cah - 06.03.2015 - 19:35

Za leto 2014 najkasneje do konca marca 2015; za leto 2015 v 60 dneh po prenehanju.

Pia - 06.03.2015 - 20:59

Kaj pa bi potem radi tile Fursovci?! Stranko je namreč klicala, da naj čimprej oddam davčni obračun. Ne vem sicer zakaj sedaj kličejo direktno stranke, ne pa računovodstva. 

Ali na roke vpliva kaj to, ker je ta stranka prenehala s.p. zaradi osebnega stečaja?

F.r.a.n.j.a - 06.03.2015 - 23:10

Davek od dohodkov iz dejavnosti DDD-DDD  Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti 1 x letno do 31. marca za preteklo koledarsko leto oz. 30 dni po zaključku opravljanja dejavnosti

To piše na prvi strani (pred vstopom )v  E davke -Koledar vlaganj. V ZDavP  (nisem preverjala) so členi ,

tam nekje  355 ali 358,kjer piše o predlaganju davčnega obračuna .Preverite.

Lp

Pia - 07.03.2015 - 09:30

F.r.a.n.j.a brez zamere, ampak če gledam 297. člen ZDAVP, nikjer ne zasledim teh 30 dni. Lepo prosim, kje to piše. Sicer še roka nismo zamudili, vendar je zavezanec na operaciji in ni variante,da bomo pravočasno oddali, ker še nam mora dati neke dokumente itd.

Mislim pa, da so členi okrog 355. napisani za davek od dohodka pravnih oseb. 

cah - 07.03.2015 - 07:37

V primeru prenehanja s.p.-ja zaradi stečaja je rok 30 dni od dneva, ko se je stečajni postopek začel. Prenehanje z izbrisom iz poslovnega registra ("redno prenehanje") pa je 60 dni (vprašanje je bilo nepopolno)

Pia - 07.03.2015 - 09:31

Cah tudi vas lepo naprošam, da navedete, kje je to napisano

cah - 07.03.2015 - 09:57

Povezava:

http://www.durs.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/davcni_postopek/sestavljanje_in_predlaganje_obracunov_davka_v_zvezi_s_postopkom_prisilne_poravnave_in_stecajnem_postopku_po_novem_zfppipp/

Pia - 07.03.2015 - 10:20

Mislim, da to pojasnilo ni usklajeno z ZdavP. Jaz še vedno povsod v zakonu vidim 60 dni.

Pia - 07.03.2015 - 12:20

Kaj pravita Cah in F.r.a.n.j.a ? Pojasnilo DURS-a  je namreč iz leta 2008. ZDavP in ZFPPIPP pa sta od takrat že doživela spremembe.  

F.r.a.n.j.a - 07.03.2015 - 13:12

Pia,prav zaradi tega sem prilepila to navedbo Furs,ker menim,da ni pravilna.Upala sem,da bo kdo "od pristojnih" to komentiral.

297. člen ZDavP-2 (95. člen ZDavP-2B) – predlaganje davčnega obračuna:

Ta člen je v celoti pripravljen na novo, z njim se ureja vse v zvezi s predlaganjem davčnega obračuna, razen za primere statusnega preoblikovanja podjetnika ter za primere prenose dela podjetja podjetnika, ki so zaradi specifike posebej urejeni v novem 297. a in 297. b členu.

Splošni način in rok predložitve davčnega obračuna ostajata nespremenjena (prvi in drugi odstavek tega člena).

V tretjem odstavku je določen rok predložitve davčnega obračuna za vse primere prenehanja opravljanja dejavnosti med davčnim letom, razen za primere, za katere je s tem členom oziroma drugimi členi ZDavP-2 določen drugačen rok. Rok za predložitev davčnega obračuna se glede na veljavno ureditev podaljšuje iz 30 na 60 dni, teči pa prične naslednji dan po prenehanju opravljanja dejavnosti (tretji odstavek 296. člena). Izjema pa je določena za predložitev davčnega obračuna v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti zaradi stečaja v primeru, če davčni zavezanec zaradi stečaja preneha v prvem mesecu davčnega leta. V tem primeru davčni zavezanec predloži davčni obračun za preteklo in tekoče leto hkrati, najpozneje v 60 dneh po prenehanju opravljanja dejavnosti zaradi stečaja. Rok je podaljšan iz 30 na 60 dni, saj je tudi rok za prijavo terjatev po 59. členu ZFPPIPP podaljšan v primerjavi z ZPPSL. V skladu s 387. členom ZFPPIPP podjetniku in zasebniku, nad katerim se je začel postopek osebnega stečaja, status podjetnika in zasebnika preneha z dnem začetka stečajnega postopka, zato ta status ne more biti več podlaga za nastanek obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev podjetnika ali zasebnika, zato je davčni obračun, ki ga predloži na podlagi tretjega odstavka tega člena, njegov zadnji davčni obračun.

