Iz sklopa – modula:
PRAKSA/Mnenja FURS-MF/Ostalo/ …
REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Številka: /
Datum: 15.11.2023
KLJUČNE REŠITVE novele ZDR-1D
1.
Izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi
in obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi (tudi pri opravljanju
dela v tujini)
Dopolnjen je tretji odstavek 17. člena
ZDR-1, ki predstavlja podlago, da lahko delavec, če mu ob sklenitvi
ni izročena pisna pogodba o zaposlitvi z vsemi obveznimi
sestavinami, ki so na zakonski ravni določene za to pogodbeno
razmerje, zahteva izročitev pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki (z
vsemi potrebnimi sestavinami/informacijami) in uveljavi sodno
varstvo.
Z dopolnitvijo v 31. členu ZDR-1 se
prenaša zahteva iz Direktive 2019/1152/EU, ki v okviru obveznosti
zagotavljanja informacij zahteva, da se delavcu zagotovijo tudi
ustrezne informacije o pripadajočem plačilu, ki morajo zajemati vse
sestavine plačila (vključno s plačilom dodatkov, tudi za nadurno
delo), ter informacijo o morebitni pravici do usposabljanja, ki ga
zagotovi delodajalec. Ob tem je treba upoštevati prehodno ureditev,
ki določa, da se spremenjeni 31. člen uporablja za pogodbe o
zaposlitvi, sklenjene po uveljavitvi te spremembe.
V 209. členu je dodatno določena obveznost, da se delavcu, ki je
napoten na delo v tujino, zagotovi informacije o plačilu za delo,
do katerega je delavec upravičen v skladu s pravom, ki se uporablja
v državi gostiteljici ter informacija o povezavi na enotno uradno
nacionalno spletno mesto.
2.
Predlog delavca za sklenitev nove
pogodbe o zaposlitvi zaradi izboljšanja zaposlitve oziroma pogojev
dela
S tem institutom se prenaša zahteva Direktive 2019/1152/EU, da se
delavcu omogoči, da od delodajalca zahteva drugo, predvidljivejšo
in varnejšo obliko zaposlitve, kadar je ta na voljo. Poleg tega
mora delodajalec delavcu na njegovo zahtevo podati odgovor, ki ga
obrazloži, kadar do sklenitve spremenjene oziroma nove pogodbe o
zaposlitvi ne pride.
Delavec lahko z namenom izboljšanja zaposlitve oziroma pogojev dela
delodajalcu predlaga spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev
nove pogodbe o zaposlitvi (npr. namesto pogodbe o zaposlitvi za
določen čas, pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ali namesto
pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, pogodbo o zaposlitvi za
polni delovni čas). Predlog lahko delavec poda po poteku šestih
mesecev zaposlitve oziroma po poteku poskusnega dela, ko traja dlje
kot šest mesecev (zaradi začasne odsotnosti delavca z dela).
Delodajalec mora svojo odločitev pisno utemelji najkasneje v 30
dneh. V tem roku se lahko sklene nova pogodba o zaposlitvi ali se
pogodba spremeni ali delodajalec pisno utemelji možnost/nemožnost
sklenitve pogodbe.
Ureja se tudi primer, ko delavec delodajalcu naknadno poda enak
predlog – delodajalec je v tem primeru dolžan pisno utemeljiti
svojo odločitev le, če je od predhodno podanega predloga preteklo
najmanj eno leto.
3.
Redefinicija poskusnega
dela
V 125. členu ZDR-1 je na novo določena obveznost upoštevanja
sorazmernosti trajanja poskusnega dela v pogodbi o zaposlitvi za
določen čas (trajanje poskusnega dela se določi glede na čas
trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas in naravo dela). Če se
sklene nova zaporedna pogodba o zaposlitvi za določen čas za isto
delo, ta ne sme vključevati poskusnega dela.
4.
Oskrbovalski dopust
Uvaja se pravica do petih delovnih dni neplačane odsotnosti z dela
v primeru potrebe po znatnejši negi družinskega člana ali osebe, s
katero delavec živi v skupnem gospodinjstvu, zaradi zdravstvenih
razlogov, kadar delavec ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu
s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.
Določena je obveznost delavca, da delodajalca pred nastopom te
odsotnosti o tem obvestiti, pa tudi o razlogu nastale odsotnosti.
Če zaradi objektivnih okoliščin odsotnosti to ni mogoče, mora
delodajalca obvestiti najpozneje v treh delovnih dneh po nastopu
odsotnosti. Pravico do odsotnosti delavec izkaže s predloženo
izjavo delodajalcu, v kateri navede okoliščine odsotnosti, osebo,
kateri mora zagotoviti znatnejšo nego in ostala dejstva, vezana na
razlog odsotnosti, pri čemer upošteva veljavno splošno ureditev
obveznosti obveščanja, obveznosti varovanja in spoštovanja
delavčeve osebnosti in ščitenja njegove zasebnosti ter varstva
delavčevih osebnih podatkov.
