krpan in druščina postani član

Naslov teme: ZGD-spregled pravne osebnosti

1063  07.11.2000 - 16:27h / Ostalo / Avtor: Paula / 193 / 10

Zanima me praktična uporaba 6. člena ZGD, ki govori o tem, da tudi družbeniki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem v določenih primerih. Če vzamem za primer zlorabo pravne osebe za oškodovanje upnikov, kakšen bi bil postopek, da bi upnik lahko dobil poplačano svojo terjatev od družbenikov? Verjetno je potrebno v sodnem postopku dokazati ZLORABO pravne osebe, kar pa ni tako enostavno. Je kdo že poskušal kaj takšnega?

Lep pozdrav!

MALI PRINC - 07.11.2000 - 16:51

Spregled pravne osebe kot take je v naši sodni praksi pravo nerojeno dete.
Sodišča se za to zelo težko odločajo, po mojih izkušnjah celo odvetniki sami ne svetujejo tega.
Poskusi, saj nov zakon o izterjavah prinaša kar nekaj novosti, tudi za zaščito upnika, še vedno pa se (moje mnenje) bolj nagiba k zaščiti dolžnika.
lp

Paula - 07.11.2000 - 16:59

Se strinjam, toda morda smo si tudi sami precej krivi, da je tako. Seveda je glavni problem počasno delo sodišč in dragi postopki.

LP

črna - 07.11.2000 - 19:50

Lahko ti povem iz izkušenj zapriseženega sodnega izvedenca, da se tudi sodišče tega otepa. Menda je to zelo, zelo težko dokazati in še nimamo promera v sodni praksi, da bi kdo bil kaznovan za spregled pravne osebnosti.
Sodni izvedenec je to celo predlagal v eni zadevi, ko je 100% družbenik podjetja sam predlagal stečaj v smislu zakona o finančnem psolovanju. Po pregledu dokumentacije je bilo jasno, da gre za spregled pravne osebnosti, ker je družbenik v svojo korist zmanjšal premoženje družbe in je vedel ali bi moral vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.
Vendar zgodilo se ni nič, danes je to podjetje izbrisano iz registra.
Toliko o naši pravni državi!
Potem pa se je izvedenec vprašal, zakaj bi sploh še kaj takega napisal, saj si nakoplješ le sovražnike, učinka pa nobenega.
LP.

HM - 08.11.2000 - 00:32

Spregled pravne osebnosti se uveljavlja v pravdnem postopku. Tozbo je upravicen vloziti upnik. Sodisce brez vlozene tozbe ne mora odlocati. Tako da ce se sami upniki ne bodo pobrigali za svoje terjatve, je to njihov problem. In tako je po celem svetu.

Zakon o financnem poslovanju ureja izbris druzbe iz sodnega registra po uradni dolznosti, brez stecaja in brez likvidacije. V navedenem zakonu je dolocena fikcija, da je druzbenik druzbe, ki se je izbrisala, dal soglasje, da prevzema dolgove druzbe. Upniki lahko terjatev (sedaj) od druzbenika uveljavljajo v dolocenem roku od izbrisa druzbe iz registra. Torej kaj cakajo? Drzava je upnikom omogocila nekaj kar je s stalisca Prava druzb, pogodbenega prava, Ustave... zelo sporno ... pa se vedno nic sami ne ukrepajo.

HM

grof Dracula - 07.11.2000 - 20:41

V naši transilvanski domovini imamo za takšne spreglede učinkovitejša sredstva. Domoroci v vaši alpski vasici se poslužujejo raznih fizičnih prijemov. Jaz, kot predstavnik finejše rase, pa si pomagam z zelo učinkovitimi nočnimi pohodi. Če rabite pomoč, izobesite črn trak na vaše okno. Odzivni čas je 24 ur, neupoštevajoč polno luno pri jasnem vremenu.

HM - 08.11.2000 - 00:08

V zvezi z institutom Spregleda pravne osebnosti je v Evropi (npr. tudi v Nemciji z veliko tradicijo v zvezi s pravom druzb) relativno malo sodne prakse (v Ameriki je tega precej vec - od tam je vse skupaj tudi prislo). Problemi so teoreticni (razlicne teorije o pravnih osebah (druzbe)...) ter prakticni (dokazovanje v postopku). Tuji in tudi domaci pravni strokovnjaki so se s tem problemom kar dosti ukvarjali, tako da se literaturo (za razliko od sodne prakse) da dobiti.

Navedeni institut ureja Zakon o gospodarskih družbah (6. clen), v doloceni meri pa tudi Zakon o financnem poslovanju (v III. poglavju). Zakon o izvrsbi in zavarovanju neposredne zveze s Spregledom.. nima.

Tudi v nasi sodni praksi so ze bili primeri uveljavljanja Spregleda... in po mojih podatkih je sodisce (tudi potrditev Vrhovnega sodisca) najmanj v enem primeru tozbi ugodilo (kdor zeli naj gre po sledi Sodbe II Ips 186/99). V parih primerih ni ugodilo, v parih primerih je slo za postopkovne napake.

Uveljavljenje Spregleda.. je v celoti v rokah upnikov, tako da je popolnoma vseeno ali ima sodisce le-tega rado ali ne (se ga otepa ali ne), kajti ko je tozba vlozena, mora o njej tako ali drugace odlociti (sodna praksa) in odlocitev obrazloziti. In tega si mi zelimo, a ne.