Ta člen ne vsebuje posebnih določb v zvezi s sestavljanjem in predlaganjem obračuna akontacije dohodnine iz dejavnosti, za davčne zavezance, nad katerimi se je začel postopek prisilne poravnave. V četrtem odstavku je določeno, da se tudi za podjetnike uporabljajo določbe ZDavP-2, ki urejajo predlaganje obračuna davka od odhodkov pravnih oseb pri postopku prisilne poravnave. ZDavP-2 v 367. členu določa, da davčni zavezanec, nad katerim je bil začet postopek prisilne poravnave, sestavi davčni obračun na dan pred začetkom postopka prisilne poravnave, davčnemu organu pa ga predloži v 20 dneh po začetku postopka prisilne poravnave. S tem so podjetniki v primerljivem položaju kot pravne osebe. ZFPPIPP v 135. členu določa, da je postopek prisilne poravnave dovoljeno voditi tudi nad zasebnikom. Ta člen pa ne vsebuje več določbe o predlaganju davčnega obračuna podjetnika za primer likvidacije, saj s predpisi primer likvidacije podjetnika ni urejen. ZFPPIPP v 419. členu določa, da se postopek prisilne likvidacije izvede nad pravno osebo. Tudi ZGD-1 ureja postopek prenehanja in postopek likvidacije (prostovoljna likvidacija) le za gospodarske družbe (členi 402. do 424.)

V petem odstavku je podaljšan rok za predložitev davčnega obračuna v primeru smrti davčnega zavezanca in sicer iz 30 na 60 dni. Davčni obračun se mora predložiti davčnemu organu za obdobje, ki se konča z dnem smrti davčnega zavezanca, v 60 dneh po smrti davčnega zavezanca in za obdobje, ki se konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti, v 60 dneh po dnevu prenehanja opravljanja dejavnosti. Če po dnevu smrti davčnega zavezanca do zadnjega dneva davčnega obdobja (do 31. 12.) še ni prišlo do prenehanja opravljanja dejavnosti z izbrisom iz ustreznega matičnega registra oziroma evidence, je potrebno predložiti davčni obračun tudi za to obdobje in za vsako morebitno naslednje davčno leto, ki sledi do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti. V tem primeru se mora davčni obračun predložiti do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. V primeru, če se davčno obdobje konča med davčnim letom, zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti (izbris iz ustreznega matičnega registra oziroma evidence, pa se mora davčni obračun predložiti v 60 dneh po dnevu prenehanja opravljanja dejavnosti.
To sem prilepila iz pojasnil Furs,kot navaja cah.

Pia,najbolje je,da pokličete pristojno dav.referentko in jo še enkrat vprašate ,zakaj!Omenite,da ni problem oddati,ampak ne najdete zakonske podlage.A ste obračun za leto 2014 že oddala?

Malo v pomoč  in lep dan.

Pia - 07.03.2015 - 14:19

Hvala za pomoč. 

jan - 08.03.2015 - 09:32

297. člen ZDavP-2 v celoti ureja vse v zvezi s predlaganjem davčnega obračuna, razen za primere statusnega preoblikovanja podjetnika ter za primere prenosa dela podjetja podjetnika, ki so zaradi specifike posebej urejeni v novem 297.a in 297.b členu.

Davčni obračun se predloži najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Obračun se predloži pri davčnem organu, kjer je sedež podjetnika.  

Določeni so roki predložitve davčnega obračuna za vse primere prenehanja opravljanja dejavnosti med davčnim letom, razen za primere, za katere je s tem členom oziroma drugimi členi ZDavP-2 določen drugačen rok.

Rok za predložitev davčnega obračuna je 60 dni. Teči prične dan po prenehanju opravljanja dejavnosti (tretji odstavek 296. člena). Izjema je določena za predložitev davčnega obračuna v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti zaradi stečaja, kadar davčni zavezanec zaradi stečaja preneha v prvem mesecu davčnega leta. V tem primeru davčni zavezanec predloži davčni obračun za preteklo in tekoče leto hkrati, najpozneje v 60 dneh po prenehanju opravljanja dejavnosti zaradi stečaja. Rok je podaljšan iz 30 na 60 dni, saj je podaljšan tudi rok za prijavo terjatev po 59. členu ZFPPIPP.