Ob tem se dodatno določa, da delavec ob izjavi predloži dokazila,
ki izkazujejo dejstva iz izjave (gre za dokazila, ki jih delavec
lahko predloži glede na okoliščine odsotnosti. Zaradi same narave
potrebe po znatnejši negi so lahko dokazila glede na zelo
specifične okoliščine različna in zakon na tem mestu pušča odprt
krog ustreznih dokazil, kot npr. zdravniško potrdilo, potrdilo
centra za socialno delo ipd). Dokazila lahko vsebujejo nujno
potrebne osebne podatke upravičenca do nege.
5.
Pravica do krajšega delovnega časa
zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega
življenja
Uvaja se možnost dela s krajšim delovnim časom za določen čas
delavca z otrokom do osmega leta starosti (ne glede na ureditev v
predpisih o starševskem varstvu) in delavca – oskrbovalca v primeru
oskrbe zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega
življenja. Ob tem se določa rok, v katerem se mora delodajalec na
delavčev predlog odzvati oziroma utemeljiti svojo odločitev
najkasneje v 15 dneh.
6.
Predlog delavca za opravljanje dela
na domu in drugačno razporeditev delovnega časa
Če delavec predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje
dela na domu ali predlaga drugačno razporeditev delovnega časa
zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, mu
mora delodajalec pisno utemeljiti svojo odločitev najkasneje v 15
dneh. Pisna utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski poti na
elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga
delodajalec.
7.
Dopolnitev neutemeljenih odpovednih
razlogov
Kot absolutno neutemeljen odpovedni razlog je dodatno vključen
primer odpovedi zaradi opravljanja dela na domu ali s krajšim
delovnim časom ali v drugače razporejenem delovnem času zaradi
potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ali zaprosilo
za tak način opravljanja dela.
Dodatno se v 90. člen ZDR-1 vnašata zahtevi Direktive 2019/1152/EU
in Direktive 2019/1158/EU po sprejetju ustreznega ukrepa, s katerim
se prepovejo odpoved ali odpovedi enakovreden ukrep in vse priprave
na tako odpoved delavcem, ker so uveljavljali pravice iz obeh
direktiv (v smislu pripravljalnih dejanj na odpoved je možno šteti
tudi iskanje novega delavca).
8.
Agencijsko delo
Poleg že določenih informacij, ki jih mora delodajalec za
zagotavljanje dela zagotoviti delavcu, ki ga napoti na delo k
uporabniku, se dodatno določa, da mora biti delavec pisno obveščen
o uporabniku. Dodatno se določa pravica delavca, da pisno obvestilo
iz četrtega odstavka 62. člena ZDR-1 (pisno obvestilo o napotitvi k
uporabniku) lahko natisne.
Spreminja se višina nadomestila plače v primeru predčasnega
prenehanja dela pri uporabniku/v času, ko agencija ne zagotavlja
dela pri uporabniku: iz 70% minimalne plače se zviša na 80% plače
delavca (kot velja za nadomestilo plače v primeru čakanja na delo:
80% povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh
mesecev/iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih).
9.
Nadgraditev postopka redne odpovedi
pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga
Na novo se določa rok možne odpovedi, če
bi delavec ponovno kršil pogodbeno in drugo obveznost iz delovnega
razmerja po tem, ko je bil s strani delodajalca pisno opozorjen na
kršitev oziroma neizpolnjevanje obveznosti (rok, v katerem delavec
ne sme ponovno storiti kršitve, se spreminja iz enega leta na šest
mesecev) in skrajšuje se najdaljši dovoljeni rok, v primeru, da je
rok določen v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti (in sicer iz
dveh let na 18 mesecev).
Na novo se določi obveznost
delodajalca, da delavcu v primeru podaje opozorila pred odpovedjo
na njegovo pisno zahtevo, ki jo lahko poda v treh delovnih dneh od
prejema pisnega opozorila, omogoči, da se v razumnem roku, ki ne
sme biti krajši od treh delovnih dni in ne daljši od 30 dni, o njih
izjavi (izjava o očitanih kršitvah), razen če obstajajo okoliščine,
zaradi katerih bi bilo od delodajalca to neupravičeno pričakovati.
S tem se na zahtevo delavca izvede zagovor o okoliščinah kršitve in
se na predlog delavca vključi tudi predstavnika delavcev (sindikat,
če delavec ni član sindikata, pa svet delavcev oziroma delavski
zaupnik) ali druga oseba, ki jo delavec pooblasti.
Odločitev o pisnem opozorilu pred odpovedjo, v katero delodajalec
vključi morebitne navedbe, ki jih je podal delavec glede očitanih
kršitev, mora biti podana v osmih dneh po podani izjavi delavca,
izražena v pisni obliki, obrazložena in vročena delavcu.
10.
