Zvezdy - 18.11.2016 - 10:58

V izvršbi imamo lahko več dolžnikovih dolžnikov, najpogosteje je to delodajalec, banka in pa rubež premičnin.

Če ste vi kot delodajalec prejeli sklep sodišča, potem ste dolžni vršiti odtegljaje v višini kot jih določa zakon. Ko nakažete plačo na TRR pa je pomembno katero kodo namena daste v nalogu (plača je SALA). V kolikor ste vi kot delodajalec odtegnili že kolikor je dovoljeno in ste nakazali na TRR s pravo kodo namena, potem banka ne bo odtegnila več. Banka odtegne pa še vse morebitne ostale prilive dolžnika (seveda tiste, ki jih po kodi namena lahko odtegne).

Upniku se tako lahko stekajo nakazila z večih strani (delodajalca, več bank, kjer dolžnik prejema prilive). Vi pravzaprav uradno ne morete vedeti ali je dolžniku bilo odtegnjeno še tudi na banki. Rubite plačo vse dokler ne dobite s strani sodišča sklep o umiku oziroma vse 'uradne informacije' lahko prejmete ali od sodišča ali pa od upnika.

To, da vam recimo dolžnik reče, da mu je bilo odtegnjeno tudi na banki, za vas kot delodajalca ne sme biti dovolj, da prenehate z odtegljaji. Vi morate paziti res le še na pravo kodo namena pri izplačilih.

BMI - 19.11.2016 - 08:17

Hvala za izčpno poročilo. Če prav razumem, tudi pri nakazilu odtegljaja je koda nakazila SALA. 

Zvezdy - 21.11.2016 - 08:13

Ne, kodo namena SALA morate uporabiti pri nakazilu plače zaposlenega (tisto razliko, ki jo še nakažete na zaposlenčev TRR).

Štirimestna koda namena plačila nadomešča tekstualni zapis namena plačila. Njeno uporabo priporočajo uporabnikom plačilnih storitev pravila sheme SEPA, skupaj s strukturirano referenco, ki omogoča avtomatsko zapiranje terjatev. Uporaba kod je posebej pomembna pri izplačevanju plač, pokojnin, regresov, potnih stroškov, socialnih transferjev itd., saj so ta nakazila na račune fizičnih oseb, v primeru, da na računu poteka izvrševanje izvršbe (rubeža sredstev) različno rubljiva glede na zakonodajo.

Kar odtegnete zaposlenemu (tisto dejansko nakažete upniku na račun), tisto pa uporabite tako kot je napisano na sklepu, ki ste ga prejeli. Običajno je pomemben sklic, niti ne toliko koda namena. Ampak če je navedena na sklepu, jo pa vseeno upoštevajte.

Barca - 19.11.2016 - 19:13

Cetudi banka odteguje se enkrat, to ni za vas relevantnen podatek, ce ima sklep sodisca. Odtegljaj morate naredti.

Lusja - 21.11.2016 - 13:19

V resnici je to problem delavca (dolžnika), ne delodajalca. Delavec mora spremljati poplačevanje svojih dolgov in:

• če banka odtegne s TRR pred izplačilom plače, vam prinesti potrdilo o poplačilu izvršbe (v tem primeru vam ni potrebno odtegniti),
• če nima stanja na TRR in banka čaka na priliv, vi pa izvršbo še poplačate z odtegljajem od plače (ker to morate storiti), potem daste (po možnosti ob obračunu, že pred samim izplačilom) delavcu potrdilo o obračunanem odtegljaju, s katerim on obvesti banko - po mojih izkušnjah banka potem ne trga, vseeno pa obračuna svoje stroške "obravnave izvršbe".

Lusja - 21.11.2016 - 13:20

Popravek: "vi pa izvršbo že poplačate"

BIMBO - 15.09.2022 - 19:33

Malo kasno, pa vseeno upam na odgovor. Kot dolžnika me zanima nek problem, ki ga različno tolmačijo. Invalid II. kategorije s 4 urnim delovnikom (po stari zakonodaji), prejema celo plačo od delodajalca s tem, da delodajalcu potem ZPIZ refundira pol bruto plače. Recimo neto 1000 eur (delodajalec 500 in ZPIZ 500). Na bančni račun prejme 1000 eur (ali zmanjšano za rubež) Ali delodajalec sme rubiti, ali ne? Znesek (skupni) je sicer višji od meje-zneska, ki mora dolžniku ostati, ampak glede na novo zakonodajo, pa je to vprašljivo. Nova zakonodaja nima invalida II. kategorije, ampak je sedaj to III. kategorija. Tu je potem razlika, da delodajalec izplača samo polovico plače, 500 eur, kar je pod mejo rubeža in se ne sme nič rubiti, za štiri ure pa delavec prejme pokojnino, prav tako ne sme rubiti zpiz, ker je 500 eur tudi pod mejo.  Na bančni račun pride 1000 eur, kar je sicer nad mejo rubeža, ampak obstaja že sodna praksa, da banka prilivov z različnih naslovov ne sme seštevati. Prosil bi za pomoč, kako je s to zadevo, ker malokdo to pozna, vem da obstaja sodba ustavnega sodišča, da se zneski-prilivi ne smejo seštevati, vendar je ne najdem. Hvala lepa.