Osebni stečaj

V skladu s 387. členom ZFPPIPP podjetniku in zasebniku, nad katerim se je začel postopek osebnega stečaja, status podjetnika in zasebnika preneha z dnem začetka stečajnega postopka, zato ta status ne more biti več podlaga za nastanek obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev podjetnika ali zasebnika, in je davčni obračun, ki ga predloži na podlagi tretjega odstavka 297. člena ZDavP-2, njegov zadnji davčni obračun.

Prisilna poravnava

Predlaganje obračuna akontacije dohodnine iz dejavnosti za davčne zavezance, nad katerimi se je začel postopek prisilne obravnave, je določeno tako, da se tudi za podjetnike uporabljajo določbe ZDavP-2, ki urejajo predlaganje obračuna davka od odhodkov pravnih oseb pri postopku prisilne poravnave. ZDavP-2 v 367. členu določa, da davčni zavezanec, nad katerim je bil začet postopek prisilne poravnave, sestavi davčni obračun na dan pred začetkom postopka prisilne poravnave, davčnemu organu pa ga predloži v 20 dneh po začetku postopka prisilne poravnave. S tem so podjetniki v primerljivem položaju kot pravne osebe. ZFPPIPP v 135. členu določa, da je postopek prisilne poravnave dovoljeno voditi tudi nad zasebnikom.

Predložitev davčnega obračuna v primeru smrti

Rok za predložitev davčnega obračuna v primeru smrti davčnega zavezanca je 60 dni. Davčni obračun se mora predložiti davčnemu organu za obdobje, ki se konča z dnem smrti davčnega zavezanca, v 60 dneh po smrti davčnega zavezanca in za obdobje, ki se konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti, v 60 dneh po dnevu prenehanja opravljanja dejavnosti. Če po dnevu smrti davčnega zavezanca do zadnjega dneva davčnega obdobja (do 31. 12.) še ni prišlo do prenehanja opravljanja dejavnosti z izbrisom iz ustreznega matičnega registra oziroma evidence, je treba predložiti davčni obračun tudi za to obdobje in za vsako morebitno naslednje davčno leto, ki sledi do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti. V tem primeru se mora davčni obračun predložiti do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

V primeru, ko se davčno obdobje konča med davčnim letom zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti (izbris iz ustreznega matičnega registra oziroma evidence – e-VEM), se mora davčni obračun predložiti v 60 dneh po dnevu prenehanja opravljanja dejavnosti.

Predlaganje davčnega obračuna pri statusnem preoblikovanju podjetnika

Z 297.a členom ZDavP-2 je urejeno predlaganje davčnega obračuna pri statusnem preoblikovanju podjetnika.

Davčni zavezanec predloži davčni obračun za obdobje od začetka davčnega leta do obračunskega dneva statusnega preoblikovanja podjetnika davčnemu organu v 30 dneh od vpisa statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register.

Tako davčnemu zavezancu, razen izjemoma, po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja ni več treba sestaviti davčnega obračuna. Sestaviti ga mora v primeru, ko po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta (drugi odstavek 297. člena ZDavP-2) še ni izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. V tem primeru predloži davčni zavezanec tudi obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi obračunskemu dnevu statusnega preoblikovanja (od 1. 1. do 31. 12.) in sicer najpozneje v 30 dneh po poteku roka iz drugega odstavka 297. člena tega zakona (31. marec).  

To pomeni, da mora davčni zavezanec davčni obračun predložiti najpozneje do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. V tem primeru se po vpisu statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, sestavljen po obračunskem dnevu preoblikovanja, popravi. Popravi se tako, da se izključijo podatki o poslovanju podjetnika za obdobje po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika, in sicer v 30 dneh po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register. Nova pravna oziroma prevzemna pravna oseba pri statusnem preoblikovanju podjetnika smiselno upošteva določbe ZDavP-2, ki določajo davčni obračun za prevzemno družbo pri združitvah in spojitvah.

