZDoh-2, Uradni
list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J,
75/12-ZDoh-2K, 40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl.
US št. U-I-175/11-12, 23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N, 55/15-ZDoh-2P,
102/15-ZUJF-E, 63/16-ZDoh-2R, 69/17-ZDoh-2S, 21/19-ZDoh-2T,
28/19-ZDoh-2U, 66/19-ZDoh-2V, 152/20-ZZUOOP, 203/20-ZIUPOPDVE,
15/21-ZDUOP, 206/21-ZDUPŠOP in 39/22-ZDoh-2Z.
· Uredba o davčni obravnavi
povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja -
Uredba-davčna,
Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17, 71/18, 104/21 in
114/21.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje MF, je pripis uredništva.