Ojla,

Ker nimam nobene energije sem se odločila, da v nekaj vrsticah strnem dogajanja iz prejšnjega tedna. Sem premišljevala kako naj dam naslov teme, pa mi ni nič pametnega prišlo v mislih, čeprav bi utegnila ta le naša Cvetka privabiti k branju določene zveste davkoplačevalce. Recimo, da napišem : Cvetka spet v naši pisarni, ali Ko po Cvetki pisarna zadiši… ali…. Cvetka ni šla v pozabo ali…  In, res je pred kratkim, ko je sonce posijalo in so se sončni žarki prebili do naše pisarne, se na vratih pojavi ona, Cvetka! V celem svojem sijaju in dišavah. Nismo mogle verjeti svojim očem kako se je zrihtala ta naša (bivša) sotrpinka. No ne vem ali sem izbrala pravo besedo sotrpinka, ker v naši firmi ji ni bilo nič hudega. Glede strokovnosti ne bom govorila, prihajala pa je in odhajala iz službe, ko se ji je zahotelo in za tako početje je imela zaledje, ki ga ostali nimamo. Prstan na roki je sam od sebe nekaj govoril, ampak nobena od nas je ni upala vprašati kaj to pomeni. Spomnim se, da so za njen rojstni dan prihajali kar na službeni naslov, šopki rož na katerih so bila izobešena razna sporočila in darilca (med njimi tudi prstani), zato iz previdnosti nismo nič spraševali. Prepustili smo se njenim zgodbam… Potovanja po Dominikanski republiki … Portugalska na dlani… pri tem sem opazila, da je postala malo nervozna, malo je lomila svoje prste, obračala pogled levo in desno, kakor da bi nekoga (!) pričakovala… Ponujeno kavo je zavrnila (češ pije samo brezkofeinskega)  in se usedla na stolu sodelavke, ki bila odsotna. Med pozibavanjem, je povedala, da je vmes zamenjala že dve službi ter, da je končno našla svojo sanjsko službo. OP: Upam, da ne v računovodstvu, kajti pri nas ni zablestela gledano iz tega zornega kota. Vmes je vprašala, kje pa imamo šefa, smo ji odgovorili, da so pri njih noseči in opazovali kako bo reagirala. Malo je spremenila faco, ni pa kazala pretiranega presenečenja… le to, da ji ni šlo v glavo zakaj se ji ne oglaša na njene klice. Po kratki pavzi, umiri glas, se dvigne iz stola in pove, da smo pridne kot pri norcih, da je vesela, da nas po določenem času spet vidi ter, da odhaja naslednji teden na novo turistično destinacijo. Imena kraja sem si na pol zapomnila, bom pa poguglala, da vidim kje to je. V naših pogledih (še posebej v očeh kurirja ) je ostala kot nekaj nedosegljivega, muza v jutranji rosi. Vse na njej blesti in diši. Cvetka forever! Od nje bi se morali vsi učiti. Išči svojo sanjsko službo, zamenjaj službo kadar se ti zahoče… ne pa me cvikatorke, bojimo se od česa bomo živele, kako bomo otroke gor spravile, kdaj bomo posojila vrnile, pišemo ponudbe, povsod frčijo CV-ji, noben ti ne odgovarja… kaos! Še dobro, da bo vikend. Tudi če bo deževen, naj nam bo lep, kajti v ponedeljek bomo morali predstaviti šefu spremembe pri obdavčitvah, ki bodo v veljavi od 1.1.2020. Za tolmačenja in gradiva se bomo nekako znašli, saj v naši firmi ni denarja za seminarje. Žal je tako.

Lp, mimica