Uredništvo - 12.03.2021 - 09:33

Če so to storitve iste narave in se skladno z Zdoh štejeta za povezani osebi, je potrebno upoštevati peti odstavek 94. člena ZDDV-1 - če povezane osebe opravljajo storitve iste narave, se skupni znesek obdavčljivega prometa povezanih oseb ... šteje kot znesek, ki ga vsaka povezana oseba doseže sama.

Kaj obsega obdavčljivi promet, glejte sedmi odstavek 94. člena ZDDV-1:
- to so znesek obdavčenih dobav blaga in storitev (torej kraj je v Sloveniji, ne vštevajo se tiste storitve, kjer se kraj opravljanja opredeli druga država, npr. skladno z določilom 27. člena ZDDV-1, prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 itd.);
- izvozi blaga itd.

Torej všteva se ne samo "skupna" narava storitev (npr. samo gradbene), temveč tudi ostale obdavčene dobave in storitve ...

Popolna davčna rešitev - tokrat v paketu:
http://www.superdavki.com/account/register/subscribe

Uredništvo - 12.03.2021 - 13:46

DODATNO - Zgornje je zapisano, kot se "bere" določilo, saj nič ne piše, da se v znesek obdavčljivega prometa vštevajo zneski obdavčenih dobav enake narave, temveč gre za zneske obdavčenih dobav blaga in storitev (kot takih). Je pa res, da je pogoj, da povezane osebe opravljajo storitve iste narave. Ampak, kaj zdaj to pomeni, da zaradi pleskanja opravljata storitve iste narave? Ali zaradi opravljanja šivilskih in računovodskih storitev opravljata storitve drugačne narave?? :))

Banalni primer bi potem bil:
brat 1 - opravlja računovodske storitve = promet znaša 25.000 EUR
brat 1 - opravi pleskanje = promet je 100 EUR.

brat 2 - opravlja šiviljske storitve = promet znaša 25.000
brat 2 - opravi pleskanje = promet je 100 EUR.

To je treba raziskati, mogoče spišemo pojasnilo na to temo in pridemo do pravilnega zaključka. :))

Joc - 12.03.2021 - 13:17

Smem dodati vprašanje...?


Izvozi blaga se ne vštevajo?
Ali se tukaj noter vštevajo tudi izvozi blaga. SLO nezavezanec za DDV prodaja blago končnim potrošnikom v tretje države in del tudi v države EU (spletna prodaja).

Od 01.07.2021 bo meja za spletno prodajo blaga 10.000eur.
Ali to pomeni,  da bi v določenih primerih ko podjetnik preseže mejo 10.000 prometa v drugi državi članici moral iti (v posebenno ureditev obračuna DDV-ja ali v pridobitev tuje ID številke), hkrati pa mu v SLO vseeno ne bi bilo potrebno postati DDV zavezanec saj ne bi imel več kot 50.000 obdavčljivega prometa v SLO. Večina gre v izvoz v tretje države ali končnim potrošnikom EU?

 

Uredništvo - 12.03.2021 - 13:34

izvoz blaga iz Unije se tudi všteva (je naveden v drugi alineji sedmega odstavka 94. člena ZDDV-1).

Malo drugače je pri dobavah blaga na daljavo končnim potrošnikom v EU. Trenutna ureditev je, da je kraj dobave blaga v Sloveniji, v kolikor dobavitelj ne presega limita v drugi državi članic (takšne dobave se vštevajo v limit za obvezno identifikacijo v Sloveniji).
V kolikor preseže limit, ki velja za tovrstne dobave blaga na daljavo, v drugi državi članici, je kraj dobave tam, kjer se blago nahaja, ko se konča prevoz - tj. v drugi državi članici - v tem primeru se takšen promet ne všteva v limit za obvezno identifikacijo.

Po 1.7. zgornje velja enako. SIcer se "črtajo" limiti v posameznih državah članicah in velja skupna ureditev - 10.000,00. Torej, če davčni zavezanec ne bo presegel 10.000 dobav blaga v druge države članice, se bo kraj dobave štelo ozemlje Slovenije in posledično se bodo zneski vštevali v obdavčljivi promet za obvezno identifikacijo.
Če bo presegel limit 10.000, se bo kraj opravljene dobave štelo ozemlje, kjer se blago nahaja, ko se konča pošiljanje - tj. v drugi državi članici (torej, se ne bo vštevalo v obdavčljivi promet v Sloveniji za obvezno identifikacijo).
 

Uredništvo - 17.03.2021 - 09:10

Tako, objavili smo pojasnilo (naše mnenje), ki si ga lahko preberete tukaj:
http://www.superdavki.com/article/21028

Če še niste član(ica), potem priporočamo tudi paketno ponudbo:
http://www.superdavki.com/account/register/subscribe