Ojla.
Ne
vem, zakaj vam pišem, ko imam toliko drugega dela, ampak ne morem
iz svoje kože.
Corona
virus #ostanidoma
Dnevi
resne osamitve. Hvala bogu, tašče ne bo na nedeljskem kosilu. Prvič
po dvajsetih letih ne bom poslušala očitke, da imam vse
zanemarjeno, da cele dneve visim v službi … Cenim njeno iskrenost,
kljub temu pa si ne morem pomagati. Pri dveh najstnikih in možu, ki
dela kot konj, ne more biti vse idealno. Letno in zimsko garderobo
sem zamenjala v omarah in ugotovila, da nekaterih oblek sploh nisem
reciklirala in sem jih čuvala za taboljše čase. Boljši časi niso
prišli, zato se bom vsak dan oblekla v te obleke, da bom imela
boljši občutek.
Kar
se tiče službe, nimam boljšega občutka. Problem so stranke, ki ne
prinesejo dokumentov, nimajo mejlov in poslujejo le preko mobijev.
Kličem, prosim, rotim, grozim… vsi se zavedajo, da so roki za
predložitev obračunov podaljšani in jim je dokumentacija zadnja
briga. In prav imajo, zakaj težim, za preživetje gre, za življenje,
jaz pa kar naprej nekaj zahtevam.
Vsi
vedo, da bo interventni zakon prinesel nekaj za njih, kaj pa naj
računovodski delavci takoj povemo, čeprav zakon še ni potrjen.
Tinček (saj se ga spomnite!), je klical, da ga bo ta
kronani virus čisto
uničil, kaj naj naredi, ko v njegovem s.p.ju sta zaposleni žena in
svakinja. Se mora odločiti, katero naj da na Zavod za zaposlovanje.
Kdaj naj plača prispevke, ali bodo uni (misli na davkarijo)
kontrolirali stanje na njegovem TRR-ju in kaznovali, če ne bo
plačal takoj in pošparal denar za tahude čase…
Delo
od doma se mi ne dopade. Resda je vse bolj »izi«, ampak v
pomanjkanju delovnega ritma ni to to. Manjka mi naš taglavni, kajti
on vsakodnevno poskrbi za kakšno akcijo. »mimica, poglej če je una
nakazala svoj dolg in če jé, plačaj unmu … » Hvala šef, se
razumemo! To ni pogovor v šifrah, ampak po tolikih letih skupnega
dela veš, kaj ti hoče povedati. Pa še predvidiš vsako naslednjo
potezo. Prav zaradi slednjega mi manjka snažilka Fani, ki je
poskrbela, da smo bile obveščene o vsem, kaj se dogaja in kaj se bo
dogajalo v firmi. Povedala je strogo zaupno vsaki sodelavki
posebej, da smo že istega dne vse vedele, kaj je za pričakovati.
Vedela je, da sva si s šefom na ostro (čili stajl), zato je tudi
meni malo popihala na dušo, kao šef ji ne dovoli dovolj čistil,
šteje wc rolice (preverja preveliko porabo), celo podpisal se je s
flumastrom na wc školjki in očital, da se je ni dotaknila cel
mesec, ker njegov podpis z datumom je še tam… Skratka ni čistilke,
ni novih zaupnih informacij. Kurir se pritožuje, da mora en kup
opravkov sedaj narediti za taglavnega, od prinašanja zdravil in
pripomočkov iz lekarne za dojenčka do nabave živil po seznamu.
Hudo. Upam, da bo to dobil plačano »na roko«, samo kot poznamo
zadeve so čisto drugačne.
Dobra
stvar pri vsem tem je, da sem se brez posebnih problemov povezala s
firmo tako, da nemoteno vnašam podatke, obdelujem plačila in
izdelujem letne izkaze, ko vse natančno preverim in odkljukam, da
je OK. DDD-DDD in DDPO lepo funkcionirata. Čestitke našemu FURS-u
(programa funkcionirata), vnos poteka gladko, le tisk pri navedenih
izpiskih je tako droben, da bi rabila korekcijska očala za kakšno
številko večja. Razdalja med besedilom in vnosom je tudi kar
velika, da moramo ful paziti, da ne vnesemo v napačno
vrstico.
Nekaj
bilanc in davčnih obračunov je šlo naprej, ostali pa bodo po
predvidevanjih prej, kot je podaljšani datum.
Moja
najstnika sta tudi v osami, vsak v svoji sobi. Sin si je nataknil
slušalke in nič ne sliši, tamala pa do ušes zaljubljena, non stop
buli v mobi, FB in Viber. Nima časa niti pogledati, ko jo kaj
vprašam; tako se ji mudi odgovoriti … včasih ko smo si mi
dopisovali in pošiljali ljubezenska pisma, je minil teden in več,
preden sem dobila pismo, nanj odgovorila in poslala nazaj. To so
bili časi, ko smo bili narazen in smo bili skupaj.
Tudi
danes smo skupaj, le narazen moramo biti. V naše skupno dobro.
Ravnati moramo tako, da naredimo nekaj več za dvig naše imunitete,
ne dovolimo depresiji, da postane naše spremljevalka, obvarujmo
sebe in svoje bližnje, ravnajmo po pameti, kajti Korona virus
izbira gostitelje, ki ga podcenjujejo ali pa ignorirajo.
Bodite
zdravi, dragi moji.
Lp,
mimica