Davčna uprava RS je pojasnila, da glede na to, da je pretežni del vpisov statusnih preoblikovanj v sodni register opravljen v prvih treh mesecih naslednjega leta po letu, v katerem je bil določen obračunski dan, ta člen zaradi poenostavitve predlaganja davčnih obračunov pri statusnem preoblikovanju podjetnika določa drugačno ureditev za primer, ko je vpis statusnega preoblikovanja izveden do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja. V tem primeru davčni zavezanec predloži davčnemu organu obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo davčno obdobje, ki se konča na obračunski dan statusnega preoblikovanja podjetnika, v 30 dneh po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register (to je v tekočem davčnem letu), nova oziroma prevzemna pravna oseba pa v svoj davčni obračun, ki ga je sicer dolžna predložiti do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, vključi tudi podatke, ki se nanašajo na poslovanje podjetnika za obdobje po obračunskem dnevu podjetnika do konca davčnega leta. Glede na to, da je vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register lahko v skrajnem primeru izveden tik pred iztekom roka za predložitev davčnega obračuna (najpozneje do 31. 3. tekočega leta), lahko pravna oseba na podlagi 52. člena ZDavP-2 davčnemu organu predlaga predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka. Primerno bi bilo, da se v tem primeru tudi prevzemni oziroma novi pravni osebi omogoči, da predloži davčni obračun v roku, kot je določen za obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, to je 30 dni po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register. 

Opozoriti velja še na način upoštevanja predhodnih akontacij oziroma akontacij, ki se nanašajo na obdobje od obračunskega dneva statusnega preoblikovanja podjetnika naprej.

Navedene predhodne akontacije oziroma akontacije se štejejo kot akontacije nove oziroma prevzemne družbe. V primeru neplačila predhodnih akontacij oziroma akontacije se za izvršilni naslov davčne izvršbe šteje izvršljiv obračun akontacije dohodnine od odhodka iz dejavnosti, na podlagi katerega je bil podjetnik, ki se je statusno preoblikoval, dolžan plačevati predhodne akontacije oziroma akontacijo dohodnine.

To določilo se uporablja tudi za zasebnike in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in niso podjetniki, v primeru, da izvedejo prenos podjetja, s katerim opravljajo dejavnost, na novo družbo oziroma na prevzemno družbo in s tem prenehajo obstajati.  

Predlaganje davčnega obračuna pri prenosu dela podjetja podjetnika

Z 297.b členom je posebej urejeno predlaganje davčnega obračuna pri prenosu dela podjetja.

Tako je določena ureditev, da davčni zavezanec ne sestavi davčnega obračuna na obračunski dan prenosa dela podjetja podjetnika po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, razen če je obračunski dan prenosa dela podjetja podjetnika izveden 31.

12. oziroma je enak zadnjemu dnevu davčnega obdobja, ki je koledarsko leto. V tem primeru davčni zavezanec predloži le davčni obračun, ki se sestavlja na zadnji dan davčnega leta, ki je enako koledarskemu letu.

Davčni zavezanec v prvi davčni obračun po obračunskem dnevu prenosa ne vključi podatkov o poslovanju dela podjetja podjetnika, ki se prenaša.

Izjema je določena za primer, ko po obračunskem dnevu prenosa dela podjetja podjetnika do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis prenosa dela podjetja v sodni register. V tem primeru predloži davčni zavezanec tudi davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo davčno leto (v katerem je bil določen obračunski dan prenosa dela podjetja), in sicer najpozneje v 30 dneh po 31. marcu tekočega leta, to je do 30. aprila tekočega leta. V tem primeru se mora po vpisu prenosa dela podjetja podjetnika v sodni register popraviti davčni obračun, sestavljen po obračunskem dnevu prenosa dela podjetja podjetnika (četrti odstavek). Popravi se tako, da se izključijo podatki o poslovanju dela podjetja podjetnika, ki se prenaša. Obračun se popravi v 30 dneh po vpisu prenosa dela podjetja podjetnika v sodni register. Popravi pa se tudi obračun nove oziroma prevzemne pravne osebe, ki pri tem smiselno upošteva določbe tega zakona, ki določajo davčni obračun za prevzemno oziroma novo družbo pri oddelitvah z ustanovitvijo in oddelitvah s prevzemom ter v posebnih primerih oddelitev (šesti odstavek).

Jasno je opredeljeno, da se predhodne akontacije oziroma akontacije za obdobje od obračunskega dneva prenosa dela podjetja podjetnika v celoti štejejo kot predhodne akontacije oziroma akontacije podjetnika. To pomeni, da se ne pripisujejo delu podjetja, ki se prenaša. Davčni zavezanec še vedno posluje in ima pravico zahtevati spremembo predhodne akontacije, zaradi prenosa podjetja in posledično spremenjene davčne osnove. Tudi prevzemna pravna oseba lahko v tem primeru predlaga spremembo višine akontacije (371. člen ZDavP-2).

V tem delu želimo bralce opozoriti, da je zaradi različnih oblik nadaljevanje dejavnosti v davčnem obračunu akontacije davka od dohodka iz dejavnosti treba označiti vrsto davčnega obračuna