Varstvo delavskih
predstavnikov
Spreminja se zadržanje učinkovanja odpovedi za predstavnike
delavcev. Če predstavnik delavcev uveljavlja nezakonitost odpovedi
pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku, se zadržanje učinkovanja
prenehanja pogodbe o zaposlitvi podaljša do odločitve v sporu na
prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev. Obenem se zvišuje
nadomestilo plače predstavnika delavcev v času, ko mu delodajalec
prepove opravljati delo (na 80 % njegove povprečne mesečne plače za
polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev/iz obdobja dela v zadnjih
treh mesecih).
Uvaja se tudi možnost vzpostavitve posebnega sklada, katerega namen
je povračilo izplačanih nadomestil delavcu za čas prepovedi
opravljanja dela v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o
zaposlitvi, ko sodišče prve stopnje ugotovi, da je bilo prenehanje
pogodbe o zaposlitvi zakonito.
11.
Pravica do odklopa
Uvaja se obveznost delodajalca, da delavcu zagotovi pravico do
odklopa, tako da delavec v času izrabe pravice do
počitka/upravičenih odsotnosti z dela ne bo na razpolago
delodajalcu ter se določa obveznost delodajalca, da z namenom
konkretizacije te pravice sprejme ustrezne ukrepe v kolektivni
pogodbi na ravni dejavnosti oziroma delodajalca.
Delodajalec mora ustrezne ukrepe sprejeti v roku enega leta od
uveljavitve novele zakona.
12.
Daljše obdobje za prenos letnega
dopusta
V primerih iz četrtega odstavka 162. člena ZDR-1 se obdobje za
prenos letnega dopusta podaljšuje do 31. marca leta, ki sledi letu,
v katerega je možen prenos letnega dopusta v skladu s tretjim
odstavkom tega člena.
13.
Pravice za žrtve nasilja v
družini
Za delavce, žrtve nasilja v družini se uvaja:
·
pravica predlagati sklenitev pogodbe o zaposlitvi s krajšim
delovnim časom (t. i. posebni part-time – pravica do plačila za
delo po dejanski delovni obveznosti, druge pravice in obveznosti iz
delovnega razmerja pa kot delavec, ki dela polni delovni čas, če z
ZDR-1 ni drugače določeno); delodajalec mora svojo odločitev pisno
utemeljiti najkasneje v 15 dneh;
·
pravica do petih delovnih dni plačane odsotnosti v posameznem
koledarskem letu v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih
postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini – delavec
mora delodajalca obvestiti o odsotnosti najpozneje tri delovne dni
pred nastopom odsotnosti ter delodajalcu predložiti potrdilo centra
za socialno delo o izdelani oceni o ogroženosti zaradi nasilja v
družini, dokazilo o podani prijavi na policijo ter dokazilo o
urejanju zadev v zvezi z nasiljem v družini;
·
odreditev opravljanja dela preko polnega delovnega časa,
neenakomerna razporeditev ali začasna prerazporeditev delovnega
časa ali nočnega dela je dopustna le s predhodnim pisnim soglasjem
tega delavca;
·
v primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva je
dokazno breme na strani delodajalca.
14.
Subsidiarna odgovornost pogodbenika
za izplačilo plače delavcem v gradbeništvu
Ureja se nediskriminatorno subsidiarno odgovornost pogodbenika za
neplačilo plače delavcu, in sicer v okviru izvajanja storitve v
okviru podizvajalstva. Naročnik storitve, pri katerem podizvajalec
izvaja storitev, je subsidiarno odgovoren za neplačilo plače
delavcu s strani delodajalca podizvajalca, in sicer v skladu z
določbami ZDR-1. Subsidiarna odgovornost velja za dejavnost
gradbeništva.
15.
Delo otrok
Skladno z ugotovitvijo Evropskega odbora za socialne pravice se
redefinira časovno trajanje dela otrok, mlajših od 15 let, ki
opravljajo lažja dela v času šolskih počitnic tako, da to delo ne
presega šest ur dnevno (prej sedem) in 30 ur tedensko (prej 35) ter
se dodatno zahteva neprekinjen počitek v trajanju najmanj dveh
tednov v času šolskih letnih počitnic.
Vir: Spletne strani Vlade
Republike Slovenije [16.11.2023].
Vsebina pojasnila / mnenja MDDSZ
temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
· Zakon o
delovnih razmerjih - ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/13
(78/13-popr.), 47/15-ZZSDT, 33/16-PZ-F, 52/16-ZDR-1A, 22/19-ZPosS,
81/19-ZDR-1B, 175/20-ZIUOPDVE, 203/20-ZIUPOPDVE, 15/21-ZDUOP,
119/21-ZČmIS-A, 206/21-ZDUPŠOP, 15/22-ZDR-1C,
54/22-ZUPŠ-1,141/22-ZNUNBZ in 114/23-ZDR-1D.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje MDDSZ, je pripis uredništva.