Samo na kratko o samo nekaterih problemih:
- sama formulacija Spregleda pravne osebe v 6. clenu ZGD je prevec zapletena in v vecini primerov v praksi neizvedljiva (kar najbrz sploh ni slabo)
- pojmi, ki jih zakoni uporabljajo so nedolocni (npr. kje se zacne zloraba? Kje se konca dobra vera in postenje?...)
- ker gre pri Spregledu.. za izjemo (rusenje?) enega od temeljnih nacel locevanja med osebnimi in kapitalskimi druzbami (druzbenik naj ne bi odgovarjal za dolgove druzbe), ter posledicno za poseg v ustavni kategoriji "svobodna gospodarska pobuda druzbenika" ter "lastninska pravica druzbenika", ga je potrebno dovoliti (sodisce) le izjemoma, razlagati pa zelo restriktivno.
- upnikov ima v pravdnem postopku problem dokazovanja dejanskega stanja, kajti pri dokazovanju zlorabe (namena druzbenika) so interni podatki druzbe praticno nujno potrebni, do njih pa ne more priti oz. jih druzbenik ne da, unici... (izjema je stecajni upravitelj, ki pa ni aktivno legitimiran za vlozitev tozbe po 6. clenu ZGD).
- upnik mora poleg zlorabe, dokazati tudi, da neka terjatev sploh obstaja, kajti pri Spregledu.. ne gre za nikakrsno klasicno kaznovanje, marvec za "prenos" odgovornosti za placilo neke terjatve (tudi) na druzbenika.
- stroski postopka, ki ima zelo nepredviden konec.
- in se in se in se...itd.

To vedno ponovim: bolj se vam splaca, da predno stopite v poslovanje z nekom, se malo bolj pozanimate glede njegovih bonitet, premozenjskega stanja, izkusenj drugih... ter si zavarujete posle z npr. hipotekami...itd.

HM


MARTIN KRPAN - 08.11.2000 - 08:17

HM, hvala za tvoje izčrpno mnenje. Pri nas smo včasih "krvavo potrebni" kakšnega praktičnega pravnega mnenja, z zanimanajem spremljam tudi vajin klepet z Nino na strani društva.

Paula - 08.11.2000 - 16:20

Res najlepša hvala za odgovor. Bom še malo raziskala to temo, nato pa se odločila, ali naj poskusim ali ne.

LP

črna - 08.11.2000 - 09:38

V omenjenem izvedenskem mnenju je bil glavni upnik DURS.
Ali potemtakem mora tudi ta sprožiti pravdni postopek, če je že najbrž sprožil izvršbo, vendar nad premoženjem podjetja?
Pa ne razumite me napak, ne potegujem se za brdavse!
Gre le za nekaj, če nekdo lahko utaji 15 mio SIT dajatev ( v tem zapisniku dursovcev je bila stvar čista in se to podjetje na odločbo prvostopenjskega organa na drugo stopnjo sploh ni pritožilo - je že vedelo zakaj) in ni kaznovan, smo vsi, ki redno plačujemo dajatve navadni bedaki!
In še to: izvedenec je kompletno dokumentacijo pregledal in so dokazi na dlani, ter fotokopije na sodišču. "Podjetje x" je bilo tako "naivno", da dokumentacije ni uničilo.
Naivno, ali prepričano, da se mu ne more zgoditi nič!?

HM - 09.11.2000 - 09:42

Najprej bi rad povedel, da pred sodisci davcni organ zastopa drzavni pravobranilec. Nisem cisto preprican vendar mislim, da imata pravobranilec in davcna razlicni mnenji, kako ravnati ko pride do situacije kot jo vi navajate. Pravobranilec naj bi bil mnenja, da je potrebno vloziti tozbo, davcna pa, da v primeru, ko bi izvrsilni naslov (odlocba o odmeri davka) obstajal, bi se lahko izvrsba nadaljevala kar zoper druzbenika, ki je, po Zakonu o financnem poslovanju podjetij, sedaj odgovoren za dolgove druzbe. Ce vas zanima to vprasanje, ki je v zadnjem casu zelo aktualno tudi z vidika civilnih postopkov in izvrsbe (ne samo upravnih postopkov), vam svetujem, da si preberete Podjetje in delo (zadnjo steviko, mislim da je 6, torej tisto, kjer so clanki o seminarjih iz Dneva pravnikov v Portorozu), clanek Dide Volk, ki pise o najnovejsi sodoni praksi ter v kaksno smer so sla sodisca glede teh vprasanj. Mislim, da so se izvrsilna sodisca postavila na stalisce, da ce ima nekdo izvrsilni naslov (sodbo sodisca) ter izvrsba tece zoper druzbo, ki je nato izbrisana, da se lahko nadaljuje zoper druzbenika in ni potrebno se enkrat vlagati posebne tozbe zoper samega druzbenika. Torej tudi vidik ekonomicnosti postopka. Kaj to sedaj pomeni za upravni (davcni) postopek? Ali lahko kar po analogiji ravnanj izvrsilnih sodisc tudi davcni organi ravnajo enako, brez da bi vlagalo poseben tozbe na redna sodisca? Potrebno je najbrz pogledati (in primerjati) specificnost dolocb v Zakona o izvrsbi in zavarovanju ter Zakona o davcnem postopku (in ZUPa)... in marsikaj drugega. Kako bo ravnal, se bo na koncu koncev morav odlociti sam davcni organ, kontrola pa bo Upravno sodisce.
Kaksno pa je moje mnenje, je tukaj nepomembno vprasanje.

HM