xx - 21.11.2020 - 09:43

Joj, tole mi že gre na živce. Nenehno se samo sprašuje, koliko priznati plačila računovodji. 
Ko pa jaz naročim izdelavo pohištva ali karkoli, sicer mojemu s.p, ki mu vodim knjige, ne morem z njim 
nič glihati, pa še posloval bi samo brez računa.
Kulture do računovodij ni nič.

bacil - 21.11.2020 - 10:55

xx dam prav, je pa res tudi, da se je spletna trgovina na različne načine plačil (TRR, Paypal, razne kreditne kartice, druga net plačila s skopimi podatki plačnikov) močno razširila v Corona času. že v 1.valu sva s stranko imela to debato, saj sem imela kot zunanji računovodja nemogoče veliko dela z malimi vrednostmi in moj račun je bil močno povečan zaradi povečanega obsega dela (dejstvo: ko kupite v pekarni 5 štruc kruha, ne boste niti pomislili, da bi zahtevali količinski popust, zakaj je pri računovodskih opravilih drugače; zakaj moramo računovodje delati zastonj in se kar naprej prilagajati do meja nevzdržnosti - ampak to je druga tema). Takole sva rešila z mojo stranko (sva si šla nasproti): sistem izdanih računov na saldakonte je obdržal le še v primeru, ko njegova stranka poravna račun direktno na TRR, vsa ostala plačila: KK, net, Paypal je prenesel na sistem izdaje preko blagajne (kjer ločeno vodi vrsto plačila in jo lahko zasledujemo), ki jo knjižimo preko inkasa na dan in odpade ogromno dela njemu in nam: manjše št. izdanih računov, manjše oblikovanje šifrantov kupcev, manjše razknjiževanje plačil, manjše usklajevanje na saldakontih kupcev in seveda naš manjši račun za delo, vendar pošten in realen za oba, ne samo za enega.
Upam, da sem pomagala z idejo, dejstvo pa je, da se je treba pogovarjati tudi o načinu izvedbe, ne samo o nižanje cen na strani računovodstva. seveda je to moje skromno mnenje.

nena - 22.11.2020 - 15:18

Bacil, hvala za vaš komentar. Stranka nima kartic, temveč  po povzetju, stripe in TRR. Porabimo ogromno časa za razknjiževanje, ker je veliko izdanih računov dnevno in posledično plačil.

brabra - 22.11.2020 - 20:08

Bacil: enako dilemo imamo pri nas, voditi ali ne saldakonte. Različnih ne-TRR plačil imamo kar nekaj.
 
Če vzpostavim nesaldakontno vodenje, me skrbijo razhajanja na kontih "ostalih plačil" - le te, si predstavljam, da bi vodili po posamičnih vrstah (kartice, paypal, ...).

Kako rešujete to? Razliko išče stranka, ali servis?

Če vprašam stranko, ima ona vedno vse poštimano in ni možno, da so napake. (razen izjem, ampak preden ji to dokažem, preteče kar nekaj časa....).

Joc - 21.11.2020 - 12:47

Ja tudi pri nas enak "problem" velik obseg knjigovodskih listin, plačila preko TRR-ja, Paypala, Stripe-, kmalu bodo že spet aktualne kriptovalute in ostalih možnosti, veliko tujine, "vključeno" vse možno svetovanje kako poslovati po spletu in po svetu.
Določeni še celo prodaja končnim kupcem, tuje DDV številke ali "mini VEM".

Smo delali kalkulacijo in smo prišli naproti z 1/3 cene običajnega računa za kompletno evidentiranje transakcije od naročila, računa, zaključenega plačila. Zgolj toliko, da pokrijemo vso administracijo plačil, kontrolo in poročanje DDV-ja s tem, da smo računali, da bi uvoz dokumentov 100% deloval in z njim ne bi imeli problemov. (pa vemo, da ni vedno tako oziroma včasih programerji vzamejo kar prevec, da se uredi uvozni protokol).

No bili naj bi občutno predragi. Smo si dali roko in zaželeli srečno poslovanje.
Nekateri pač to za 1.000+ izdanih računov mesečno naredijo za cca. 200eur, Mi menim, da ne bomo.

nena - 22.11.2020 - 15:14

Joc, tisti, ki dela za 200€ za ta obseg izdanih računov, se jaz vprašam po kakovosti tega računovodstva. Taki obstajajo samo, da stranko dobijo. Za tako cena rajši gledam skozi okno, pa ne bom "živčna", kot  da bi delala. Smo pa že nak nekaj podjetij dobil iz drugih računovodskih servisov pa vidim kaj delajo, ne vem če je beseda "katastrofa" dovolj primerna. Ubogi so tiski, ki sebe in svoje znanje ne znajo ceniti in oceniti.
 

Jana - 23.11.2020 - 12:14

Imeli povpraševanje. d.o.o. Spletna prodaja, 99% tujina, Tuje davčne številke. Oddaja podatkov preko mini vem. Možnost uvoza dokumenta preko .XML.
Pripravili ponudbo za 1€/izdan dokument (uvoz dokumenta, pravilno evidentiranje plačilnih transakcij, provizije plačilnega sistema, kontrola evidenc DDV-ja in odddaja obrazcev, mini vem poročanje, svetovanje povezano z postavitvijo sistema in poslovanja s tujino).

Mesečno se je pojavljalo cca. 700 - 1.200 transakcij.
Bili smo predragi cene nismo nižali. 
Ni šlo za nizkocenocne artikle (kot dropshipping iz Kitajske, kjer so bile vrednosti po nekaj evrov) temveč je šlo za produkte in storitve 50-300eur. Bruto marža prodajalca precej visoka in je(bi) bilo težko plačati 1€/ izdan račun za samo administracijo.